Isz listov —1 »Naše učiteljstvo se zaveda svojih dolžnosti« je naslov obsežnemu članku v »Sloveniskem narodu« od 16. julija, iz katerega posnemamo sledečc: Kdo drugi kakor ljudskošolsko učiteljstvo je pozvano, da vzgoji najmlajše narodne generacije v novetn, sodobnosti ustrezajočem duhu. Učiteljstvo se te svoje nave dolžnosti v vsem obsegu zaveda. 2al pa se učitcljstvo še bolj jasno zaveda, da je njegova poklicna šolska izobrazba tako silno pomanjkljiva in površna, da nikakor ne zadostuje za velike, nove naloge, ki jih sodobnost nalaga učiteljskemu stanu. — Vzroki te slabe poklicne izobrazbe so v prvi vrsti v zastarclem šolskem sistemu, v katerega so vključene naše učiteljske šoie. Po svoji zunanji obliki in po svoji notranji vsebini so naše šole, ki nam vzgajajo nov učitcljski naraščaj, nemogoč anahronizem. Nihče ne doživlja tega bolj kakor ravno podeželski učitelj, ki ga problemi raztrgane in kritične sedanjosti |»stavijo pogosto v zelo težaven položaj. Kakcfr ima naša podeželska duhovščina že od nekdaj akademsko izobrazbo, tako zahteva slovensko učiteljstvo že dve desetletji, da se tudi zanj dvigne poklicna izobrazba na akademsko stopnjo ... Za izpopolnitev šolske tehniške sposobnosti skrbi predvsem JUU s tem, da na mesečnih zborovanjih posameznih sreskih učiteljskih društev postavlja za osrednjo točko dnevnega reda aktualne pedagoške probleme, ki jih rešujejo s predavanji in diskusijami. Tudi mariborska Pedagoška centrala, ljubljansko Pedagoško društvo ter Učiteljski pokret mladih podeželskih učiteljev store mnogo za samoizobraževanje ter pokliono izpopolnjevanje slovenskega učiteljstva. Vsakoletni počitniški pedagoški tečaji z aktualnimi poklicnimi problemi privabijo v Ljubljano odnosno Maribor mnogo vaškega učiteljstva .. . Naši mladi učitelji izkoriščajo svoj prosti čas, svoj letni dopust, ki ga drugi uporabljajo za počitek, razvedrilo in zabavo, predvsem za razširitev svojega duševnega o'bzorjai Vse to je v zvezi s precejšnjimi materialnimi žrtvami in samozatajevanjem. Dolžnost slovenske javnosti je, da to stremljenje mladih vzgojiteljskih sil po izpopolnitvi poklicnih kvalifikacij spremlja s simpatijami. Dolžnost oblastva pa je, da učiteljs.vu izboljša nevzdržen materialni položaj ter s primernimi, energičnimi ukrepi onemogoči pavšalno blatenje našega učiteljskega stanu. —1 V članku »Skrb za bodočo slovensko ljudsko šolo« ponatiskuje »Slov. narod« od 17. julija nekatere misli iz dr. Ozvaldovega članka »Primum vivere«, ki je izšel v 9.—10. štev. »Popotnika«. —1 »Slovenski dom« od 17. julija prinaša v članku »Šole še zmerom pogrešajo temeljitih reform«, med drugim tudi sledeče misli: Na nešteto shodih in v brezkončnih časopisnih člankih se tudi v povojni dobi ponavlja zahteva po dobrem učiteljstvu. Dober učitelj je v očeh našega ljudstva zlasti tisti vzgojitelj, ki je zaveden, praktičen katoličan in v tem smislu v vsem svojem dejanju in nchanju vzgaja zaupano mu šolsko mladino. Pri nas mislijo nekateri, da bo vprašanje dobrega učiteljstva že rešeno, ako se bodo posvetili učiteljskemu stanu v prvi vrsti kmečki fantje. V mnogih primerih ta misel ne velja. Za učiteljski stan bi se morali odbirati fantje in dekleta ne glede na stan, samo iz priznano zavednih katoliških rodbin. Zakaj le take rodbine nam bodo dale vzgojitelje, kakor jih slovenski narod želi. Le poglejte na razne učiteljske šole in prepričali se boste, kako malo je v posameznih razredih učiteljskih pripravnikov po ljudski želji... Prav tako naj ,se postopa v vseh okrajnih načelstvih z isto mero. Danes se dogaja, da imajo v enem okraju uradne konference, v drugem ne. V nekem okraju se učiteljstvo lahko vozi vsak dan v svojo šolo iz Ljubljane ali drugod, v drugem ne. V enem okraju sme učiteljstvo zapustiti v prostem času svoje službeno mesto, v drugem pa se zahteva za vsako odsotnost iz službenega kraja predhodna prošnja z desetdinarskim kolekom itd. itd.... Tudi glede začetka šolskega Ieta, raznih počitnic, zborovanj obeh učiteljskih organizacij naj se že pred začetkom šolskega leta kaj pametnega ukrene. —1 Odgovor »Jutra« na gornji članek se glasi: Idejo, da morajo biti učitelji in učiteljice sinovi in hčere kmetskega stanu, zastopa podeželska organizacija JRZ »Kmetska zveza«, ki je v ta namen ustanovila tudi Učiteljski konvikt, katerega upravljajo sestre v Marijanišču. Izgleda pa, da z njo nekateri okoli »Slovenca« niso povsem zadovoljni. Mi mislimo, da bi bilo vsem najbolj ustreženo, če bi se vnesel v zakon o osnovnih šolah paragraf, da smejo poučevati v slovenskih šolah samo učitelji in učiteljice, ki so študirali in položili izpit na enem izmed samostanskih učiteljišč. Državni učiteljišči v Ljubljani in Mariboru pa naj država zapre in jih izroči duhovnemu svetniku Janezu Kalanu, da jih bo pretvoril v poboljševalnice za do sedaj zaposlene učitelje in učiteljice. —1 Nove reforme in uradništvo. Zagrebški Obzor prinaša članek, ki govori o akciji akcijskega odbora državnih in samoupravnih uradnikov za zboljšanje položaja, nakar nadaljuje: »Pravilna ureditev uradniškega vprašanja pomeni prav za prav ureditev enega izmed temeljnih vprašanj današnjega časa. Uradniški stan je že po svojem številu zelo važen činilec v družbi. Slabo plačani uTadnik hudo pritiska na vse gospodarsko življenje. Načelo socialne pravičnosti, ki naj pride do izraza v odnosu med delom in kapitalom, med posameznimi družabnimi sloji, odločno veleva, naj se tudi uradniško vprašanje pravilno uredi. Poleg tega moralno ozdravljenje vsake sredine, ki brez njega niso uspešne niti največje gospodarske in socialne reforme, zahteva, da se zavaruje gmotno stanjc uradništva, da se tako postavi na močno podlago življenje najbolj številne skupine meščanskega sloja. Napovedane gospodarske reformc bi malo koristile, ko ne bi vsebovale tudi ureditve gmotnega vprašanja uradniškega stanu. Zato je torej treba pričakovati, da bodo merodami činitelji presodili vso važnost tega vprašanja ter zagotovili uradnikom tisti minimum, ki je danes ogrožen zaradi splošne podražitev, ki je posledica vojne.« (»Sloveneccc 17. VII.) —1 Prosvetni program »Samouprave«. O realnih potrebah naše narodne prosvete razpravlja glavni organ JRZ »Samouprava«, ki se zavzema za novo prosvetno politiko. List opozarja na čudovite razlike v prosvetnih prilikah v naši državi in zastopa stališče, da mora država prvenstveno posvečati odslej svojo pozornost prosvetno zaostalim pokrajinam in, delom naroda. To tem bolj, ker sd ravno ti kraji morda med nacionalno najbolj zavednimi kraji naše države. »Država mora izvestl izenačenje pismenosti v vseh pokrajinah države. Pri tem mora seveda država skrbeti za to, da se ne bo vršila ta akcija v škodo prosvetno naprednejših predelov. Seveda pa ne more biti več govora, da bi morali prosvetno zaostali kraji ostati tudi v bodoče na svojem položaju, ker zahteva to vzdrževanje visokih prosvetnih prilik v naprednejših predelih. — Narod se vprašuje, kam vodi danes nesorazmerje med številom naših visokih šol in stanjem nepismenosti med našim narodom. Postavlja se vedno bolj vprašanje, kako zaposliti naš intelektualni proletariat, ki postaja težko vprašanje za ves naš narod in državo^ Izvršenih je bilo žc nekaj poskusov reform v tem pogledu, bile pa so običajno že v kali preprečene. Dejstvo je, da presega danes število naših visokih šol in univerz materialno in duhovno kapaciteto naše državne zajednice. Dočim nam manjka učiteljev, raste iz dneva v dan število vseučiliških profesorjev na vseh naših univerzah. Izgleda, da smo reducirali ves naš prosvetni proflblem na vprašanje reševanja osebnih vprašanj nekaterih posameznikov. Mi imamo danes celo vreto visokih šol, ki so bile ustanovljene menda samo zato, da se je uredil na nek način osebni položaj nekaterih ljudi, s katerimi se ni vedelo kaj početi. — Naša prosvetna politika kriči pa temeljiti reformi. Trcba bo pričeti z ukinjanjem mnogih enostranskih in prekoštevilnik šol, ki pošiljajo vsako leto v svet mlade ljudi z nekakimi diplomami strokovnjakov, katerih ima država že itak na pretek. Nastopil je časr ko bo treba demontirati celo vrsto teh dekorativnih prosvetnih zavodov in jih zamenjati. s tako potrebnimi strokovnimi šolami. Mi potrebujemo danes obrtnih, tehničnih, poljedelskih in trgovskih šol, ki pripravljajo mladino našega človcka za realno in ustvarjajočc življenje.« (»Jutro« 18. VII.) —1 Vzrok, da organizacija strokovnega nadaljevalnega šolstva tako počasi napreduje, je v tem, ker nismo mogli najti v 20 letih pravnega vira za vzdrževanje vajenških šo-L Šolski odbori morajo zaradi tega prositi za denarne podpore razne korporacije in jim je zaradi tega poslovanje zelo otežkočeno zlasti v finančnem pogledu. Banska uprava in Obrtna zbornica sicer votirata vsako leto večje vsote za vzdrževanje, ali to je še vse premalo. Nam pa ni vseeno, kakšen naraščaj bo vzgojila naša obrt. (Nova Pravda 18. VII.) —1 V trgovskem listu od 17. julija je priobčen uvodnik Odkrita beseda, v katerem je tudi sledeča ugotovitev: Kakor je potreba zboljšanja plač javnih nameščencev evidentna in čeprav to potrebo priznavajo tudi vsi pristojni činitelji, pa se vse vprašanje ne premakne naprej, ker je njegova rešitev finančno silno težavna. To pa predvsem zato, ker se število državnih in samoupravnih nameščencev neprestano veča. Posebno uvajanje monopolov v zunanji trgovini nudi ugodno priliko, da se ustanavljajo vedno novi uradi, da se število uradništva silno veča in da se s tem tudi vedno bolj otežkočuje finančna možnost zboljšanja uradniških plač. —1 Kakšna ne sme biti naša šola je na- slov članku v »Domoljubu« od 10. julija, ki se začenja tako: Odgovor na to vprašanje nam daje žalostna usoda današnje Francije. Le pomislimo, kako je bilo tam. — Šola je bila pozorišče, kjer je izživljalo svoje lažnivo svobodoumje do najvišje stopnje poljudnosti državno učiteljstvo, ki ni bilo nacionalno, marveč po veliki večini socialistično in komunistično. To učiteljstvo je vzgajalo francoske otroke ne samo v popolni brezbrižnosti za varstvo domovine, marveč tudi za prepričane antimilitariste in dosledne sovražnike obstoječega reda in vsake vere. Ker vlada na Francoskem že dolgo časa veliko pomanjkanje duhovnikov, ni bilo na vasi nobenega činitelja, ki bi bil sposoben in voljan, da bi takšnemu učiteljstvu stopil na prste ter prevzel obrambo velikih verskih in narodnih idealov. Državna prosvetna uprava pa ni imela ne smisla ne volje ne ugleda, da bi se postavila v bran proti razdirajočemu delu učiteljstva. — Takšna mladina je vzrasla iz državnih šol.