KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. In gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
ra politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25’— celoletno: Din. 100'— Pozamezna številka 10 grošev.
Lelo VIL
Dunaj, 22. junija 1927.
Št. 25.
Na straži!
Po liuti volilni borbi je nastalo premirje. Ni brezpomembno za našo obrano, če si ogledamo orožje, ki je ostalo na bojnem polju, ker tudi v mirni dobi ostane previden vojak na straži. Orožje se v roku ene volilne dobe ne spremeni toliko, da bi ne moglo služiti v o-brambo, kadar se je treba sprejeti.
Nemške stranke so izdale štiri različne letake slovenske vsebine za naše ljudstvo. Kaj letak more žaleči, se je videlo že ob plebiscitni dobi in se vidi pri vsakih volitvah. Einheits-liste je izdala, brezdvomno tiči za njej Heimat-bund — dvoje letakov, od katerih je zlasti eden tako prebrisano izdelan, da se spozna komaj na končnem cilju — ko mora priznati stranko, za katero hoče agitirati. Govori v i-menu Slovencev z namenom, da punta pristaše proti vodstvu: „Častilakomni možje med nami so sklenili, da Koroška slovenska stranka kot samostojna stranka stopi v volivni boj. Zadnja leta so pokazala, da naša dva poslanca nista ne v stanu in ne zmožna, da bi uspešno zastopala slovensko ljudstvo ... Koroška slovenska stranka je čisto osamljena. S svojim nerazumljivim in za nas naravnost kvarnim postopanjem je izzvala samo nezadovoljnost v naših vrstah. Zdaj nam je postalo jasno, da nam more pomagati samo velika meščanska stranka... Obžalujemo, da do tega spoznanja še niso prišli možje, ki se smatrajo za naše poklicane voditelje." Kakšna častilakomnost se je n-npia naših mož, to lahko vsak Slovenec sam presodi. Ni lahka stvar, zagovarjati pred navalom trdne skupne nasprotne fronte slovensko stališče in za tako stvar, ki ne nudi nobene gmotne koristi, se iz častilakomnosti pač nihče ne bi potegoval. Če je naša stranka osamljena, pač ni radi nas, ampak radi onih nemških strank, ki so se pridušile, da nočejo sodelovati z nami. Pri tem pa ne moremo govoriti o nezmožnosti naših poslancev, ampak edino o taktični potezi nemških strank, da bi na ta način odvzele naši stranki besedo. Koliko praktičnih uspehov manjšina more doseči, o tem pač nihče ne more dvomiti. Dokler je izročena na milost in nemilost večini in odločajo o vsem večinske stranke, dotlej je samoobsebi umevno, da manjšina ne more računati na one uspehe, ki jih hoče doseči. Moralično so se dosegli ravno potom naše stranke uspehi v pritožni komisiji, ker bi brez naše stranke predmeti sploh ne prišli na dnevni red. Ako potem večina odloči, da se krivica ne popravi kljub pritožni komisiji, da se ne nastavijo ljudje, ki so se proti vesti in proti pogodbam odslovili, da se pošiljajo še naprej Slovenci v nemške kraje in se na druge načine omejuje osebna svoboda nas Slovencev, vendar ne more biti temu kriva naša stranka, ampak le nemške stranke, ki manjšino v to silijo. Seveda more pomagati velika meščanska stranka, ako hoče, ali ker tega noče, zato imamo ravno svojo stranko, da si vsaj moralično pravico zasiguramo in se borimo proti temu, kar ni v skladu z našim življenjem. To ne razume samo naše vodstvo, ampak to tiči v krvi naših volilcev, ki so se izrekli za stranko kljub vabljivim letakom in obljubam nasprotnih strank. In ker tiči v krvi, se ne bo dalo zatreti, ampak bo tlelo dalje, dokler ne bodo uvidele nemške stranke, da je bolje se pogajati z vodstvom ene stranke same kot nastavljati vedno in vedno limanice, na katere bi se naj lovili posamezni glasovi in se stranka na ta način sama izčrpala.
Drugi slovenski letak nemških strank pobija socijaldemokrate in nastopa za Einheits-listo. Apelira celo na zavednost Slovencev: »Ostanite zvesti tradicijam slovenskega ljudstva, ostanite zvesti naši veri! Socijalnim demokratom nobenega glasu! Naša želja je, da sodelujemo pri povzdigi naše zvezne države. Biti hočemo soodgovorni, zato pa hočemo i-meti tudi zavest, da smo enakopravni avstrijski državljani, katerih želje je treba upoštevati." To lahko podčrtamo, in ako bi stranka, ki je to izdelala, v resnici držala in dala, ne da bi se bilo treba radi tega preleviti v Nemca, bi lahko šli z njo. Ali take obljube se dajejo samo tedaj, kadar se lovijo glasovi, ob drugih prilikah pa so pozabljene. Tedaj ne velja načelo narodnosti, ne načelo samožitja in jezikovne pripadnosti k drugemu jeziku! Bodi Nemec po prepričanju in imel boš enake pravice! Nemec pa pozna tedaj samo sebe in ker se noče uži-veti v vlogo Slovenca, zato nastopamo samostojno !
Tretji letak je izdal Landbund-Handels-und Gewerbebund. To je firma, ki nas pozna samo ob času volitev. Kadar se gre za to, da bi dobili v kmečkih strokovnih listih slovenske priloge ali slovenske govornike, tedaj gotovo ne pozna slovenskega jezika in Slovencev sploh. Izdelan je proti socialnim demokratom in Einheitslisti ter se spozna na prvi mah, da stoji za njem nemška stranka. Prilagoden pa je slovenskemu čutu in naslovljen na kmete, ter prav dosti nevarno orožje za nerazsodno ljudstvo.
Naslednji .letak pa je socialdemokratični, ki ima najslabšo slovenščino. Nastopa proti vsem strankam in poveličuje lastno stranko. En stavek pa je značilen: „Kdo zahteva enake pravice za Slovence?" Prav hvaležni bi bili vsakemu, ki jih zahteva, vendar jih mora zahtevati tako, da ostane volk sit in ovca cela. S tem pa, da se odjedajo glasovi naši stranki, se misli škodovati naši moči in našim zahtevam. Ako nimamo lastnega kadra, je gotovo, da bi se tudi iz ust te stranke ne slišali glasovi o slovenstvu in o pravicah za Slovence. Nemško mišljenje in nemški nacionalizem je še prevelik.
Ostanite zvesti tradicijam slovenskega ljudstva, ostanite zvesti naši veri! To si zapomnimo in ohranimo si doto za nadaljne boje, ki bodo nedvomno zopet prišli pri prihodnjih volitvah. Vedno mislimo na to, da so vse nemške stranke pripravljene na to, da si razdelijo našo dedščino med seboj. Vsaki stranki nekaj glasov, tako si mislijo, in lahko bomo rekli, da je koroško manjšinsko vprašanje rešeno za večno. Vsaki nemški stranki nekaj slovenskih glasov, in molčali bodo Slovenci, ker ne bodo v nemških strankah imeli moči, se oglašati. Tako izgleda nemška ideja, da se naj priključimo nemškim strankam, češ, da bi one nas bolje zastopale. Mrtvaški duh, ki se širi, pa mora nas od tega odbijati.
Prosvetni dan kmetskega ljudstva v Šmihelu na bin~ kostni ponedeljek.
Brez velike reklame in podrobne agitacije se je zbralo na binkoštni ponedeljek, na vabilo Slov. kršč. socialne zveze za Koroško, na stotine slovenskega kmetskega ljudstva na svoj Prosvetni dan v prijaznem Šmihelu, da obnovi v svojih srcih ljubezen do domače grude In
kmetskega doma in se tudi z nova ogreje za stare ideale, ki jih je baš kmetski dom ohranil: vero naših očetov, slovensko govorico in našo domačo zdravo poštenost. Nebo je bilo milo. Na binkoštno nedeljo je dalo dosti dežja, v ponedeljek pa lep dan. Ob devetih je bila v šmi-helski župni cerkvi božja služba. Po božji službi pa se je zbrala množica slovenskega kmetskega ljudstva pred okusno ovenčanim Šercer-jevem kozolcem, da čuj*» gied Tovor bivšega poslanca Poljanca. G. g, ■ je v krepkem, jedrnatem govoru dokazu.,J~*ua je kmetski stan temelj naroda in države. S silno pozornostjo so Ijduje poslušali njegova izvajanja, ki jih je dobro podprl z dokazi iz zgodovine. Navedel je, da je kmetsko ljudstvo tisti rezervoar, iz katerega črpajo vsi drugi, posebno pa mesta sveže in zdrave življenske sile. Mesta bi brez pritoka z dežele kmalo izumrla. Kmet je v svojem jedru in bistvu zdrav, ker je tudi način njegovega življenja naraven in pristen. V mestih degeneracija in izumiranje, na kmetih zdravje in svežost. V mestih smrt, na kmetih življenje. Pa je kmetski stan tudi težaven. Izkoriščajo ga in se igrajo z njim. Treba je energije in vztrajnosti, da vztraja na svoji domačiji in mnogo ljubezni, ker le iz ljubezni izvira požrtvovalnost. Trden kmetski stan je tudi skala, na kateri je sezidan obstoj slovenskega krščanskega ljudstva na Koroškem. Že Gregorčič pravi: Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov. Kmetsko ljudstvo hoče ohraniti tradicijo, v katerih so živeli predniki, hoče ostati slovensko in krščansko. Bil je lep prizor, ko je slovensko kmetsko ljudstvo, ta lepi pomladanski dan, zunaj v prosti naravi, obdano od domačih njiv in travnikov in šumečih gozdov, v bližini stare, sive Pece poslušalo svojega govornika in sklenilo njegove besede ohraniti v spominu.
Na to so se vršila ločena zborovanja. In sicer za moške v Šercerjevem kozolcu in za žene in dekleta v Šercerjevi dvorani. Moškim je govoril g. Vošpernik, kmet iz Podravelj, izkušen delavec na gospodarskem in kulturnem polju koroških Slovencev, ki je obdelal temo: Kaj zahteva današnji čas od kmeta. V dolgem, dobro premišljenem govoru je izkušeni mož povedal marsikatero uvaževanja vredno stvar. Posebno je naglašal potrebo zadružništva, potrebo strokovne izobrazbe, naštel nekatere važne panoge kmetijstva, kakor sadjarstvo itd., prav posebno pa je povdarjal nujnost stanovske organizacije. Po govoru se je razvila živahna debata in uspeh je bil, da se je sklenilo ustanoviti Kmetsko zvezo in da se naj priredi tudi v Rožeku enak kmetski dan. Ženam in dekletom sta govorili gdč. Stih iz Št. Janža in Preitnekarjeva iz Vogrč. Obe sta povedali mnogo važnega in koristnega, kar se tiče žensk, deklet in gospodinjstva. Tako je bil dopoldanski resni del Prosvetnega dneva končan.
Popoldne se je vršila v Šercerjevem kozolcu ljudska veselica. Ko so ljudje slišali, da bodo globaški igralci igrali »Miklovo Zalo", so sklenili, igro, katere prizorišče je na koroških domačih tleh, si ogledati. In so tudi prišli. Videlo se je, kako privlačno silo ima domača prireditev. Bilo pa je tudi vredno priti. Najprej je bila prilika slišati g. poslanca Starca, ki je v lepih besedah orisal lepoto življenja na kmetih, ki se ne da primerjati z enoličnim, duha-morečim življenjem delavca v mestu ali tovarni. Mnogo užitka je nudil pod vodstvom šmi-helskega g. organista nastop pevskega zbora,
ki je dobro proizvajal nekaj umetnih in narodnih pesmi. Vsa čast jim! Vsi pa so težko čakali na igro. In res globaška dekleta in fantje so tudi tokrat pokazali, da znajo, če treba igrati. ..Miklova Zala'\ že tolikokrat igrana, je vendar igra, na katero ljudje radi pridejo, ker vidijo v igri težko dobo naše davne preteklosti, dobo turških vpadov in junaške borbe naših prednikov za dom in rod.
M POLITIČNI PREGLED ~1
Deželni zbor. Deželnim glavarjem je bil izvoljen dr. Lemisch, ki je vodil usodo Koroške že neposredno po vojni in za časa zasedbe. Volilo ga je 26 poslancev, dva glasova sta bila prazna, socialdemokrati se volitve niso u-deležili. Prvi namestnik je socialni demokrat Neutzler z 18 glasovi, drugi pa posl. Leer z 26 glasovi (Einheitsliste). Članom deželne vlade so se izvolili: Dr. Zeinitzer in Lora, soc. demokrata, dr. Angerer, velenemec, in Schumy, Landbund. Namestnjki so: Inž. Pichler, Gaggi, Rothwangl, inž. Schauer, dr. Rokitansky in dr. Dòrflinger. Slovenska poslanca sta zastopana v upravnem in pravnem odeseku, kojega na^ čelnik je.dr. Reinprecht od Einheitsliste, v pritožnem odseku ki ga vodi prof. Wolsegger tvelenemec), in dolskem odseku pod predsedstvom landbundovca posl. Sattleggerja. Število članov deželne vlade se je zmanjšalo od 8 na 7. — V pritožnem odseku so sledeči poslanci: Wolsegger (velenemec), Starc (Slovenec), Lukas, Neutzler, Lora, Gaggi, soc. demokrati, Schauer, Mayrhofer (Landbund), Janschitz (nac. socialist in hospitant Landbunda), Reinprecht in Hernler, Einheitsliste. V šolskem odseku: Sattlegger, dr. Petek, Mayrhofer, Traus-nig, Zeinitzer, Lora, Pomaroli, Gaggi, Schauer, Reinprecht, Wolsegger. Deželni glavar dr. Lemisch je med drugim izjavil, da si moramo biti na jasnem, da prebivata dva naroda na Koroškem, ki se trudita k medsebojnem razumevanju. Kdor svoj narod pošteno ljubi, ne sme vzeti za zlo, ako isto stori tudi pristaš druge narodnosti. Po plebiscitu sta si podala naroda roke in obljubila, da bosta v novih razmerah složno živela med seboj. Narodnostna usoda koroške dežele je po priznanih izidih ljudskega glasovanja za vedno zapečatena. Poskušal bo biti nepristanski, v kolikor bode to omogočilo skupno delovanje strank. Današnje javno delovanje je smatrati strankarskim, ako se to hoče ali ne. Novi deželni zbor mora delati, kolikor je to v njegovem okvirju mogoče, za združitev z nemško državo. Meja, ki loči Avstrijo od Nemčije, mora pasti in se uresničiti želja no združitvi, za katero so vse stranke, do 90% celokupnega prebivalstva. V imenu soc. demokratov je izjavil posl. Neutzler, da je njegova stranka pripravljena k pozitivnemu delu in nima namena, na vsak način delati opozicijo. Zahteva pa, da se. stanovanjska beda in brezposelnost omili, socialno skrbstvo izboljša in gospodarsko slabši ščiti. V imenu Slovencev je izjavil dr. Petek, da so se Slovenci postavili na stališče, da priznajo po plebiscitu vstvar-jeni položaj. Stranka je za nacijonalni sporazum obeh plemen in zahteva priznanje narodnostne in kulturne enakopravnosti Slovencev na Koroškem. V gospodarskem oziru pa je stranka za naslonitev gospodarsko zaostalega slovenskega dela na naprednejšega nemškega. Različne stranke so vložile ob tej priliki več predlogov, ki so se dali v pretres odsekom. Med drugim zahtevalo velenemci, da se ustanovi v Pliberku garnizija in se na ta način opomore Plibcrčanom, ki so gospodarsko hudo prizadeti. Najmanj za eno stotnijo je prostora na razpolago. Nadalje zahtevajo isti, da se podari 10.000 šilingov za spomenik na Plockenu. (Profesorji pač ne poznajo večjih skrbi!) ludi predlog za ustanovitev kmečke zbornice se je stavil ter več ali manj nujnih predlogov gospodarskega in socialnega značaja.
Inozemstvo.
Jugoslavija. Narodna skupščina, ki je bila izvoljena 8. februarja 1925, je bila razpuščena in nove volitve razpisane na 11. september. Nova skupščina bo sklicana 5. oktobra. Vlada je ugotovila, da dosedanja zakonodajna delavnost ni zadovoljila stvarnih potreb države in je radi tega odstopila. S tem se prične volivno gibanje, ki je zlasti v Jugoslaviji dosti živahno.
— Z Albanijo je prelom popolen. Albanska vlada ni upoštevala jugoslovanske note in posledica je bila, da so se izročili medsebojno akti vsem konzulom. Francoska varuje interese Jugoslovanov v Albaniji, italijanski nuncij pa interese Albancev v Jugoslaviji.
Poljska ima težko stališče radi ruskih not, ki se tičejo umora njenega poslanika. Poljska je jako prijateljsko odgovorila, vendar pa zahteva Rusija, da se ji dajo garancije, da se likvidirajo vse protisovjetske organizacije m osebe v Poljski in na ta način preprečijo atentati. Rusija grozi z represalijami, ako bi Poljska ne izgnala vse antiboljševike iz svoje države. Konflikt je torej precej poostren. Ko-verda, ki je usmrtil ruskega poslanika, je bil obsojen na dosmrtno ječo. Priznal je, da je to dejanje storil iz maščevalnosti, ker ni dobil potnega lista. Sodni dvor je sklenil, da ga predlaga predsedniku republike v pomilostitev na 15 letno ječo. Ta mila razsodba pa je vzbudila pri sovjetih nezadovoljnost.
j DOMAČE NOVICE Hi
Položnice prilagamo današnji številki vsem cenj. naročnikom, ki jim je naročnina že potekla ali poteče v teku četrtletja.
Kaj naj vsebuje učna pogodba. Sprejem in vzgoja učenca v vsaki obrti se mora vršiti na podlagi pogodbe. Učna pogodba (Lehrvertrag) se mora narediti pismeno najkasneje v štirih tednih po vstopu učenca v službo. En izvod se pošlje obrtnemu vodstvu, ako pa mojster ne pripada zadrugi, pa obrtni oblasti. Pogodba je koleka in pristojbin prosta ter mora obsegati: 1. Ime mojstra, obrt, ki jo izvršuje in kraj. 2. Ime, starost in bivališče učenca. 3. Pri mladoletnih učencih ime, poklic in bivališče staršev ali postavnih namestnikov. 4. Datum pogodbe in doba učenja. 5. Določbo, da se obrtnik obvezuje, učenca podučevati v svoji obrti in ga marljivo zaposlevati. 6. Pogoje glede plače, odškodnine ali prehrane, stanovanja in obleke, čas učne dobe, takse za izkušnjo in pristojbine pri imenovanju za samostojnega pomočnika. Mojster, ki tega ne stori, se pregreši zoper o-brtni red, opustitev pa ne more škodovati u-čencu, ako se dokaže, da je bil v učnem razmerju. Na poizkušnjo se sme učenca imeti samo tri mesece in se mu more ta doba zaračunati.
Z dežele. S pomladi so za kmeta najslabši časi. Žitnice so prazne in nima ka.[ prodati, marsikdo mora še sam kupovati krušno moko, da se prebije do žetve. In ravno v tem času prihajajo opomini od davkarije, da se gospodar nič več vun ne spozna. Tudi eksekutor ima dosti posla... Saj bi imel še ta in oni v hlevu en rep na prodaj, a kupčija stoji. In gospodar tudi nima časa, da bi gonil vsako sredo dolge ure daleč na sejem in naredil brezuspešno isto pot utrujen nazaj ali prodal v svojo škodo. In čudno, da so kljub nizki ceni živine velikovški mesarji zadnjič cene mesu precej dvignili. Vlada pomanjkanje denarja, kmet ne more plačati davkov, saj bi rad, pa ne more. Živine ne more spraviti v denar in vsako sredo je tudi ne more na trg. Ima prašiče na prodaj, nekoč jih je lahko spravil v denar, še na dom so jih hodili kupovat, a sedaj nobeden ne popraša po njih. Kmet bije hud boj za obstanek, tlačijo ga vsakovrstni davki, bolniška blagajna, socijalni davki itd., tako da njemu nič ne ostane in mora biti še vesel, da ne zleze v dolgove kot toliko drugih. Ni mogoče si nabaviti novega inventarja, zboljšati gospodarstvo in s popravili na hiši in gospodarskem poslopju odlaša od leta do leta. Edino železničarji, pravijo kmetje, i-majo še denar, da si morejo postavljati nove hišice. Gotovo jim nismo nevoščljivi, da si postavijo lastna stanovanja, a če bo za kmeta položaj vedno tako neugoden, bo kmetski stan propadel.
Viljem Kdster +. V Walsumu, blizu Ham-borna je umrl ondotni župnik in novoimenovani prošt, znani iskreni prijatelj Slovencev g. Viljem Kbster. Pokojnik je iz samega pravilno razumevanega apostolskega navdušenja postal pravi Slovenec, da je mogel širiti besedo božjo med zapuščenimi slovenskimi rudarji na Vestfalskem. Trikrat je pred vojno prišel na Slovensko, da se dodobra nauči slovenskega je-
zika. Naučil se ga je gladko in popolnoma; zraven pa je spoznal in vzljubil slovensko zemljo in njen narod. Na njegovo pobudo in po njegovem vzgledu je potem še več teh idealnih nemških gospodov prišlo na Slovensko, učit se slovenščine, da so mogli lažje delovati za naše vestfalske rojake. Pokojni g. Kdster je ustanovil prvo slovensko društvo na Nemškem, ki bo letos praznovalo 251etnico svojega obstoja. Temu društvu so sledila druga, tako da imajo vestfalski Slovenci danes že 25 takih društev. Sredi Nemčije se je V. Kdster naučil slovensko, da more Slovencem v njihovem materinem jeziku pridigovati, jih zbirati v društva itd. Pri nas pa žive sredi Slovencev nemški duhovniki, ki jim ni mar slovensko ljudstvo. Poglejte Grabštanj, Timenico, St. Lipš, Vetrinj in sedaj še Smarjeto pri Velikovcu, kjer se celo ljudem prepoveduje glasno slovensko moliti. Kje je še kdo teh skrbel za kako slovensko društvo kakor Kdster? Potem se pa čudijo nad sadovi. Sami so krivi.
Sv. Višarje. S tem naj bo celi deželi in še dalje povedana vesela novica, da se naša starodavna, priljubljena Marijina božja pot na sv. Višarje letos znova otvori na 24. junija, na kres. Nekaj novega, razveseljivega je to, da so trije novi zvonovi že tam gori. Skupna teža 2301 kg. Sedaj so v teku še zadnje priprave, da se zvonovi obesijo v zvonik in kakor upamo, bodo letos na dan otvoritve prvokrat po vojni zopet zapeli svojo ubrano visoko pesem v pozdrav naši Mariji svetovišarski, ter privabili čimveč romarjev v njeno bližino. Za prenočevanje romarjev je na razpolago krog 50 postelj in več drugih suhih prostorov.
Oskrbništvo sv. Višarij.
Bilčovs. Dne 28. majnika je obhajala tukajšnja prostovoljna požarna bramba 201etnico svojega obstoja. Ob tej priliki se je priredil tukaj okrajni dan rožeškega okrožja prostovoljnih požarnih hramb. Naša požarna bramba je imela vajo z brizgalnico, ki je bila tako dovršeno izpeljana, da so se vsi čudili izvežba-nosti naših brambovcev. Navzočih je bilo tudi več ljudi, ki so govorili rajši nemško, ako so v resnici bili, ne vemo, a tudi ti so priznali, da smo fejst fantje, čeravno smo Slovenci. Dne 16. junija smo po stari navadi imeli obhod s presv. Rešnjim telesom. Lepo so vihrale ban-dere, v vrstah je stopalo mnogo ljudi, požarna bramba je slavnost še dvignila in ubrano petje se je razlegalo. Vse tako lepo in složno. Dal Bog, da bi tudi tako ostalo!
Djekše. (Romanje.) Za Djekšane pač ni lepšega praznika, kakor je praznik sv. Rešnje-ga telesa, ko se vije dolga procesija okoli vasi med mogočnimi glasovi sedmerih zvonov in pokanjem topičev. Še drugo veselje je vmes. Včasih je prišla na predvečer procesija iz Marija Zeli domov, romali so peš in izostali devet dni, sedaj pa se roma z železnico in izostane 5 dni. Letos je romalo 49 oseb. Vedno se vračajo veseli in zadovoljni. Po celi fari gre samo ena govorica, kako je bilo fletno; celo romarsko dobo je vezala molitev in slovenska pesem v čast materi božji. Gospod župnik so najlepše peli, trdijo vsi, in čestitke so letele od vseh strani. Ni lahko tako romanje ob tej draginji, ali ker smo kakor prenovljeni, smo sklenili, da se ga drugega leta še v večjem številu udeležimo. Gospoda župnika pa prosimo, da bi nam opisal v listu zgodovino tega romanja, da bomo še rajše hodili na potovanje.
Nonča vas pri Pliberku. Letos se je napravil nov vodovod. Do sedaj je bil večji del vasi navezan na slabo pitno vodo Pliberškega potoka, v katerega so napeljani vsi mestni kanali in vse pralne naprave pivovarne Sorgendorf. Vodovod bo stal 7000 šilingov. Za današnje čase veliko, upamo pa, da bo čas tudi te rane zacelil. Novi vodovod sicer še nima vseh naprav modernega vodovoda, dajal pa bo zadosti zdrave pitne vode, s katero bomo tudi lahko postregli maloštevilnim romarjem naše v srednjem veku tako sloveče Marijine božje poti, ki pa-je bila v času luteranske reformacije zatrta.
Št. Jakob v Rožu. Povsod okrog vidimo živahno stavbeno gibanje. Pri župni cerkvi se je nanovo pokrila lopica in prezbiterij. V Svat-nah bodo postavili sv. Uršuli novo lopico. Na vasi preziduje Trlovčnik Hribernikovo hišo za trgovino. V enem mesecu bomo imeli že tri
trgovine na vasi, ko bode njegov sin Francej °dprl trgovino z mešanim blagom. — Senčnik Pod Bregom je na novo pozidal razpadlo svojo hišico. Amruž v Srejah in Koc na Breznici sta j judi popolnoma prenovila svoje hiše. Lipe v ; Lešah si bo1 pa za stara leta postavil nov miren kotiček.
v Želinje. Neumornemu trudu odbornikov in Požrtvovalnosti faranov se je vendar posrečilo braviti stvar v tek, da smo zadnjič naročili nove zvonove, ki bodo zapeli na šentpater-nuževo nedeljo. Naročili smo jih kakor šent-jurčani tudi mi pri Grassmayerju v Inomostu. Prepričani smo, da bomo dobili tudi mi prvovrstne zvonove.
Gorje. (Birma.) V gorjanski župniji to župnikoval slovanskemu svetu znani Matija Majar Ziljski od 19. avgusta 1851 do 10. novembra 1870, Po 20 letih je bila letos 30. V. v tej župniji zopet škofijska vizitacija in birma. Kljub delavniku se je zbralo pri sprejemu ne-fnalo ljudi, ki so napolnili do dobra prostorno •n lepo okrašeno Marijino cerkev. Postavljeni sp bili štirje lepi slavoloki s primernimi napisi, čakali smo prevzv. knezoškofa pod staro vaško lipo, pod katero se vršijo na „žegen“ znani ziljski plesi in „štehvanje“. Gasilno društvo v paradi je napravilo špalir. Kaj ubrano ie zapel moški pevski zbor pozdravno pesem »Zadoni nam“. Po pozdravnih besedah župnega upravitelja čg. Katnika so deklamirali dve deklici in en fantek istočasno eno deklamacijo, eno pa starejša šolarica v splošno zadovoljstvo navzočih. Pred vhodom iz župnišča v ccrkev je pozdravil prevzv. škofa g. župan Schaubach, brat mariborskega vel. župana dr. Schaubacha. Predstavljeni so bili nato ključarji. učitelja in načelnik šolskega sveta. Prisedši v cerkev, se je vršilo izpraševanje otrok, litanije, birma itd. Birmancev je bilo 37. Dal Bog, da bi obrodile besede našega nadpastirja do zbranih vernikov obilo sadu! — „Džn“ je iz-?stal, toča ni pobila nobenega, tako, da se nam je nebo kar smejalo. Moš.tarji pa so se smejali v kupice; nič manj so se smejali »lectarji*4, ki so bili z gorjansko birmo zelo zadovoljni. Na Šentjurski birmi, isti dan predpoldne, je bil 2anje „gšeft“ menda le bolj „ženč“!
Gorje. (Razno.) Polje dobro kaže; sadje — no — hruške bolj, jabolk bo {norda manj. Da je le kopanje pri kraju, bi že šlo, ko bi le bratec solnce ne tako neusmiljeno pripekal — zato nas Marice, Mojce in Tarine glavobol tako nadleguje. Za pokoro nič ne škodje. Zato se pa druge in drugi rajši poskrijejo po sencah! Pa ni resnica vse to? Morda se godi vam v Rožu in Podjuni drugače? In Rutarjev Jur, kaj pa ti, si že skopal sirk in krompir? Najbrž ti že pomaga pri kopanju družica, tvoj boljši del, da tako molčiš?! Aha, tépafrdóhtkte! !?
Št. Vid v Podjuni. (Razno.) Dne 2. junija smo spremili k večnemu počitku Grubelniko-vega očeta v Nagelčah. Bil je pred meseci o-Periran na kili, nato precej okreval, a ker je najbrž hrano premalo izbiral, končno podkle-Sel. Priselil se je sem iz Kort in mu je bilo na Sovorici se sedaj poznati, da njegova zibelka ni tekla med nami. Star je bil 62 let. Da je dobro gospodaril, se je videlo že na lični hišici. Počivaj v miru! — Zadnji čas je obiskoval našo občino eksekutor in davkoplačevalci so Pobunjeni. Iztirjava povečini davek na blagovni promet, dohodninski in pridobitni davek. Tukaj se je pokazalo, da mora vladati pri davčni administraciji precejšen nered, ker nekateri so davek plačali in imajo potrdilo, od dru-Sih pa zahtevajo nad polovico več nego so dolžni. Ob tej priliki bi priporočali, da davke Plačujete redno, ker si s tem prihranite zamudne obresti in stroške eksekucije. Kdor pa ne more v določenem roku plačati, naj prosi, da se mu podaljša rok vplačila, kar bo davčna oblast z oziroma na gospodarski položaj gotovo rada storila. Prošnjo je kolekovati z 1 S. -7- Občina in glavarstvo sta se nekaj časa prepirali glede občinskega lova. Glavarstvo ni bolelo odobriti petneletno dobo najemnine. Sedaj je deželna vlada odločila, da je občina v tem oziru popolnoma pravilno postopala in da je dala občina lov pravnoveljavno za dobo 5 let v najem. Naši lovci bodo s tem odlokom gotovo zadovoljni. — Smejali smo se na kvaterno nedeljo, ko smo slišali, da je v Škocijanu nekdo
ukradel fantu iz Gluhega lesa klobuk z glave. Siromak je moral iti gologlav v pekočem soln-cu domov brez klobuka. Kako so ga doma pohvalili, tega ne vemo. — G. nadučitelj Pavlič je odšel na novo mesto v Št. Jakob v Rožu. Sosedi so bili z njim zadovoljni, ker ie uvedel v šoli red in med otroci disciplino. Ostalo učiteljstvo je bilo z njim baje manj zadovoljno. Dočim se pred vodstvom naduč. Stressa pobijali otroci pri Voglu šipe, telovadili napol slečeni in se kopali fantje in dekleta skupaj, je pod vodstvom g. Pavliča in kraj. šol. načelnika Vakovnika vse to prenehalo. Kakor slišimo, pred počitnicami ne dobimo nove učne moči. Mnenja smo, da poleti, ko je veliko otrok oproščenih, dve učni moči popolnoma zadostujeta.
Celovec. (Razno.) K letošnji birmi je prišlo 1915 otrok; lanskega leta pa samo 1642. — S pomočjo nemške vlade se je kupila hiša Hugel-mann nasproti Poreč na jezeru in se pretvorila v nemški otroški dom. — Za nemško šolsko društvo „Sudmark“ se je nabralo 916 šil. Pridni nabiratelji so bili nagradeni s spominskimi deli na plebiscit. — fleimatschutz bo imel dne 30. t. m. zaupni sestanek, da določi delo v našem ozemlju. — Karntner Bank je razpuščena glasom ukaza zveznega kanclerja ter je stopila dne 25. aprila v likvidacijo. Vsi upniki se morajo v toku 3 mesecev pri banki zglasiti. — Dunajska policija nakupuje dne 22. junija v Grabštanju konje. — Hubert Kommeter, rojen leta 1903 v Pliberku, je bil nastavljen pri neki trgovini. Poneveril je 3500 S in izginil. — V kamnolomu pri Vetrinju se je zgodila nesreča. Pri razstreljevanju je eksplodiral že pri basanju smodnik in klorat. Delavec Filipič je zgubil desno oko in več prstov na desni roki; pripeljali so ga v bolnico. Delavec Perglič je dobil manjše poškodbe; ostal je v domači ob-skrbi. — V toku prihodnjih mesecev obdrži dež. kulturni svet enodnevne brezplačne kurze zoper sadne škodljivce povsod tam, kjer se zglasi vsaj 20 udeležencev. Kmečke podružnice se naj za to pobrigajo.
Marija na Žili. (Razno.) Ker smo čitali že več dopisov iz raznih krajev Koroške o napredovanju in nazadovanju naše stranke pri preteklih volitvah, je zvabilo tudi nas, da se o izidu volitev v naši občini tudi malo oglasimo. Nazadovali smo namreč tudi za 15 glasov. Ne bilo bi treba zgube, če bi bili tisti ljudje, ki so se šteli za časa prevrata in do plebiscita za Slovence, na mestu, in ki imajo še danes sinove v Jugoslaviji. Torej ti ljudje volijo danes vse druge stranke, samo slovensko ne. — Da pa ne bomo samo politizirali, smo se spomnili tudi malo na ženitev. In sicer se je omožila 22. majnika Ivana Sablatnik, pd. Pongračeva na Seraju s Fricom Knaflom, gostilničarskim sinom v Mariji na Žili. Upamo, da se ji bo pri natakanju prav dobro penilo pivo. Osem dni na vrh pa se je oženil tudi njen brat Andrej Sablatnik in je vzel pd. Konjčevo Nežjo v Vog-njem polju za ženo. Mladim zaročencem voščimo veliko sreče in blagoslova v zakonskem jarmu. — Posegla je pa tudi smrt v naš kraj in nam ugrabila 1. t. m. že 87 let starega Jakoba Ottovica, pd. Lesjaka v Prosovičah. Mož je bil neoženjen in je gospodaril svoja dolga leta samo s posli, ki so mu zvesto služili po 15, pa celo čez 20 let. Bil je pa tudi star čebelar in dokler je le mogel, delaven kakor čebelica. Ker je imel rajni visoka leta starosti in je bil radi tega poznan in priljubljen daleč naokoli, je prišlo lepo število „ občinstva in tudi požarna hramba, da mu izkažejo čast na njegovi zadnji poti. Spavaj mirno, dragi starček!
Rožek. (Razno.) V zadnjih tednih smo pokopali tri može v najboljših letih. V Šmartnu je zamrl Jožef Vidman, pd. Rodar, na daljši bolezni komaj 40 let star in nagle smrti France Troler, ki je delal svojčas v premogovnikih na Nemškem, postavil si doma prijeten dom ob robu šmarškega gozda. Delo in lov je bilo njegovo največje veselje. V Štefelnikovi kajži je umrl Janez Melčnik, pridna duša, ki je bil pri vseh priljubljen. Stara Neža Wiegele je dočakala lepo starost 86 let, kar je gotovo redka prikazen. — Naš most in naša cesta na Smar-ten in skozi Rož sta bila že premalo moderna za sedanji moderni čas. Dežela je dala denar, da so most temeljito popravili in cesto na več krajih razširili. Vpeljan je reden avtomobilni promet iz Podroščice in Baškega jezera čez
Rožek v Vrbo. — Požarna bramba je kupila novo motorno brizgalnico, ki je bila na bin-koštni pondeljek blagoslovljena.
Velikovec. (Pogreb.) Dne 24. maja smo pokopali Jožefa Werniga, bivšega brivca v Velikovcu, katero obrt pa je že davno opustil. Do Slovencev ni imel nobenega srca in v sovraštvu si je tudi zmislil, da bi bilo najbolje zidati vzhodno železnico čez Narodno šolo v ^t. Rupertu. Večkrat je prišlo radi njega do psovania in pretena. vendar pa si je priboril skupno s Volkswehrom svoje zasluge za mesto Velikovec v času zasedbe, kot so nanašali njegovi pristaši. Cg. dekan Milela in mestni župan Kanduth sta se poslovila od njega.
Pečnica. Le redkokedaj se oglasimo. Žalost nosimo najraje za se; da smo pa veseli radi, pa itak vedo vsi, ki nas poznajo. Te dni nas pa je zadel tako hud udarec, da moramo tudi drugim potožiti. Po kratki, mučni bolezni nam je umrl Fridl iz Zgornjih Borovelj. Z njim smo izgubili enega naših najboljših v naši župniji. Bil je vzoren krščanski mož, vzgleden gospodar in neizprosen, jeklen narodni značaj. Nad vse je ljubil svoj zasužnjeni narod, zanj je deloval, kjer in kadar je le mogel in zanj je moral tudi veliko trpeti. Še po plebiscitu so ga vlačili po ječah radi tega, ker se je zavzel za nedolžne narodne borce. Težko je gledal, kako se naš rod prezira in zatira, kaka postaja mladina svetim narodnim načelom nezvesta, bolelo ga je zlasti pri zadnjih volitvah, da odpadajo taki, na katere smo svoj čas se lahko zanesli. S celim srcem je visel na svojih otrocih. Bili so vse njegovo veselje. Vzgajal jih je za Boga in budil v njih srcih ljubezen do domače zemlje in do slovenskega naroda. Prepričani smo, da bodo otroci vredni svojega vzornega očeta. K pogrebu ni prihitela samo cela domača župnija, ampak cel zgornji Rož je bil zastopan. Ped duhovnikov, med njimi tudi njegov bližnji sorodnik dr. Janko Arnejc ga je spremilo k zadnjemu počitku. Počivaj blaga duša v miru! Žalujoči vdovi in celi Fridlnovi družini pa izrekamo naše najiskrenejše sožalje.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Pogreb.) Tiho in mirno je živela Ana Srebre ob strani svojega moža, dolgoletnega drvarja pri Leitgebu v Sinči vasi. Bila sta pridna in poštena ter slovenska po mišljenju in dejanju. V starosti 64 let pa je izdihnila Ana Srebre svojo blago dušo. Ob obilni udeležbi smo jo položili v grob v Št. Rupertu. Že rajni mož je kupil svoj lastni dom, v katerem živijo sedaj žalujoči zaostali. Naj ji bo zemlja lahka! — Na poti proti cerkvi je nas srečala Kavanova hči kot nevesta s svojim ženinom, nazaj grede pa Kavanov sin s svojo nevesto, ki jo je peljal k poroki. Želimo jim veliko rožnatih let na tem luštkanem svetu!
1 DRUŠTVENI VESTNIK"!
Kotmara vas. Tukajšnje izobraževalno društvo »Gorjanci** priredi v nedeljo dne 26. junija 1927 ob 3. uri popoldne pri Ilcu v Gorjah dve lepi igri »Lumpacij Vagabund** in »Krčmar pri zvitem rogu**.
Št. Jakob v Rožu. Sestanek izobraževalnega društva, ki je bil napovedan za nedeljo 26. t. m., se je iz več razlogov preložil na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. ob 3. uri popoldne v društveni dvorani.
Mladinski dan v Bilčovsu. Kakor vsako leto, priredi tudi letos tuk. izobr. društvo »Bilka** na svoj društveni praznik »Mladinski dan“. Zopet vabimo naša sosedna društva, da se tega mladinskega dne, dne 3. VII. t. 1. po možnosti kolikormogoče številno udeležijo. Ta dan naj bo manifestacija naše mladine za naše ideale, za naše vzore. Treba je, da našo mladino prešine nov duh, ki naj ji vžge v srcih na novo vero v Boga in vero v sebe. Trdneje naj se mladina oklene katoliških načel, ker ravno po teh, smo lahko uverjeni, se bo vnemala v mladih srcih ljubezen do nas samih, do našega rodu in našega jezika. Mladina, naš up, naš cvet, vzdrami se, proslavi ta svoj dan, kot se spodobi zavedni katoliški slovenski mladini. — Ta dan se hočemo tudi še posebno spominjati naših društvenih patronov sv. Cirila in Metoda, ker ravno letos obhajamo IlOOletnico rojstva sv. Cirila. Dolžnost naša je, da se spomni-
terpentinov©-m ilo
* Asiwj4/rriL%^odjU/laml
1.odlika: Terpentin v milu. Terpentin odpravi
lahko in temeljito vsako nesnago, posebno pa madeže, znoj,
saje L t. d.
1. Terpentin v milu. 2. Velik in priročen kos. 3. Prijeten duh. 4. Slike iz pravljic za izrezati. 5. Milo je v zavitku. 6. Svetla barva. 7. Schichtova pošta zastonj.
mo naših blagovestnikov, ki sta prižgala Slovanom luč sv. vere. Ravno z domačim jezikom sta pridobila slovanske rodove za katoliško cerkev. — Tudi obhaja naše društvo letos 15-letnico svojega obstoja. Naša dožnost je, da se tudi na mladinski dan spomnimo onih, ki so s svojim poržrtvovalnim delom med nami orali ledino na njivi prosvete ter bili začetni kopači, kjer danes že lepo žito poganja v klasje. Dal Bog, da bi isto tudi dozorelo in obrodilo stoteren sad. — Torej mladina naša! Vse le za tebe in tvoj blagor. Dvigni se in vdeleži se polnoštevilno prireditev svojega dneva. — Spored: Zjutraj ob 6. uri sv. maša, pri kateri se vsi člani društva vabijo, da pristopijo skupno k sv. obhajilu. Ob 9. uri druga sv. maša s primernim cerkvenim govorom. Popoldne pred Pomočevo gostilno na prostem govori, deklamacije, petje in igra „Roza Jeladvorska“.
Iz Podjunske doline. Binkoštno nedeljo smo bili slučajno v Dobrli vasi, kjer se je popoldne v Društvenem domu dajala podučljiva in pretresljiva igra „Pozna pomlad“. Igralci, posebno glavne osebe so izvršili svoje vloge jako dobro, vsi pa znali svoje besedilo izvrstno, kar bi igralcem drugod zelo priporočali. Naravnost je nas očaral nastop logarjevega v osebi Hojnikovega sina Štefana iz Mokrij, ki bi bil kinč vsakega mestnega odra; igra, izgovarjava, izraz obraza, kretnje itd., vse prvovrstno. Škoda, da je bil vsled deževnega vremena obisk manj dober. Tudi pevski moški zbor (11 mož) je med dejanji izvrstno prepeval. Izrazila se je želja, da bi se igra ponovila in smo prepričani, da bi o lepem vremenu bila prostorna dvorana polna. Marsikateri bi rad šel še enkrat gledat nekatere prav pretresljive prizore te igre.
GOSPODARSKI VESTNIK
Zaostale davke pobira Landesabgabeamt.
Na podlagi pogodbe med deželno vlado in finančnim ravnateljstvom pobira v bodoče deželna davkarija (Landesabgabeamt), ki že od leta 1926 pobira zemljiški in hišni davek, tudi zaostale davke iz prejšnjih let. V bodoče se naj torej tudi ti zneski pošiljajo na poštno-hra-nilnični račun štev. 37.715/1 deželne blagajne. Pozive za vplačevanje zaostalih davkov dostavlja Landesabgabeamt posameznim strankam. Pri takošnjem vplačilu se bodo priznale ugodnosti pri zamudnih obrestih.
Ljubljanski velesejem. Od 2. do 11. julija se vrši letošnji ljubljanski velesejem. Skupaj bo letos okoli 700 razstavljencev, v prvi vrsti seveda domačih. Dobro bo zastopana nemška industrija, ki bo razstavila zlasti stroje za obdelovanje lesa. Posebno dobro bodo zastopane skupine: poljedelski stroji in avtomobili ter pohištvo, manj tekstilna industrija, ki pa se dobro razvija. Aeroklub bo razstavil modele aeropla-nov. Sejmu bo priključena tudi umetniška razstava. Vsi, ki so že videli v prejšnjih letih velesejem, so ga hvalili; tudi letos ga bodo. Le-
gitimacije se dobe tudi v upravi »Koroškega Slovenca**, Celovec, Viktringerring 26. Upravičujejo do večkratnega prostega vstopa na razstavni prostor ter na četrtinsko znižanje železnice na avstrijski progi in polovično vožnjo na jugoslovanskih železnicah. Vožnja se lahko nastopi 28. junija in se mora končati 11. julija.
Železna Kapla. (Gospodarski shod.) Dne 26. junija se vrši shod kmečke podružnice za Belo in Železno Kaplo v prostorih g. Domnika ob 10. uri. Govorniki pridejo iz Celovca. Govori se o važnih kmečkih zadevah.
Borza. Dunaj, 20. junija 1927. Amerik. 7,0775; jugoslov. 0,1247; francos. 0,2778; nemški 1,679; čehoslov. 0,2101; švic. 1,3647; ital. 0,3968 šilingov.
RAZNE VESTI
Drobne vesti. V Fojani pri Gorici je umrl tamošnji vikar Ivan Spitzer, rodom Korošec iz Damč. Rojen je bil leta 1869 in je služboval na Tirolskem in Goriškem. — Največji list v Evropi je angleški »Daily Mail**, ki proda dnevno čez 2 milijona izvodov na 24 straneh. — U-niverziteta v inomostu je slavila 2001etnico svojega obstoja. — V bližini Krakova je eksplodiralo 40.000 kg ekrazita. Več poslopij je bilo u-ničenih in nad 300 oseb ranjenih. — Na Dunaju je prišlo do velikih pretepov med nacijonalni-mi in soc. demokratičnimi visokošolci. Bilo je več ranjenih. Nekega profesorja je vsled razburjenosti zadela kap. Univerza je bila dalje časa zaprta in zavarovana s policaji. Akademiki so sedaj obljubili, da se izognejo kravalov in pouk se je zopet pričel. — Bavarski finančni minister dr. Krausneck je tako nesrečno spodrsnil na cestni električni železnici, da si je zlomil tilnik in umrl. — Marek se je pobotal z zavarovalnico. Dobi 170.000 šilingov odškodnine za zgubljeno nogo. — V Rusiji so obsodili 14 obtožencev radi špijonaže v korist Romunije na smrt. — Nemčija je morala razrušiti vse utrdbe na vzhodni meji. Francozi se hočejo o tem prepričati. — Zvezni predsednik dr. Hainisch je bil imenovan častnim doktorjem kmetijske visoke šole. — Skadersko jezero se misli osušiti, ker je to edina možnost za oskrbo Črne gore. Odobren je kredit 15 milijonov mark na račun reparacij.
Kaj je Joghurt? Nič drugega kot neke vrste kislega mleka, ki se je razširilo iz Bolgarske v naše kraje. Joghurt je boljše kot navadno kislo mleko, ki se ukisa potom divjih glivic ob vročih dneh poletja. Joghurt pa se u-metno napravi. V apotekah ali drogrijah se kupijo Joghurtbacili. V prekuhano, še mlačno mleko se vržejo bacili, potem se temperatura zviša na okroglo 40 stopinj in pusti 3 ure. Potem se hitro shladi in mleko postavi na mrzlo, da se bakterije ne rodijo več. Mleko se precedi in je strnjeno kot kislo mleko: Bacili se samo enkrat nabavijo in se potem pridevajo mleku, ker se hitro množe.
C
Vabilo
na
redni letni občni zbor
„Južnokoroške gospodarske zadruge v Sinči vasi registrovane zadruge z omejeno zavezo", ki se vrši dne 29. VI. 1927 ob 3. url popoldne v zadružnem poslopju v Sinči vasi.
DNEVNI RED :
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo odbora o'nastavitvi zlate začetne bilance s 1. 1. 1927.
3.	Odobritev zlate začetne bilance.
4.	Poročilo in odobritev računskega zaključka za leto 1926.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti
NAČELSTVO.
Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor, jki je pri vsakem številu navzočih sklepčen.
83
» »-st-«—•»—ir—«—Tt—t—e—tr—*—«-K ». ir
Vabilo
na
redni letni občni zbor
«►
..Hranilnice in posojilnice za Suho na Koroškem, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se vrši dne 29. VI. 1926 ob 3. uri popoldne v Žvabeku.
DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Pismeno poročilo odbora o nastavitvi zlate začetne bilance. 3. Odobritev zlale začetne bilance s 1.1. 1926. 4. Poročilo in odobritev računskega zaključka za leto 1926. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev računskega pregledovalca 8. Spremem-bapravil radi zlate bilance. 9. Slučajnosti.
Načelstvo.
_________________________________________82
Priporočam
olle za večno luč
v znani izvrstni la kvaliteti, garantirano najfinejše rafi' nirano, varno in mirno goreče, ne kadeče se; k temu pripadajoče senje, giažke, kadilo, oglje za kadilnice, cerkvene sveče, kropila itd. — Frane Sicbert, trgovina in razpošiljalnica sveč, Stauderhaus Celovec. Svežnji se na željo dostavijo.	84
Brezhibni
blagovni ostanki po teži
najmanj 8 metrov dolgi, za vsako vrsto perila, tudi dvojno široki, tudi v obrisačah po G1/» šilinga za kilo t. j. daleč pod normalno ceno za meter. Vzorci brezplačno.
Gebr. Reichart.
ustanovjeno 1890. Baumwoliwaren - Fabrikation Dornbirn, Vorarlberg.
61
Lastnik ; Pol. in gosp. drirttv® za Slovene« na Kerotfrera v Cektvsu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik : Žinkovskv Josip, typogmf, Dunaj, X-, Ef^nreichgass* 9. -
Tiska Lldova tiskarna Ant. Machat in druiba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovslty), Dunaj, V., Margaretenpiatz 7,