Listek. Navzdol. šaljivi vojaški dogodek, spisal J. H. Ali poznate 97. peSpolk ? Enkrat je bil za vojake tega pešpolka velik dan. Korni poveljnik je bil prišel in je imel veliko pregledovanje vsega polka. Nenadno je priSel — pa kaj bi to motilo one naše vrle vojake. Vse so imeli v redu, samo stopaj na vežbališče, pa vrži urno vse vojaške vaje, potem zopet domov, pa preglej vse vojaSke stvari, vse, vse je bilo v redu. Bože mili, kako no bili vojaki veseli! Kakor žitno klasje, ravno kakor da bi stebla bila gladke jelke, je ttal ves polk — pred njim ponosni in junaSki polkovnik. Brigadir je ravno jezdil na polkovnika, ter mu prijateHski zaSepetal: > Č ¦stitam, gospod polkovnik. Gotova vam je generalska suknja. PrevzviSeni je za vas ves navdušen.c In res, »prevzviSeni« prihaja že na konju. H.tro 80 ga obstopili viSji častniki in visoki gospod jim je govonl: >Ne morem, a da vam ne bi, gospodje, Se enkrat ponavljal, kar sem ze pri vsaki stotniji omenil, da je ves polk napravil na me najboljsi utis. Vse je bilo izvrstno. Prav lepo se vam zahvaljujem na vaSera marljivem delovaniu. Gospod polkornik, lahko ste ponosni, da ste na čelu tako vrlega polka. — Samo nekaj bi rad mimogrede omenil. Videl sera enega moža — mislim na desnem krilu predzadnje stotnije, njegovi jermeni niso bili v redu. Ali jaz nočem s tem izreči najmanjSe graje — to sem omenil samo zaradi tega, da spoznate tudi vi gospodje, kako natanko sem ves polk pregledal. Torej Se enkrat, gospodje, jaz sem za vaš polk ves navdušen. Lepo se vam zahvaliujem vsem skupaj!« Tako se je ločil >prevzviSeni« s prijaznim pozdravom. Polkovnik je zbral nato okoli sebe vse načelnike bataljonov ter jim rekel: »Čuli ste, gospodje, kako je »prevzviSeni« pohvahl naS polk — vesel sem, da je Slo vse dobro. Nego ona stvar z jermeni bi bila lahko izostala in zato vas moram prositi, gospod major«, — tukaj se je obrnil na načelnika 4 bataljcna — »da pazite jako na svoje Ijudi, da se ne bi več kaj takega dogodilo. Na sploSno vam vsem lzrekam svojo zadovoljaost. Sicer pa naj ima jutri ves polk odmor. Tako, lepa hvala, gospodje !< Takoj je vjel major četrtega bataljona stotnika petnajste stctiije v mreža. »Vi gospcd stotnik, ali to je bil vendar Skandal v vaSi stotniji. Po pravici je moral »prevzviSeni« to grajati. Vi imate popolnoma nezanesJjive ljudi, sicer ne bi bilo možno, da bi nastopil mož z neočiSčenimi jermeni. Poučite 3e enkrat svoje ljudi, kako morajo v paradi nastopati.« Ne dolgo zatem je stal stotnik pred poročnikom. »Gospod poročnik, kako je bilo možno, da je nastopil desni krilnik brez lakovanih jermenov ? Kdo je vendar poveljnik one tovaršije tega moža?« »Desetuik Jahač, gospod stotnik!« >Da, da, oni Jahač! Ali mu niste strogo ukazali, da mora vse natanko pregledati?« »Po zapovedi, gospod stotnik!« »Pokličite mi enkrat tega Jahača, srbi me, rad bi ž njim malo govoril.« V minuti je bil desetnik Jahač pred načelnikom stotnije. »Vi Jahač, vi hočete biti desetnik, pa še ne znate, da mora nastopati vojak z lakovanimi jermeni. Kje ste vendar imeli oči, da niste videli, da je nastopil mož na desnem krilu z nelakovanim jermenom. Vi ste osratnotili vso naSo stotnijo. — Ves polk bo govoril, vojaki petnajste stotnije hodijo okoli kakor divji prasci. Kako je ime vendar onemu nesrečniku s tako nepravilnimi jermeni?« »Na zapoved, gospod stotnik! PeSec Slina je bil to.< »Slina, da, da, to je ta prismojenec — v zapor bi moral iti, pa tudi Vi z njim — in vendar ste mogli biti Vi bolj pameten od tega neumneža. Vi hočete naprej služiti — pojte rajsi za čevljarja, ali krojača, pravega vojaka ne bo nikdar iz Vas. Sicer pa morate jutri s Slino iuieti dve uri solo, da si tepec zapomni, kako ima nastopati.« Nevoljno je odšei stotnik, srdito se je spravil desetnik Jahač na pežea Slino. »Slina, vi grintovec, ali se postopite Se dihati. Mislil sem, da ste se že davno sramote zaduSili. Kaj tako zijate — ah ns veste, kaj ste stonii. Kaj čakate na me, da Vam jaz povem, vi urnazani sianik! Ves naS pclk, ne, vso avstrijsko armado ste osramotili pred drugimi državatni. »Prevzvišeni< je kar zbolel od jeze in sramote. Vsak mož čisti svoje oprave, kaj pa Se Ie, če je parada, vsaka mačka se čisti — in tepec je nastopil, a da ni lakoval svojih jermenov; zakaj ni hotela takrat goreža strela na VaSo krvavo glavo. No le počakajte Stina, Vas si zapišem — tudi če bi bil dvajset let vaS desetnik, vam tega ne pozabim, vi slarnnato zelje. Sicer pa prideva danes in jutri še skupaj, da si zapononite, po čtm je komis, vi črviva gnjiloba!« S tem spcgtljivira govGrom desetnika Jahača pa ni bil še opran zločin peSca Sline. V prihodnji noči, ko je po vseh spalnicah odmevclo gla&no hrlenje, kakor da bi se še vozilo milijon tovornih vlakov — hodil je okoli, kakor poncčni duh, samo jeden mož. To je bil pešec Slina, ki se je moral točno 0 polunoči »mit Sack und Pack« prijaviti desetniku Jahacu. To polnočni nemir in pa prihodnji dan dve uri Sole so Sele rešile pešca Siino pred vražjo nesrečo. »Svetilnik,-