„Goriea* izhaja vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Urednifitvo K nahaja v „Narodni Tiskarni", ¦lica Vetturini it. 9, kamor }e naslavljati pisma. gefrankirana pisma se ne sprejemajo, enako se ne uvaiujejo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne rračajo. GORICA TELEFON rt. 201 .fcnric»" »tane na leto 10 K, za pol let*. b K, za &trt let- 2 50. Opravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni ulica Vetturini it. 9. la oglase se plačuje odčveterostolpne petit vrste po U vin., za večkratni natis primeren popust. PoM&mezne fttevilke jtanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriikih traiikah. St. 31. V Gorici, v torek dne 16. aprila 1912. Leto XIII. Nemški sfrah pred Irializmom. Z ozirom na dogodke na Hrvaškem ter z ozirom na predstoječe nadaljeva- njc zborovanja poslanske zbornice je priobčil graški list «Tagespost« od ne- delje sledeči članek, ki jasno dokazuje, kak strah vlada v nemških vrstah pred trializmom: Kljub vsem dementijem se pričaku- je v krogih, ki občujejo z jugoslovan- skimi politiki, da bo začelo poveliko- nočno zasedanje poslanske zbornice v znamenju obstrukcije. Ni sicer to še go- tovo, pa tudi ni nikakor izključeno, na vsak način pa se nadaljujejo pogajanja med jugoslovanskimi strankami. Vzro- kov obstrukcije ni sedaj iskati v Ljub- ljani ali v Zadru, temveč v Zagrebu, v hrvaških razmerah. Državi in dinastiji se je napravila slaba usluga ko se je ustreglo Khuenovemu predlogu, naj se uvede na Hrvaškem strahovlada. 2c celo leto sem so poznavalci razmer svarili pred nevarnostjo, ki bi lahko na- stala vsled koalicije med Ljubljano, Za- grebom in Sarajevem; toda zaman. V merodajnih krogih so se preveč pečali z razmerami na Češkem, da bi zamogli obračati svojo pozornost na drugo gi- banje, ki je ne le za notranjo marveč tudi za zunanjo politiko države od- ločujočega pomena; kajti Hrvaška meji ob avstrijske dežele in tudi ob Srbijo; in tu je samo ob sebi umevno, da se na Balkanu ceni monarhijo po tern, kako se monarhija obnaša napram narodno sorodnim plemenom. Potemta- kem si lahko predstavljamo, kak politi- čen ugled uživa naša monarhija na Bal kanu. To pa je polit. in gospodarsko me- rodajnega pomena. Zato ni tudiHrvaško vprasanje kljub vsem državnopravnirn pomislekom nobena izključnoogrskaza- deva, marveč, Ltvar cele monarhije, čijc stališče kot velevlast je nasproti Bal kanu velikega pomena. K temu pa pride se drugi moment: Trializem. Hosedaj se je z njim enostav'- no tako računalo, da se ga je kar ne- giralo. S tein pa ni iz sveta odpravljen; ravno nasprotno, danes obstoja triali- zem bolj gotovo kot- kedaj in o njem se sedaj v jugoslovanskih krogih posvetu- jejo. Medtcm ko je en del jugoslovan- skih politikov le za zmerno demonstra- cijo v prilog hrvaškiin bratom, zahteva drugi del ostrejša sredstva, obstrukcijo v avstrijskem parlamentu, čc je potreb- no, tudi v delegacijah. Ta del argumen- tira s popolno trialističnega stališča in hoče upoiabiti sedanji ugodni moment, da propagira misel za trializem, poseb- no po Hrvaškem, kjer se je nekoliko zo- pet porazgubila, zato, da bi duaiizem uničili. Mogoče in celo jako verjetno jc, da bo ta struja nadvladala. Poteni se pa riakrat spremeni cela slika. Potem se pridruži latentni krizi na Hrvaškem se kriza v Avstriji in tako nastane kriza za celo monarhijo. Olede avstrijskega parlamenta si bodo sicer znali kmalu pomagati. Avstrijski parlament stoii vsako tiro pred razpustom, ali pred pre- kinjenjem, sedaj pa to tembolj, ker je težko na to misliti, da bi se brambna preosnova ugodno rešila. Če torej iz- bruhnc v parlamentu jugoslovanskn ob- strukcija, je za letos parlamentu že od- bila ura. In vse to zaradi neuinne ka- price moža, ki je kot ogrski ministerski predsednik za v četrto pogorel in ki se je nasproti prestolu na najnelojalneiši način obnašal. Njemu se je tudi zahva- liti, da se sedaj jugoslovanski narodi in rodovi združujejo, da kmalu dozori ona misel, na katere udejstvovanje niso nikdar upali misliti jugoslovanski dr- žavnopravni idealisti: bližamo se tria- lizmu. Med Zagrebom, Ljubljano. Sara- JL-vern in Zadroin s pridno tkejo vezi na ! vezi, celo najminiejši in najzaneslivejši ; c!emeiiti se bodo preobrnili in naenkrat ; izbruline nevihta. Mir, ki vlada sedaj, o'iiianja prihodnje dogodljaje. Samo n:i ihinajii sc za to nič ne brigajo; sedaj .-.., •(• za Ogrsko in to je najvažnejše. V zadnjih dneh so se raznolično ko- mentiraie usodopolne cesarjeve besede. Sedaj bi se lahko k znanim izrekom do- stavile marsikatere opazke, ki so bile storjene v intimnih pogovorih. To pa naj ne pomeni nič drugega, nego da se počenjajo tudi na merodajnem mestu vznemirjati in da neeejo me/odaini krogi dopustit', da pride do skrajnosti. Mogoče bo pa dal ravno začetek iugoslovanske ob- strukcije povod k teineliitemu pre- obratu, ki bo uplival na razmere v obeli državnih polovicah. Khuenovi dnevi s^ šteti. On in njegova stranka se vlačita od poraza do poraza; Khuen in njegovi privrženei se ne morejo več vzdržati. Čim prej se Khuena odpravi, tern boljše bo. Poteni pride na vrsto Hrvaška. čim več simpatij se bode izkazalo tlačene- rnii in usužnjenemu ljudstvu. tern lažje bo potem odstraniti nevarnost za drža- vo, ki leži v forciranju trialistične smeri. Predvsem imajo Nemci interes na tern: kajti zraven Italijanov so oni narodno največ tangirani, ako se Slovani na jugu zberejo za vojsko proti dualističnemu načinu vladanja. Usoda parlamenta je odvisna od zadržanja Nemcev ter od njihove taktike, ki pa mora biti previd- na in pametna tudi v hrvaškem vpraša- nju. k čemur imajo Nemci pač dolžnoM s stališča svobode. Darila, ki jih je razdelil deželni odbor v sloven- skem delu naše dežele živinorejcem za uzorno ravnanje pri gojitvi živinoreje. I. Planinsko ozemlje. 1. z a d o b r o oskrbovanje I) o s t a j e z a spuščanje b i k o v Po 50 K: Matevž Lapanja, Šebrelje Hi; Alojz Miklavic, klersko; Miha Brie, Brcginj 25; Anton fialoh. Sedlo-Homec 2: Anton Danielčič, Kred potuki 32. 2. Z a z g r a d b e, prczidave in u r e d b e hlevov: 4(10 K: Anton Rejec, župan v Šebreljah; 300 K: Ivan Cenčič, Voice 23; pc 200 K: Marija Braz, Zaga; Ivan Kurinčič, Smast 40 (Libušnje): Franc Logar, Sr- penica 143; Janez Uršič, Idersko 31; Franc Kaučič, Lubinj 25: po 150 K: Iv. Hadalin, Zakriž 13; Jakob Obid, Buko- \o (Cerkno) 12; Matevž Lapanja $e- brelje S2; Janez Lapanja. Idersko 76; Tosip Kacin, Sebrelje - Jageršče 29; To- maž Fon, Volče-Kozaršče 21: ^tetan Bukovec. Voice 25: AIojzij Kovačič, Sv. Lucija - Idrija na Bači 42: Jakob Tor- kar. Podbrdo: Peter Kajzer, Podbrdo: Ivan Sovdat. Libušnje-Ladri 6; Franc Knez. Srpeni^a 16; 3. z a z g r a d b o g n o j i š č a in p r a v i 1 n o r a v n a n je z gnojem. Po po 50 K: Matevž Lapanja, §e- brelje 82; Anton Rejec, župan v Šebre- liah: Franc Knez Srpenica 16: Janez Lapanja, Šebrelje 76: Franc Skvarca, $ebrelje 84; Josip Kacin, Šebrelie - Ja- gršče 29; Tomaž Fon, Volče-Kozaršče 21: Jurij Vojska, Šebrelje 89; Ivan Ha- dalin, Zakriž 13; Franc Logar, Srpenica 143; Anton Danjelčič, Potoki 32. 4. Z a i z b o 1 j š a n j e p 1 a n i n, z a v e t i š e, s t a n o v itd.: Posestniki planine »Polog« v 2ab- čah za zgradbo hleva 400 K: posestniki planine »Laška seč^ v Zatolminu za stan in napajališče 400 K; Ignacij Str- gar, Sužid za hlev na sužidski planini 300 K. 5. Z a zgradbo in uredbo s vin j ak a: Socialni demokraf. Češkl: J. Ježek. (Dalje.) »Qospodje, poprime besedo pod- predsednik, drž. nadsvetnik Korič, »g. dekan nam je predložil kar gotovo ope- racijski načrt, in na nas je, da ga s po- močjo božjo skušamo vsi po svojih mo- čeh izvršiti. Saj hočem skrbeti za to, da bo imel rnojster stalno delo. V kratkem bom govoril z našim županom, naj se izroči Kremličku napravljanje one obut- ve, ki jo dajamo ubogim otrokom o slavnosti sv. Nikolaja. Saj slišim, da zna dobro svoje rokodelstvo; in pripo- ročim ga za to tudi svojemu osebju v u- radu. Tako zrno do zrna in bo brzo kup. Podobno bi mogli vi, gospodje priporo- čati Kremlička vsak v svojem uradu. Nasvet podpredsednikov je bil spre- iet enoglasno. »Nu, zdaj gospodje, ko je izčrpan glavni del vsporeda današnje seje,« po- prime zopet besedo g. dekan — bi mor- da ne bilo odveč, ko bi se pogovorili še malo o socialnih demokratih sploh, in o tern, kako se jim ustavljati. Njih dru- štvo ima sicer pri nas le malo členov in njegov upliv je skoro neznaten ali — kot iz vsakega zlä raste tudi iz njega nevarnost za' bodocnost. Vprasanje je, kje tičijo vzroki tega nesoglasja med delodajalci in delavci? Ko bi bili boga- tini bolj radodarni — saj so Je najemni- ki pred Bogom in oskrbniki svojega premoženja — ubožni pa bolj potrpljivi, pa varčni, bi bilo rešeno po večjem to vprasanje. Govorijo o enakosti; toda vsak ve, da enakost ni in ne more biti na svetu, ker so ljudje različni po na- darjenosti, lastnostih itd. 0 tern sem po- učil že Kremlička tedaj, ko je bil prišel naznanit krst. Ono geslo o enakosti ne- ma zmisla, niti je opravičeno ...« »Socialno vprasanje« je*menil mi- zar Ponec »netijo posebno agitatorji iz sebičnih namenov in časopisi. Stvar se tiče pri nas posebno mojstrov in poma- galcev. Stiskan — pravijo — da je de • lavec, a stiskač da je mojster. Ali če po- gledamo stvar natančneje, vidimo, da so vzroki neblagih razmer pri večini rokodelstev pomočniki sami. Že dvaj- set let vodim rokodelstvo in imam do- volj skušnje o tern. Najprej omenjam, da mi večkrat nedostaje dobrega po- močnika, in če ga dobim, da urneje ro- kodelstvo, gledam na vse načine, da ga obdržim. Tu pa moram delati ž njim kot z tibitim jajcem, in večkrat mi pride na misel, da je pravzaprav on gospod, jaz pa odvisen od njegove rnilosti, po- sebno če se nabere nekaj več dela. Ko bi se drznil komu kaj očitati, pa mi žu- ga, da pusti vse skupaj in da pojde za eno hišo dalje. In kako znajo nagajati moji ženi, kar se tiče hrane; zdaj za- jutrek. pozajutrek, obed, južina, večer- ja, in vsega naj je zadosti; najboljše kose jim predlaga, a sama pa obira ko- sti. In če vidijo, da se je nabralo več de- la ali da sem prevzel kako večje delo, takoj zahtevajo povišanje place, češ, da se za to revno plačilo ne bodo drli dalje. Zdi se, da je pri tern vprašanju mnogo svindla, ponavljam. To vprasa- nje je bilo izzvano od tako zvanih agi- tatorjev, ki v kalni vodi najložje lovijo, in tako tudi gotovi časopisi. Prvi ne marajo delati kot le z ustmi, drugi ho- čejo zagotoviti dovolj bralcev in na- ročnikov... Mesarski mojster Zima pa je menil: Tudi jaz sem imel take besede na sreu in jeziku, kot mojster Pomec. Če smem kaj dodati k temu, navedel bi še drznost in surovost nekaterih pomočnikov. Me- sarji smo vselej malo bolj odurni, nego drugi, ali današnji naši pomagači se takorekoč odlikujejo se svojo surovo- stjo in grobostjo. In pa koliko ti mlajši ljudje znajo potratiti! Pijejo in kadijo eel dan, posebno zvečer. Poleg tega mora imeti vsak svojo izvoljenko, ki jo vodi na plese, v koncerte, jej daje daro- ve: za rojstvo, god, k sv. Nikolaju, za novo leto, in kaj vem še kdaj. In ko je ž njo nekaj let porabljal svojo plačo, si jo vzame za ženo. Nekoliko stotnic ženine dote gre za svatbene stroške in za na- pravo lastnega doma. Če jim kaj osta- ne, gleda neskušeni, mladi mož na to, da bi se čim prej kaj postavil. Najme si prodajalno, nakupi po ceni kako šno- koli blago, seče kos 14 dni in dalje, dok ne začne gnjiti in za pol leta je gotov; potem je rad, če ga vzamejo spet za tovariša in pomočnika. Prej je imel skrbeti le za se, potem pride družina in tridesetletni mož ima skrbeti za 4 do 5 grl. In pri tern hoče sam živeti in si pri- voščiti vsega v polni meri, kot je bi! vajen prej, ko je bil še svoboden. Ker pa tedenska plača ne zadostuje, pa sle- pari, kjer more, izmika, in če je odpu- ščen od dela in ne dobi takoj drugega, kaj naj stori žena, nego da gre beračit, mož pa je v tern brez posla, pa preklinja človeško društvo, nesočutne bogatine, neenakost imetka, izkratka celi svet. Ce ima dober gobec ga vzame drustvo socialnih demokratov za agitatorja in od vsakega novega člana prejme agita- tor nagrado. In mladi mož je izgubljen za rokodelstvo; vabi k sebi druge, vce- plja jim nezmiselna načela, vzbuja v njih nemir, da, poziva jih naravnost k stavkanju in drugim napakam.« Zdaj se oglasi še tvorničar Cerny: »Jaz sem prijatelj delavcev; saj sem bil sam mnogo let delavec v raz- ličnih deželah, prošel sem kos sveta in znam dobro njih trpljenje. Ali vse pa m! ne ugaja pri njih, in zato jim vedno to pravim. bodisi v delavnici, ali javno na shodih in v mestnih novicah.« (Dalje pride.) dopisniki znali upoštevati g. dr. Orego- riiiovo ))|)opravkomaniio«, kadar sc bo- do pečali z iijim v svojih dopisih. Vabilo. Udie slov. podružnice »Dru- žbc -v Rafaela« so naproseni, da pri- dcjn due 25. aprila 1912 (četrtek) ob 11. nri v kii. nadškofijsko dvoraiio, da sc podnižnica konštituira. .1 o s. I' a v 1 e t i č, stolni zupnik. Solnčnl mrk. V sredo. dne 17. aprila nastopi precejšen solnčni mrk, ki se bo videl v zahodnem delu Azije in Afrikc, po vsci Kvropi, na Atlantskem inorju in prilcžnili ddih Scvernc in Juž- iic Amerike; trajal pa bo na zemlji sploh od 9. ure 53 min. dopoldnc do 3. urc 15 min. popoldnc srednjeevropskega časa, torei 5 ur 22 minut. Javno cepljenie koz. Ker so se po- javile v sosednjih deželah kozice, je iz- dal goriški municipii razglas, da se ima vrsiti javno cepljenje koz v slcdeeili dneh od 4. do 5. ure popoludne in sicer dne 16. aprila v šolskem vrtu v ulici Capella; dne 23. aprila v poslopju »Šolskega Doma« via Crocc; dne 6. majnika v rnestni ljudski šoli v ulici ital. kmet sole; due 10. majnika v otroškem vrtcu v ulici sv. Klare; dne 23. majnika v Ciril-Mctodovi soli na Blanči; dne 30. majnika pri čč. sestrah Uršulinkah; dne 3. junija v šoli v Rožrii dolini in v Stara- gori; dne 4. junija v gimnazijskem po- slopjir/dne 7. junija v poslopju državne realkc. Pregled učinka prvega cepljenja se bo vršil osem dni po cepljenju v istih prostorih ob isti uri in se bodo takrat tudi izdajala spričevala o cepljenju koz, Cepljenju koz so podvrženi vsi I. 1911 rojeni in pa tisti, ki niso bili še cepljeni. zopetnemu cepljenju pa so podvrženi vsi oni, ki niso bili cepljeni že deset let. Žensko društvo »Skalnica« v Qo- rici je priredilo minulo nedeljo v veliki dvorani »Central« svojo veselico, ki je izpadla v splošrio zadovoljnost mnogo- brojno zbranega obeinstva. Kakor žen- ska zbora, tako tudi mešana zbora sta pela prav dobro, zakar gre hvala preč. g. župniku I. K o k o š a r j u, ki je petje poduceval in vodil. Prizor »Pomlad« je bil krasen in ostane v neizbrisnem spo- minu onih, ki so ga videli. A tudi igra )iPrisiljen stan je zaničevan« je bila moi- stersko izvedena in tudi srečno izbrana ¦za naše razmere. Igra ima v sebi zdravo jedro, mnogo podučljivega. Vsebina je taka, da bi jo morale priti posiušat one napihnjene ženske, ki se oblačijo svojemu stanu neprimerno in potratno. — Veselica se na splošno željo ponovi prlhodnjo nedeljo ob isti uri pri znatno znižani vstopnini. — Opozarjamo! Javni avtomobili v Gorici. Svoj čas smo poročali, da se bodo s 1. marcom vpeljali v Qorici javni avtomobili. Vož- nja z javnimi avtomobili pa je pričela še-le v nedeljo, ker tovarna ni prej od- poslala vozil. Ti avtomobili stoje v bli- žini gledališča. Nagla smrt. Stavbeni podjetnik Ri- hard Thoman se je vračal v nedeljo zve- čer dornov. Ko je prišel do svojega sta- novanja v ulici Cocevia, dobil je astma- tičen napad in padei je na tla tako ne- srečno na glavo, da mu je črepinja po- čila in je takoj izdihnil dušo. V tukajšnje sodnijske zapore so v soboto popoludne prepeljali iz Tržiča šoferja Amantino Julija, ki je vodil av- tomobil, ki se je ponesrečil pri Sv. Iva- nu pri Devinu dne 1. t. m. Aretacije. V nedeljo je tuk. policija aretirala Alojzija Štrukel iz Tolmina, ker se je klatil po mestu brez sredstev. Vra- čal se je namreč s Hrvaškega domov. — Josip Jevšček je bil v nedeljo v Qo- rici aretiran, ker je prišel v mesto, če- ravho je iz njega izgnan. — V kavarni Dogana pa je policija aretirala zaradi javnega nasilstva Antona Persic iz Oor. Vrtojbe. Vreme. Te dni snio imeli skrajno neugodno vrcine. V nedeljo je bil lep dan a precej močan veter. Skode je na polju mnogo. Posebno sadno drevje je poško- dovano. V zavetjih pred vetrom je slana napravila škodo, medtcin ko je na pro- stem veter poškodoval cvetje. Za narodni muzej so darovali. Josip Prijatelj, c. kr. učiteli v Kobaridu nabral: 1.) Oospa Ida Devetak Koba- rid, 1 sliko Pagliaruzzieve rodbine (na piatnu). 2.) ü. Jug krojač Kobarid, 1 sliko Marije \\ (na piatnu). 3.) Prinčič, mizarski mojster v Kobaridu, 2 zrez- Ijaiii deski od stare omare. 4.) Q. Anton Miklavčič, ueitclj Kobarid, 1 sliko rod- bine Volarič. 5.) Oosp. Ana Urbančič Kobarid, 7 raznih knjig. 6.) Oosp Fran üiiiek, finančni liadkomisar v Kobaridu, 1 knjigo: Postava za zol, Ljubljana leta 1837. 7.) 'iospod Franc Ločniškar nad- učitelj v Drežnid, 6 knjig: a) Kers. nauk Ljubljana 1. 1822, b) Vsakdanji kruh c) Hrana Ev. naukov Oradec 1. 1855, c) Posvečeni Post, Oašperja Ruppnigg Ljubljana 1. 1773, d) Zgodbe sv. pisma za mlade ljudi Ljubljana 1. 1815, e) Pot svetiga Krista (rokopis), 3 slike na ste- klu, 1 par coklov pletenih (kakor so jih nosili Drežanci, 1 star zemljevid ter 26 raznih novcev. 8.) Qospod Ferdinand Volarič. trgovec Kobarid, 1 knjigo: E- vangeiij. 9.) Oospod Oolja, krojaski mojster v Kobaridu, 1 staro sliko na ste- klu. 10.) Oospod Turjan k Kobaridu, 1 staro sliko na stekiu in 1 star telovnik. 11.) Q. Sovdat, dijak pripravViice v Ko- baridu. I staro sliko na steklu ter 3 novce,'_ 12.) Gosp. Franc Stres, čevlj. mojster v Kobaridu, 1 staro sliko na steklu. 13.) Oospod Jožef Jakli, pismo- noša v Kobaridu, 1 star gliše. 14.) Oosp. Josip Oruntar, gostiln. Kobarid, 1 rim- ljanski ornament. Nadaijni darovi tega gospoda nabiralca sledijo prihodnjič. Odbor. »Jutro« osem dni ni izhajalo. V ne- deljo pa je »Jutro« zopet začelo izhajati. Na prvem mestu ima vabilo k vstopu v »Konzorcij »Jutra«, ki se namerava u- stanoviti v svrho, da najbrže poplačajo »Jutrovci« svoje dolgove za papir, tisk itd. pri raznih tiskarnah. Sedaj se tiska v laški tiskarni Brunner & Co. v Trstu. Res »križev pot« hodi »Jutro«, kakor je naslovijen uvodni članek najnovejše iz- daje tega nebodigatreba. Justični minister v Trstu. V petek zvečer je prišel v Trst justični minister dr. Hochenburger. V političnih krogih se zatrjuje, da je ministrov prihod v Trst v zvezi s porotniško afero. 100-letnica škofa Dobrile. Danes je ravno 100 let, kar se je rodil v vasici Ježevje pri Tinjanu v Istri škof dr. Ju- raj D o b r i 1 a, prvoboritelj in mecen hrvatsko-siovenskega naroda v Istri. Ta dan slavijo danes v rojstnem kraju dr. Dobrile na svečan način. Ob 9. uri in pol predpoldne je bila svečana služba božja. Med sveto mašo je bila propoved o velikem skofu. Po svečano- sti je na prostem govoril narodu o delih velikega škofa poslanec dr. M. Laginja. Svirala je narodna godba. Od Tinjana so se potem podala v Ježenj, ki je ves odičen mladeniška društva in drugi u- deleženci slavlja. O škofu Dobrili bo v kratkem izšla spominska knjiga. Name- rava se odkriti tudi škofov spomenik, a to še-le pozneje, ko bodo sredstva za tn skoro po vsej Irtsi.. Slabo vreme so imeli včeraj v Tr- stu. Močan veter in dež sta razsajala in zgodilo se je več manjših nesreč. Napad z orožjem na duhovnika. Finančni stražnik Cecehini v Presnidu v beneški Sloveniji je v stanovanju Iv. Miškorije (po domače Kovač) ustrelil dvakrat s službeno puško na iamošnje- ga kaplana Evgena Dorbolo, ker ga je malo prej pregnal iz hiše, ko je nesram- no nadlegoval domače hčere, ki so bile same doma. Kaplan je bil le na lahko ra- lijen. Cechinija je odvedla patrulja v za- pore. Kaplan Dorbolo je eden najbolj vnetili in delavnih beneskoslovenski!- duliüvnikov in je splošno cenjen in pri- Ijubljcn. Grozen zločin. Ribiči so naSli ob obali pri Ičičih v bližini Opatije člove- sko truplo, kateremu so bile odrezane roke in noge. Trupla ni mogoče spozna- ti. Stvar preiskuje orožništvo. Sprejem vojaskih veterinarskih aka- dernikov. V c. kr. živrnozdravniško vi- soko solo na Dunaju sprejme vojna u- prava začetkom šolskega leta 191213 14, na kraljevi ogrski veterinarski vi- soki soli pa 7 vojaških veterinarskih a- kademikov. Sprejeti prosilci se morajo obvezati, da bodo kot vojaški zdravni- ki v c. in kr. arrnadi služili. Med stu- dijsko dobo bodo na račun armadnega proračuna skupno preskrbljeni, obleče- rii in obroženi. Kolegijskih kakor tudi pristojbin za izkušnje in za diplomo jim ni treba plačati. V vojaški službi lahko napredujejo po končanih študijah do štabnega živinozdravnika, ki je uvrsčeti v VIII. činovni razred. Ponarejevalci bankovcev. Dunaj- ska policija "je razpisala 10.000 do 20.000 kron nagradezazasledenje ponarejeval- cev 20-kronskih bankovcev, ki zelo kro- žijo okoli. Ustanovitev šestih domobranskih polkov v Bosni. V konferenci. ki jo je iinel vojni minister Auffenberg z obema domobranskima ministroma Oeorgijem in Hazaijem, se je sklenilo, da se v Bosni in Hercegovini ustanovi šest do- rnobranskih polkov. Bosenski domo- branci bodo nosili fese z napisi »Za ce- sarja, kraija in domovino.« Službeni je- zik bosensko - hercegovinskega domo- branstva bo hrvaški. Sneg. Iz cele Srbije poročajo o mo- čnih snežnih metežih. — Tudi iz Bolga- rije se poroča o veliki množini snega. — Iz mnogo krajev Ogrske prihajajo vesti o snežnih viharjih, ki so napraviii mno- go škode na polju. Vode narasčajo in bati se je velikih povodnji. Slikar — ponarejevalec denarja. V Sarajevu so aretirali slikarja Miletiča, I ki je delal in razširjeval ponarejen de- nar. Najbrže je še več oseb v to zadevo zapletenih. Zrakoplovna tekma z metanjem bomb. Eno prihodnjih nedelj, najbrže dne 21. t. m. se bo vršila v Dunajskem Novem Mestu zrakoplovna tekma za rnetanje bomb. Bombe bodo nadomesto- vale s peskom napolnjene vrečice. Zra- koplovci bodo morali iz višine približno 200 m spuščati te vrečice na na zemlii uapravljeno tarčo. Steklenica bencina eksplodirala v železniškem vozii. — Na železnici med Oroviczo in Rezicso na Ogrskem je v vlaku eksplodirala steklenica bencina. katero je imel en potovalec s seboj. — Težko ranjene so 4 in lahko ranjenih je pa 9 oseb. DrobMnice. Neprave sardine. V Londonu se je vršila minole dni pred sodnijo kazenska razprava zaradi umazane konkurence. Kna tvornica sardin je namreč zatožila drugo, da prodaja neprave sardine kot prave. I ega druga tvornica tudi ni za- nikala in iz tega se vidi, da niso vse sar- .. dine, ki jih jerno prave sardine, marveč je mnogo takih škatljic, ki vsebujejo drugo vrsto rib, ki se prodajajo za sar- dine. Izbruh vulkana na Panami. Kapitän nekega parnika poroča, da je vsled iz- bruha vulkana Ciriqui ob panamskem prekopu veliko indijanskih vasi poruše- nih in več tisoč Ijudi ubitih. Zrakoplovna tekma Peking-Pariz. Pariški list -Le Matin« razpisuje za zrakoplovno tekmo med Pekingom in Parizom 300.000 frankov nagrade. — • L'delezenci bodo morali napraviti slede- čo pot: Peking - Charbin - Irkutsk - Tomsk - Moskva - Varšava - Ounai - Trst - Benetke - Genova - Marselj - Liion - Pariz. Prvo darilo znaša 155.000 frankov. Žrtev cigaret. Iz New Yorka poro- čajo. da ie v Donori imirl neki Ernest Ferrine vsled preobilnega kajenja ciga- ret. Zdravniki so si glede vzroka smrti popolnoma edini. kar tudi ni nič čudne- ga, ako pomislimo, da je Ferrine skadil v zadnjih desetih letih nič manj kot 182.000 cigaret, torei 50 cigaret na dan. Nikdar ni šel spat brez cigarete v ustih in precej po zajutreku je že pričel kadl- ti. JVIalo pred smrtjo je še zahteval ciga- reto. toda komaj je parkrat potegnil ci- garetni dim, se je zgrudil v posteljo in umr! komaj 38 let star. Štiri otroke porodila. V belgijskem okraju Berleur je žena nekega delavca porodila štiri otroke in sicer tri deklice in enega dečka. Interesantno je, da je ta žena pred desetimi meseci porodila troj- čke, ki še vsi žive. Severoameriška industrija zahteva vsako leto 40.000 mrtvih. Iz New Yorka poročajo: Neverjetno je število žrtev, ki je zahteva vsako leto industrija Združenih držav. Smrtno se jih pone- sreči kakih 40.000, več ali manj težko ranjenih je okoli dva milijona in enako število postane nezmožnih za delo ali bolanih. To grozno statistiko je sesta- vilo ministerstvo za javna dela v Was- hingtonu. Zastrupljeni deiovni prostorl, nezdrave delavnice. nečista pitna voda, nezadostno varstvo proti nevarnosti o- gnja itd. vse te okolščine zahtevajo več- iih žrtev nego moderna vojna, ki bi jo •morda vodila Amerika s tujim neprija- teljem. Važna iznaidba za kolesarje. Peter Frohnwieser v Beljaku je postavil na trg praktično in trpežno neukončljivo pneumatiko ij jeklene žice, katera na- domešča kolesu ali motorju poprava ce- vi in pumpanje zraka. Vožnja je prijetna in mirna ter se je posebno sijajno ob- nesla po slabih nasutih cestah. Nova pneumatika je zelo elastična, zato je tudi vožnja brez nevarnosti in se lahko ž njo opremi takoj vsako kolo. Clflnom .KröjflsliB zadruge' vznanjü! „Centralna posojilnica" v Gorici izplaeuje vsled sklepa obenega zbora z dne 11, t. in. deleže ,,Krojaške zadnigcr in 5°|0 obresti za 10 let, odbivši znesek, ki so ga tekom teh let dvignili, do neprestopnega roka 1. avgust 1912. Claui, ki bi do tega roka ne dvignili de- ležev in obresti, izgube pravico do njih, in pripadejo ti uedvigujeni deleži z obrestmi društvu „Šolski Dom4k v Gorici. Odbor „Centralne posojilnice" v Oorici, ßnllPP tplr I Zdrav želodec imamo in nobenih bolečin ali stiskanja v Želodcu, odkar zauživamo Fellerjeve odvajajoče krogljice z znamko „Elsapillen". A/UUvl twJV i p0 izkušnji Vam rečemo, poskusite jih tudi Vi, one urejujejo dobro, tepospešujejo prebavo ter vpliva}o proti kreu in popravijo kri, 6 Škal- Ijic franko 4 krone. Edini izdelovalec; lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elzin trg St. 264 (Hrvaška.) Po 5(1 K: Janez Uršič, Idersko 31: Franc Logar, Srpenica 143, Franc Knez, Srpenica 16; Ivan Kovačič, Sv. I.ucija 50; Alojzij Kovačič, Sv. Lucijn Idrija na Bači 42; Anton Danjelčič, Kred-Potoki 32. II. Srednje ozemlje. 1. Z a dobro oskrbovanje p o s t a j c z a s p u š č a n j e b i k o v. 50 K: Josin Bone, Sv. Kriz - Cesta: pö 25 K: Anton Remec, Vitovlje 96; To- maž \ idič, Gobno-Deskle; Ivan Pirc, Kopriva (>1; Frau Božeglav, Lokev 102; po 20 K: Fran Bole, Avber 13; Anton Kobal, Tomaj 80; Anton Kobal. Dobra- vlje 22: Miroslav Špaeal, Yoiseica 67; Ivan Budin, Poniberg-Zalošče 305; Fr. Gorjup, kanal-Yrh; Dijonizij Bratuž, Gor. Tribuša. 2. Z a z g r a d b o p r ez i d a vo in uredbo hlevov. Po 200 K: Ignacij Sirk, Kojsko - Siavee: rran Stepaneič, Renee 281: Andrej Rogelja, Vojščiea 14; Leopold Ozbič, Stjak-Štomaž: po 150 K: Ivan Bensa. Podgora- Lt. Maver 13; Anton Piščanc, Rihenberg 127; Boštjan Yon- čina, D. Tribuša: Fran Petelin, Komen- Tomaževica 37; Viktor Adamič, Skr- bina 80; Anton Abram, Koblje- glava-Tupelče; po 100 K: Matevž Križ- man, Repentabor - Vrhovlje 5; Josip Jarc. Doberdob 104; Josip Kosovel. Gorjansko-Zagrajc 32; Andrej Gergolet. Doberdob 70; Ivan Stolfa, Komen- Vol- ejigrad 10; Janez Ostrouška, Dutovlje - Oodnje 7; Miklavž Božič, Vrtovin 12U Luka Šuligoj, Lokovec 134; Anton Mo- rel. Črniče-Tabor 22\ Ivan Trušnovec, Čepo\an 39; Andrej Plahuta, Dornberg 363; Anton Strgar, Ročinj 6. 3. Z a zgradbo g n o j i č i ti pravilno ravnanje z gnojem: po 50 K: Silvester Pavšič, Šempas 206; Andrej Brezavšček, Levpa-Zavrh 89; Josip Vončina, Lokovec 122; Josip Lozej, Gorjansko - Ivanjigrad 8; Viktor Širca, Dutovlje-Godnje, po 20 K: Josip Grilanc, Zgonik-Salež 15; Anton Ban- del j, Kobljeglava 22; Anton Tavčar, Dutovlje - Kreplje 24; Danijel Caharija, Nabrežina 25; Josip Antonič, Brestovi- ca 54; Josip Svetlič, Brestovica 118; Aloiz Fakin, Škrbina 33; Josip Kosmina, Volčjigrad 49; Anton Mržejk, Kobljeglava 65; Franc Stepančič Renče 281: Josip Humar, Cepovan-Vrata; An- ton Badalič, Vitovlje 70; Ignacij Sirk, Kojsko-Slavče. 4. Z a zgradbo in uredbo s v i n j a k a. Po 50 K: Josip Pahor, Renče 301; Alojzij Batič, Sv. Križ 211; Anton Gre- gorič, Vogersko 50; Martin Faganel, Črniče 50; Franc Rojc, Peč 2; Anton Tavčar, Dutovlje - Kreplje 24; Anton Cerne, Tomaj 10; po 30 K: Anton Turk, Tomaj-Šepulje 6; And. Škabar, Repen 26; Jos. Gulič, Skopo 25; Ang.Zavadlal, Bresioviea-Klanec 11; Franc Ferfolja. Vojščica 35; Ivan Stepančič, Temnica 49; Anton Furlan, Kobljeglava 45; Filip Podgornik, G. Tribuša 80; Lovren; Kompara, Lokavec 101; Josip Hrovatin, Šem pas 165. Dopisi. Iz Tohnina, 10. aprila 1912. V štev. 249. socialistične »Zarja« sta uradnika laške bolniške blagajne v Gorici priob- čila dopis iz Tolmina o javnem shodu, ki se je vršil dne 31. marca tukaj radi ustanovitve samostojne bolniške bla- gajne. Ta dva gospoda sta videla na shodu same kmete, v resnici so pa bili sami delodajalci in delavci. Fudi ni res- nica, da se je shod sklical, da protestira proti oblasti radi neugodne rešitve naše zahteve, ampak resnica je, da priprav ¦ ljalni odbor sploh ni dobil od namestni- štva še nobene rešitve in ravno radi te- ga se je sklical protestni shod, da pro- testira proti zavlačevanju naše prošnje. Gospoda rdečkarja trdita v svojem dopisu, da je bila na shodu polovica ta- kih, ki se jih stvar ni posebno tikala, in da Je bilo delavstvo vsled svoje rnlač- nosti in malobrižnosti na shodu prav slabo zastopano; to ni res. Bili so na shodu vsi delodajalci in delavci iz Tohnina, Vole, Sv. Lucije, iz Iilrije in Baue. Bil je na shodu gospod tovarnar Križnič s svojimi uradniki in delavci iz Klavž. Bilo je samih deloda- ja'cev in delavcev toliko, da so napolni- li celo dvorano gostilne »Pri Kranjeu«. Razume se, da je bilo mnogo vee de- lavcev, nego delodajalccv in tnlačni tu- di niso bili, ker drugaee bi ne bili rdeč- karja Stolfa tako nahrulili, da je revež .sprenicnil barvo obraza. Gospoda urad- nika laške boltiiške blagajne se drzneta v dopisu trditi, da so bile vse navedene pritožbe brez nodlage, a res je, da so vsi slueaji krivic. ki jih je prizadejala laška bolniška blagajna našhn ljudem dokazani, a kljubu temu so bile vse pritožbe odbite od lahonskega goriške- ga tnagistrata. V dopisu se drzneta oinenjeua ura- dnika laške bolniške blagajne imenovati naše delodajalce in delavce kričače, nienda v zahvalo, kcr jih naši ljudje s svojimi žtilji plačujejo. Ali morda sma- trata za kričačc osebe iz pripravljalne- ga odbora. ki se potegujejo za dobrobit obrtnikov tega političnega okraja. Tudi ni resnična trditev v omenje- nem dopisn, da bi bil gosp. Henrik pl. Ziernfeld izposojeni poroeevalec, pae pa je res. da je on kot trgovec in delodaja- lce prostovoljno prevzel poročilo na shodu, ker se je tudi njemu godila krivi- ca od strani laške bolniške blagajne. Trditev v dopisu, da je g. vladni ko- rnisar takoj vtolažil g. Ziernielda, ni resniČMia, resnica pa je, da se je g. vladni komisar spodtikal le nad izrazom poro- čevalca — »o malomarnosti vlade«. Konečno ni res. da sedita v pri- prayljalnem odboru dve osebi, ki nista delodajalca, ki nikakor ne spadata v odbor. Resnica je, da so v odboru dva delodajalca in štirje delavci, kakor za- koii zahteva. Toliko se je zdelo nam potrebno pojasniti in neresnice v ome- rijenem dopisu ovreči, da bodo naši obrtniki še bolje spoznali, kakšne prija- telje imajo pri goriški laški bolniški bla- gajni. Gospod socialist Stolfa, Vam pa svetujeino, da ostanete prihodnjič raje v Gorici in ne hodite na naše shode da- jati nam nasvetov, kaj in kako se je nam obrtnikom treba ravnati. Mi že sami verno kaj hočenio in ne potrebuje- rno prav nič vaših nasvetov. Pripravljalni odbor. BUjana. |(i r o z n a n e s r e č a). — V četrtek, dne 11. t. m. je umrla na hu- dih opeklinah 4^2 letna hči Antona Mo- renčič iz Biljane. Prej ko se je nesreča zgodila, je prinesla deklica iz prodajalne sladkor svoji materi domov, potem se je podala k otrokom Jožeia Podverčik v sosedno hišo. Tarn se je najbrže na ognjišču igrala s 6-letnim fantom, ki je bil sam doma in padla je v ogenj. Vnela se ji je obleka in v tern stanu je jokaje tekla proti domu. To so zagledale neka- tere žene in vse prestrašene so prisko- čile otroku na pomoč. Strgale so ji takoj obleko raz telesa, a bilo je prepo- zno. Na kričanje žensk je mati prisko- čila iz hiše, in lahko si predstavljate ob- ČLitke, ki jih je imela, ko je zagledala svojega otroka ožganega! Štiri ure po- tem je deklica izdihnila svojo mlado dušico. - (AH nismo že dovolj pogo- stoma opozorili stariše, naj ne puščajo otrok brez nadzorstva, ker le takrat se lahko prigodijo take nesreče! IJr.) Prihodnjo nedeljo, t. j. dne 21. t. m. se bode blagoslovilo novo šolsko po- slopje na Dobrovem. Polifični pregled. Državni zbor, Včeraj se je vršil ministerski svet, ki je razpravljal o vsporedu prihodnje- ga zasedanja poslanske zbornice, ki prične v četrtek. To zasedanje bo tra- jalo do 20, junija s presledki od 23.—26. t. m., v katerem času bodo imele dele- gacije svoja zasedanja. Za binkošti ho državni zbor imel 8 dni pocitnic. Delegaclje. Danes se vrše na Dunaju posveto- vanja nied ininistri glede delovnega programa delegacij. Dočim je ogrska vlada za podaljsanje proracunskega provizorija, stoji avstrijska vlada na stalisču da se določi definitoviuu. Dele- gacije se snidejo 2?*. t. m. Auffenberg ostane. Nasproti poročiloin, da vojni mini- ster Aufienberg odstopi, se z Dunaja po- roča, da ostane sedanji vojni minister na svojem mestu in da ga bo ogrska vlada v delegacijah krila. Khuenovo stališče omajano? Komi- sarjat na rirvaskern se ktnalu odpravi? v>Montagsrevue« piše, da se bo su- spenzija ustave na Hrvaškem v krat- ketn odpravila. Khuenovo stališče je otnajeno. — Tudi sicer se v političnih krogih trdi, da je Khuenov položaj ne- vzdrzljiv, ker ne more premagati Ju- sthove opozicije, ker je njegova večina sania z njim nezadovoljna češ, da ni za Ogrsko ničesar dosegel, in ker mero- dajni krogi uvidevajo, da utegne suspen- zija ustave na Hrvaškem imeti tudi za parlamentarni položaj v Avstriji in v delegacijah slabe posledice. — Govori se tudi, da prestonaslednik le z najveqo indignaciio spremlja »delovanje« grofa Khuena. Nov deželni maršal za Galicijo. Dosedanji gališki deželni maršal grof Badtni je odstopil od tega mesta. Za njegovega namestnika imenujeio Ivovski listi bivšega finančnega mini- stra vit. pl. Korytovskega, predsednika proracunskega odseka poslanske zbor- nice. Ženski poslanec na Češkeni. Na mesto umrlega poslanca Škarde kandidirajo za deželni zbor Mladočehi in češki narodni socialisti češko pisate- ljico K u n e t i c k o, ki bo tudi gotovo izvoljena. Češki deželnozborski volilni red namreč nima nobene določbe, ki bi ne dovoljevala ženskam pasivne volilne pravice. Volitve v srbsko skupštino. Po uradnih poročilih iz Belgrada je bilo pri volitvah v srbsko skupštino do- sedaj izvoljenih 80 vladinovcev, 7 starih neodvisnih radikalcev, 30 mladih radi- kalcev, 1 mlad neodvisen radikalec, 2! nacionalistov, 9 naprednjakov in 2 so cialista. Potrebnih je 10 ožjih volitev. Predsednik francoske zbornice. Včeraj je umrl v Parizu predsednik zbornice Brisson. Ker je bil umrli velik svobodomislec radikalne smeri, bo nje- gov pogreb civilen. Italijansko - turška vojska. »Avanti« objavlja pismo svojega dopisnika v Tripolisu, ki poroča, da so rezervisti zelo razburjeni. Rezervisti, ki naj bi bili 1. aprila odslovljeni, a morajo čakati, da jih nadomeste drugi vojaki, nočejo več delati službe. Poveljstvo ji!i sicer kaznuje, a tako še poslabšuje raz- položenje vojakov. Vojakom se zelo sla- bo godi, ker morajo že šest mesecev v izkopanih strelnih jarkih tičati. Niti ča- stniki niso več zadovoljni. Domov so odposlali 331 niož, a vseh rezervistov je 20.000. Domače in razne vesH. Državna podpora za o'ajsanje bede. Državni poslanec Fon je prejel od mini- sterskega predsednika grofa Stiirgk-a obvestilo, da je vlada nakazala za gori- ško okolico in kanalski sodni okraj zne- sek 40.000 K in za ajdovski sodni okraj 35.000 K. Za ajdovski okraj je ta znesek končna pomoč; za goriško okolico in Kanal določeni znesek 40.000 je nakazan samo na račun vise podpore, katera se bo dovolila tedaj, ko c. kr. okrajno gla- varstvo v Gorici dokonča svöje poiz- vedbe o škodi provzročeni po vremen- skili nczgodah in prcdloži poročilo na- mestnistvu. Sedaj nastane vprasanje, k a k o v- P o r a b i g I a v a r s t v o tc podpore. Ob navadnih razmerali bi bilo odo- bravati, da sc denar porabi za iavno ko- ristnc naprave n. pr. za ccste i. t. d.; to- da letos je stvar drugačna: po deželi je beda tako strašna, da ljudje niniajo kaj jesti. Mi niislimo toraj, da bi kazalo, da se z državiiini denarjein naroče zi- vil a in se jih r a z d c I i tned potrebne prebivalce p o z n i ž a n i c e n i. Seveda lie more gla vrstvo teh rcči izvesti in za to bi bilo najbolje, ako bi se ta denar, ali vsaj del denarja iz- ročil deželnemu odboru, kateri naj bi akcijo izvršil. Vsekako pričakujemo, da se gla- varstvo nemudonia odloči za to, da pri- de vsaj sedaj nakazani denar Intro med ljudi, kajti potreba je skrajna. Državna podpora za nab wo krme. Poročali smo že svoj čas, da je vlada nakazala deželnemu odboru 40.000 K za krmo živini. V zadnjem času, ko so se ljudje prepričali, kako izvrstno blago jim priskrbuje deželni odbor za 20^> znižano ceno, prihajalo je toliko naročil, da prvotni znesek daleč ni več zado- stoval. Zato je deželni odbor zaprosil za povišanje podpore. Državni poslanec Fon je takoj po- sredoval v poljedelskem in finančnem ministrstvu in vlada ze sedaj nakazala še 20.000 K. Cesta Dobrovo-Vipolže - Št. Ferjan. C. kr. namestništvo v Trstu je pritrdilo oddaji del za zgradbo te prepotrebne ceste. Sedaj so odstranjene vse zapreke in sc bo cesta pričela kmalu graditi. Smrtna kosa. V Kanalu je v nedeljo umrla po kratki bolezni gospa Josipina G o 1 m a y e r, rojena Carnelli, udova po zdravniku dr. Golmayerju, v 86. letu svoje dobe. Pogreb je bil danes predpo- ludne ob 10. uri. N. p. v m.! Na evharistični shod, ki bo v četr- tek due 18. t. m. v centralni bogoslov- nici, so povabljeni v s i duhovniki brez ozira ali je kdo od bratovščine ali ne. — Tako nam poroča vodstvo te bra- tovščine. Popravek. Cislano urednistvo lista »Gorica« v Gorici. Z ozirom na dopis v St. 27. z dne* 2.]4. Vašega lista pod naslovom »Ho]a, kaj pa to pomeni?« pozivljam to cenje- no urednistvo v smislu § 19. tisk. zak., da priobči ta le popravek: »Ni res, da bi jaz bil intrigiral proti podpori za ajdovski okraj, ki je bila ba- je že določena, pač pa je res, da sem istodobno kakor za Kras vložil v držav- nem zboru več nujnih predlogov za pod- pore v olajšanje bede tudi za ajdovski okraj ter da sem istotako osebno inter- veniral na okrajnem glavarstvu v Go- rici, na namestništvu v Trstu in pri no- tranjem in finančnem ministerstvu v omenjeno svrho ravno tako za ajdovski okn ' kakor za Kras ter da se mi je pri omenienih ministerstvih obljubilo, da se dotične podpore za ajdovski okraj v kratkem nakažejo; kasneje pa za ajdov- ski okraj v kratkem nakažejo; kasneje kratkem nakažejo; kasneje pa za ajdov- ski okraj radi tega, ker je dotični operat goriškega okrajnega glavarstva prispel na Dunaj pozneje nego oni za Kras. Z odličnim spoštovanjem: Dr. Gustav Gregorin. O p o m b a u r e d n i š t v a. Ta popravek bi bili lahko vrgli v koš, ker se v njern zanikuje in komentira nekaj, česar »Gorica» ni trdila, čemur najboljši dokaz je notica, katero priobčuje «Edi- nosta z dne 13. t. m., v kateri je glede mesta, katero popravlja g. dr. Gregorin, rečeno, da je bila »Gorica« toliko pre- vidna, da ni tega — kar namreč g. dr. Gregorin v svojem popravku zanikuje -- podala v obliki pozitivne trditve, rnarveč v obliki vprašanja. Priobčili smo pa ta popravek zato, da bodo naši Požar. V Oodoviču ie dne 13. t. m. opoldne pri hišarju Leskovec nastal ogfenj. Domača požarna bramba je takoj prihitela, vendar zaiadi pomanjkanja vode ni mogla ustaviti ognja. Zgorel je ves živ 7, seno in stelja. Ker je bilo po- slopje deloma obokano, se je nekaj po- hištva rešilo. Rešili so tudi živino. Za- žgal je domač otrok. Posestnik je bil ne- koliko zavarovan. Gospodarske vesti. Škropljenje trt po toči. Po toči po- škodovane vinograde je treba takoj drugi dan po toči škropiti z modro ga- lico. Zakasnelo škropljenje ne koristi. Umni vinogradnik se mora v svojo last- no korist že zdaj preskrbeti s potrebno množino modre galiee, da jo ima v slu- čaju potrebe takoj pri roki. ülede škro- pljenja trtja z modro galico v obče se svetuje, da se trte prvič škrope že v drugi polovici meseca maja, ko so po- ganki komaj eno ped dolgi. — Od de- želnega odbora kranjskega. Najboljše pomladaisko zdravilo se naredi iz EtfstrBhta sarsaparilja, ki je narejen in pripravljen v lekarni jri mestnem vrtu G. TROMBA, v Gorlcl Gorso Verdl 13. To zdravilo hladi in čisti kri. je dober lek proti zaprtju, pospešuje tek in je dobtr lek proti hemorojdalnim nadlegam. — 1 navadna steklenica stane 2 K, 1 j-teklenica z jodcm 2 K. 1 ovoj- ček za 6 zvarov (dekotov) 1 K. Ivan Bednarik pnporoca svojo knjigoveznico v eoRici ulica delta Croce štev. 6 Iv. Znidarčič & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTI0LI. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih St. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Ceneje feakor vsl drngl sistemi. Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v e c sss v Podgori 55= na voeIb žetaiške&a mosta (na cetti, ki pelje proti Gradiiki) o o © Trguje tudi i opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega tidega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste giede, tramove 3 3 od 3-12 metiov dolge in 3|3 od 3-12 colov debele. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivecv Go- rici Gospodska nllca St. 1 se priporoča si. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske läse pol2K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, št. 1. Dva učenca iz poštene družine, zdrava in u- bogljiva sprejme pekovski mojster v Gorici. Frednost imajo onih iz hrlbov. Natančneje se izve v „Na- rodni tiskarni" v Gorici. Odlikovani fotografski atelje A. JERKlC, GORICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom : najtopleje. ===== V bitku in na vsakem b< mbonu. Sa leto se jih porabi črez 60 miljonov komadoy. = Edini izdelovalec:------- Prva češka delniška družba orien- talhkih tovarn za sladkorneizdelke in čokolade kraijevi vinogradi Dunaj VI. Theobaldgasse 4. H:nut \ Bregant ant. stavbena tvrdka v Gorici nlica Adelaide R is tori stev. 5. Se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kakor tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter kolavdacij po najnižjih cenah. ALTENA le najboljia znamka „dvokoles" francoske^a slstema. Loterijske ötevilke. 13. aprila. Dunaj......48 66 51 61 32 Qradec......28 77 52 42 4 SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOMA«! I0I0IOIGIOIO OiOlG OiO GIO OiOi Kupujte! Kupujte! le pri tvrdki Kerševani & Čuk G 0 R I C A - Stolnl trg štev. 9 - (Pla z z a Duomo) ker la vam nudi Ip najboljše in najceneje šivalne stroje, ilvokolesa, puške, samokrese, »Gramofo- nov« in plošče, vsakovrstno kmetijsko orodje, slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za — mästen je grozdje) orala, braue itd., itd. — „Original Victoria" šivalni stroji so pripravni za umelro vezanje in krpanje, imajo lahki tek, šivajo naprej in nazaj. Original Vic- toria šivalni so napravljeni z dvema gasovama za hitri in podasni tek, so po 20 letni rabi še \edno brezšumni. Z „Original Victuria" stroji se napravi v «ni minuti od 2000 do 3000 ubo- dov (štihov). Za .Originalni Victoria' Sivalne stroje jamdimo 10 let. ( Trvdka EERŠEVANI & CÜH, jopazarja cenj. kolesarje, da ima ko-i lesa raznih [tovarn," kakor Puch, Stjyria, Waffenr[ad, Dürkopp tergdomade izdelke. Vsak kolesar, kater kupi pri tvrdki Kerše- vani & Ču k dvokolo, dobi solidno in postero postrežbo ir. si je objed- nem tudi pribranil naj- manje K 30, ker tvrdka ne vraČuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki Kerievani in Čuk po ceni blago. Tvrdka EERŠEVANI & CÜK daje tudi ra mesečne obroke. Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko. Lekarnarja A. THIERRYJ6V BALZAM. Cdino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zajamčeno. Vsaka potvoritev, ponarejenje in vsak prekup drugega balzama s prevarlji- vimi znamkami se kazensko-sodnijsko zasleduje in strogo kaznuje. — Ta bal- zam je dobrega učinka pri vseh boleznih na dihala, pri kašlju, pljuvanju, hripavosti, katarju v žrelu, bolečinah v prsih, boleznih na pljučah, posebno pri influenci, zelodčnih boleznih, vnetju jeter in vranice, slabi prebavi, te- lesnem zaporu. zobe bolu in ustnih boleznih, trganju udov, opeklinah, pri izpuščajih itd. itd. 12(2 ali 61 ali 1 vel. posebna steklenica K 5*60. Leharnerja TH1EBRY - jevo mAZIl^YzpvHTsioB je zanesljivo zdravilo za rane, ščirjevce (ture), poškodbe, vnetja, abscese, odstrani vse nečiste v telo vrinil« se reči in stori, da so bolestne operacije i epotrebne. Zdravi tudi pri zastarelih ranah itd. 2 škatlji staneta K 3'6O. Kupi se: Lekarna pri angelju varuhu, Adolf Thierry v Pregradu pri Rogatcu. Dobi se skoro v vseh lekarnah. Na debelo pa v medicinalnih mirodilnicah. Goriška zveza gospodarskih zadrug in drustev v Gorici re^istrovana zadruga z omejeno zavezo flosreiqje pri naknpii Mp\\\ jotrelln h pri proiaji V V l/V klEtjjAft jriitftBT. "^V- *V ^V Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32. Tlova trgovlna z železnlno Pinter & Lenard Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, razr.ovrst- nega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo- sete, peči, štedlnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard.