Izhaja Tsak dan ajutraj razven Rokopl.or ne T ponedeljkih in dnevih po praa. MB KO _____ __ ______, _ — Oglasi po tarifi in dogovor«. nikih. — Posamezna Itevilka Kg «0 MA Kg Uprav Dim 1—> na 16 straneh Din 2—, g&B /OB gSBf £ff MgW pM MST §§8 v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. mesečna naročnina Din 20 —, ta Kfi&jj guB ffifig t&B tt/SH mBB JB ImeS fitiu ŽSsM f&jjsjj ISS&jf Podružnic« v Mariboru, Aleksan- tujino Din 30 —. Uredništvo v UXjf Jgff MS gj? Ml B MM Iflfl M/ Wk JBmL jMM HM jfflf jlrova cesta Št 24, telefon 29-60. Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. ^MjiaEW7. JhLahK« Podružnica v Celju, Telefon uredništva 30-70, 30-69 in Slomškov trg 8tev. 4. Št. 135 Ljubljana, petek, dne 7. novembra 1930 Leto I. Pričetek pripravljalne razorožitvene konference Konferenca se je oivorila »eeraj v Ženevi v navzočnosti zastopnikov 32 Jržav - Optimističen govor ameriškega poslanika Gibsona - Precejšnji izgledi za rešMev spora med Francijo in Kalijo Ženeva, 6. novembra. AA. Danes se je začelo sedmo zasedanje pripravljalne komisije za razorožitev. Navzoči so bili delegati 32. držav, šefi delegacij so dali izjave o stališču svojih držav. Šef nemške delegacije grof Bernsdorf je izjavil, da bo Nemčija sodelovala pri vsakem delu, ki mu je namen omogočiti razorožitev. Konvencija bi se moTala podpisati že pred koncem 1931. Šel ameriške delegacije poslanik Gibson je rekel, da upa, da bo načrt konvencije o razorožitvi izdelan do 18. decembra t. 1. »alje je izjavil, da se ameriške Združene države vse bolj proti-vijo kontroli razorožitve s pomočjo znižanja proračunov. Gibson ni nič omenil svojih razgovorov z Mussolinijem in tudi ni navedel nikakih podrobnosti, vendar se po teh njegovih besedah lahko sklepa na njegov optimizem. Rim, 6. novembra, n. Francosko-italijan-sko pomorsko vprašanje prihaja v svojo zaključno fazo. Fašistovskd tisk le nerad piše o misiji Gibsona, ki je zelo optimistično razpoložen glede likvidacije italijansko francoskega spora. Gibson se je po povratku iz Washingtona, kjer je bil gost Hooverjev, v Parizu posvetoval s Tardieujem in Briandom, od tam pa je krenil v Rim, kjer se je sestal z Mussolinijem in Grandijem. Izjavil je, da ni dobil misije, da posreduje med Francijo in Italijo, da pa očitno pove, da 90 kot delegat ameriške vlade v komisij* za pripravo splošne konference za razorožitev zanima za to, kako bi se čim prej mogel rešiti ta spor. Ta izjava je bila neobičajno jasna. Ko se je on posvetoval v Rimu z Mussolinijem in Grandijem, so prihajala iz Washingtona poročila, da se je Stimson angažiral za uspeh Gibsonove akcije, da se namreč ta spor likvidira, da bo nato mogoče aplicirati londonski pakt v vsej njegovi celoti. Trojni pakt se mora po intencijah velikih oceanskih sil razširiti tudi na Francijo in Italijo, da se bo dala na ta način sistematično izvajati redukcija pomorske oborožitve pri vseh petih velikih pomorskih silah. Če pa bi se ta pakt ne razširil tudi na Francijo in Italijo, potem bi imeli obe sili svobodne roke in pakt, ki veže le Ameriko, Britanijo in Japonsko, ne bi mogel biti zadostno jamstvo za ravnotežje na morju. Zaradi tega je razumljiva Gibsonova akcija in skrb britanske vlade, pa tudi japonske in ameriške. Velika Britanija, Japonska in Amerika bi prav tako proporcionalno povečevale tona/,o in silo svoje vojne mornarice. Nerazumljivo je, da noče fašistovski tisk načeti direktno tega vprašanja in da se mu mimika. Fašistovski tisk pred vsem noče povedati, kaj je Gibson počenjal v Rimu pri Mussoliniju in Grandiju, marveč aje srdito napada inozemske liste in protestira posebno proti francoskim in britanskim vestem. da bi bi'a namreč Italiia pripravije-r i odnehati od zahteve o popolni enakosti s Francijo na moriu. >Giomale d TtflUa« kot tolmač teženj fašist o vske vlade trdi, da je fašistovska di- plomacija že na konferenci v Londonu jasno povedala in obrazložila, kaj misli Italija v vprašanju pomorske razorožitve. Italijanski delegati so tedaj baje stavili koncil ijanten predlog, ki ga pa do sedaj italijanski listi niso objavili. Sedaj pa ga pričenja »Giornale d Italia« odkrivati. Ta predlog je obstojal v tem, da se as ozirom na današnjo silo in višino tonaže italijanske ir. francoske mornarice sklene sporazum do 1936 leta, da bi tega leta Italija in Francija bili enaki glede gradnje Ivovih vojnih ladij. Potemtakem bi v prihodnjih petih letih Italija in Francija mogli letno grad.li obe enako veliko mornarico. Italija bi torej imela pariteto s Francijo glede novih modernih ladij. »Giornale d Italia« nagla-ša, da francoski tisk neprestano obsoja veliki govor, ki ga je imel Mussolini v palači Venezia, ko je dejal, da se bo rešil pomorski spor med Francijo in Italijo le tedaj, ko bo Francija priznala Italiji pravico do popolne pomorske enakopravnosti. Pomembno je in tudi zelo simptomatično, da se »Giornale d Italia« ne ozira na vse to tako, kot bi se moral, in da le nasrlaša, da francoska vlada še ni dala svojega definitivnega odgovora, ali sprejme predlog, ki so ga oh svoiem času stavili italijanski delegati v Parizu. Istočasno se mora iz vse?a testa sklepati, da je vendar uspela akcija Gibsonova in prijateljska intervencija Velike Britanire ter da ho snor, kot vse kaže, zares likvidiran v bližnjih dneh. Italija torej ne bo imela popolne in absolutne ena- kosti na morju s Francijo, marveč bo dobila pravico da gradi isto toliko novih modernih vojnih ladij kot Francija za dobo prihodnjih petih let. Incident med predsedstvom konference in novinarji. Ženeva, 6. novembra. AA. Na današnji otvoritvi zasedanja pripravljalne razorožit-vene komisije v Društvu narodov, so inozemski novinarji v znak protesta korporativno zapustili sejo, ker ni predsednik, nizozemski delegat Loudon dovolil, da se prevede govor ruskega zunanjega ministra Li-tvinova, ki je govoril angleški, na francoski jezik, kakor je bilo doslej običajno. Po tem incidentu se je seja nadaljevala pod predsedstvom lorda Cecila, ki je odklonil splošno debato in zahteval, naj komisija razpravlja kakor običajno po dnevnem redu od točke do točke. Nato je govoril nemški delegat Bernsdorf, ki je v svojem govo-rr naglasil, da se komisija ni držala principov, ki vodijo k razorožitvi. Dokler bo trajalo to postopanje, bo Nemčija prisiljena odkloniti razorožitveni dogovor. Nadalje je naglasil, da se ne more govoriti o ureditvi tega vprašanja, ker so vsi razgovori tekom zadnjih let ostali brez uspeha in so narodi izgubili vsako upanje, da pride do napredka v tem vprašanju. Od londonskih poga-ianj ni bil dosežen noben praktičen uspeh. Bernsdorf je zakliučil. da mu je nemška vlada naložila, naj zahteva takojšnje sklicanje razorožitvene konference. Wi!sonova stranka v Ameriki zopet na površju V novi posSanski zbornici bo 2H8 demokratov proti 212 pomeni nezaupnico dosedanji politiki presfis. Hooverja Ncw York, 6. novembra, d. Prezident Hoover je pri volitvah v reprezentantsko zbornico in v senat doživel poraz. Njegovo politiko je ameriško ljudstvo odklonilo. Že 20 let ni noben prezident za časa svojega poslovanja doživel tako težkega poraza. Republikanci so sedaj izgubili še več glasov, kakor so jih pridobili pri zadnjih volitvah. Po zadnjih volilnih rezultatih so dosegli demokratje v reprezentantski zbornici 218 mandatov, republikanci 212, razen tega je bil izvoljen 1 poljedelski kandidat in pa 1 neodvisen republikanec. Demokratje so že s tem dosegli v reprezentantski zbornici večino. Tudi v senatu so dosegli demokratje večino in sicer 1 glas. Neznani so še doslej trije rezultati za reprezentantsko zbornico. Od izvoljenih državnih guvernerjev je lfi demokratov, 11 republikancev, a v državi Minesotta je bil izvoljen delavski kandidat za guvernerja. London, 6. novembra, d. Dopisniki londonskih listov v Washingtonu javljajo skoraj soglasno, da bodo v prihodnjem kongresu, tako v senatu, kakor tudi v reprezentantski zbornici, tvorili večino demokratje. Dopisnik londonskega »Timesa« je mnenja, da pomeni izid volitev hkratu nezaupnico dosedanji politiki prezidenta Hooverja. Posebno je očitno, da so volile! glasovali za odpravo prohibicijskega zakona in da so zahtevali, da se mora prihodnji parlament baviti s socijalno-političnim problemom brezposelnosti. Poraz republikancev pa so deloma povzročile tudi zadnji čas odkrite škandalozne afere v petrolejski republikancem - izid volitev UsoJa novih carinskih tari! industriji, kakor tudi različne korupcijske afere, zlasti pa afere glede pogodb o zračnih poštah. V pogledu carinske politike so londonski dopisniki mnenja, da demokratje ne bodo delovali na bistveno izpremembo sedaj veljavnega carinskega tarifa. Računati pa je treba, da se bo sistem izvoza poljedelskih produktov bistveno izpreme-nil. New York, 6. novembra. A A. Generalni sekretar ministrstva za delo Davis je dobil pri senatnih volitvah v državi Pensilvaniji 8fH 000 glasov. New York, 6. novembra. A A. »Newyork Times« pripisujejo Hooverjev poraz dejstvu, da se je pojavila velika brezposelnost, da pritiska na goshodarstvo depresija in da je vlada izdala novo carinsko tarifo. Anglija ne odstopi Malte London, 6. novembra. AA. Spodnja zbornica je zavrnila z večino 31 glasov močijo, ki so jo vložili konservativci proti gospodarski in socijalni politiki sedanje vlade. Minister za kolonije je odgovoril na interpelacijo lorda Stricklanda. Pri tej priliki je demantiral fantastične govorice, ki jih razširjajo 0 položaju na Malti, in o tem, da bo Malta prepuščena suverenosti neke druge države. Krvavi spopadi v Indiji tiombay, 6. novembra. AA. Pri sinočnjih nere- 1 '' Je bilo 21 redarjev ranjenih. Njihove poškod- la'2je. Izgredniki so se zbrali v bližini poni jskega komisarijata, da bi imeli shod, ki jim i jslti komisar prepovedal. Redarstvo je moralo opetovano streljati. Množica se je se na-'y J® upirala in obmetavala redarje s kamenjem. Ivakih 100 izgrednikov je bilo ranjenih, od leh so morali 80 prepeljati v bolnico. Madjarska je dobila posojilo . Budimpešta, 6. novembra, n. Madjarska vlada je dobila v Londonu pri firmi Rotschild posojilo 1,000.000 funtov šterlingov. Ta znesek je le prednjem na madjarsko dolgoročno državno posojilo. Brez denarja Sofija, 6. novembra. AA. Pod naslovom »Bolgarska narodna banka nima denarja« poroča liit >Novo Vreme«, da banka ni plačala niti svojim uradnikom plač. Nova strašna rudniška katastrofa Eksplozija v rudniku v Millfi New York, 6. novembra, d. V velikem rudniku družbe Creek Coral Comp. v Mill-fieldu, država Ohio, je nastala strašna rudniška katastrofa, ki je zahtevala mnogo človeških žrtev. Nastala je na dveh krajih silovita eksplozija, ki je povzročila v rovih strašen ogenj in obenem razvijanje strupenih plinov. Reševalna akcija je bila zelo otežkočena. Že pri vhodu v rudnik so našli 26 delavcev, ki so bili strašno razmesarjeni. V trenutku strahovite eksplozije se je nahajal v rudniku tudi predsednik omenjene premogovne družbe, ki je v spremstvu mnogih uradnikov nadzoroval delo. Vsi so postali žrtve katastrofe. Athenes (Ohio), 6. novembra. AA. Iz rudnika, kjer se je včeraj pripetila eksplozijska katastrofa, so potegnili 85 trupel ponesrečenih rudarjev. Athenes (Ohio), 6. novembra. AA. Uprava rudnika, kjer se je včeraj pripetila eksplozija, razglaša, da so rešilni oddelki potegnili iz rovov 26 rudarjev, ki so bili še živi. 6 rudarjev je bilo oddanih v bolnico. Ranjeni rudarji so imeli popolnoma zelene obraze od strupenih plinov, ki so ldu (Ohio) zahtevala 94 žrtev jih vdihavali. 20 rudarjev se še vedno nahaja v porušenih rovih, ali se nadejajo, da jih bodo rešili. Athenes (Ohio), 6. novembra. AA. Uradno razglašajo, da je rudniška katastrofa zahtevala 94 človeških žrtev. Ncw York, 6. novembra, n. Število mrtvih pri strašni katastrofi v premogovniku v Miellfieldu (Ohio) je mnogo večje kakor se je v začetku mislilo. Ugotovljeno je, da je bilo še 165 rudarjev v porušenih rovih, katerih rešitev je nemogoča. Skupaj s temi znaša število mrtvih do sedaj 235. Reševanje je smrtnonevarno, ker so kanali za zračenje rovov zasuti in iz rovov samih neprestano prihajajo struneni plini. Med mrtvimi, ki so jih do sedaj izkopali, je tudi predsednik premogovnika Titus, ki je bil za časa eksplozije s petorico strokovnjakov v rovu na kontroli Do sedaj so spravili na dan 70 iznakaženih trunel, od katerih jih mnogo niso mocrli identificirati. VRHMRNSKA N A PO V KI) Dunaj, 6. novembra, d. Mirno, lokalno večinoma oblačno vreme. V ravnini megla. Podnevi milejše. Povratek Nj. Vel. kralja v Beograd Beograd, 6. novembra, k. Danes popoldne ob 16. uri sta se vrnila v Reograd Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica s prestolonaslednikom in obema mlajšima princema pa je ostala še nadalje v Topoli. Dr. Beneš poseti Venizelosa Praga, 6. novembra, n. Zunanji minister dr. Beneš bo baje meseca decembra s svojo soprogo v Atenlia vrnil poset grškemu ministrskemu predsedniku Venizelosu, ki ej lani poseti! Prago. Dr. Beneš in njegova gospa bosta ob tej priliki gosta grške vlade. Govore, da bo imel dr. Beneš pri tem poaetu zelo resne posle in razgovore z zunanjim ministrom Mihaloko-pulosom. Pri tein se bo pokazalo, da si je Grčija z ankarskim sporazumom ohranila popolnoma svobodne roke za pogajanja z drugimi državami. Položaj MacDonaldove vlade London, 6. novembra, n. Vsi današnji jutranji listi naglašajo, da je zaradi nastopanja liberalnih disidentov ogrožen položaj laburistične vlade, ker se vsak čas utegne dogoditi, da bodo tudi drugi liberalci, kaor je storil sir Hu-tchinson, glasovali proti vladi. Liberalni »New Cronicle« celo javlja, da se laburistična stranka pripravlja že na volitve in da zbira že volilni fond, London, 6. novembra, n. »Times« javljajo, da se je včeraj vršila prav dolga seja zastopnikov treh strank v vprašanju delavske brezposelnosti. Zastopniki pa se niso mogli zediniti niti na skupno poročilo in bo tako vsaka stranka predložila svoje lastno poročilo. Madjarski ukrepi proti Otonu Budimpešta, 6. novembra, n. Ker vlada že več dni veliko vznemirjenje, ker da ima baje pri ta Oton Habsburška na Madjarsko. je vojni minister G (im bos izdal nailog, da se 20 in 21. t. m. posebno strogo zasede zahodna državna meja in da se ne pusti v državo nobena sumljiva oseba Orožništvo in policija morata biti t“'e dni v permanenci. Izgon bivšega brazilskega predsednika Rio de Janeiro, 6. novembra. AA. Nova vlada namerava izgnati bivšega predsednika Luisa. Obenem bodo bivšemu predsedniku odvzete vse politične pravice. Hud potres v Bolgariji Sofija, 6. novembra. A A. Snoči ob pol 10. pc je čutil hud potres v severno-zapadni Bolgariji. Najbolj so prizadeti kraji Berkovac, Kubuč, IV troheni. Mnogo hiš je pokopalo. Škoda še m ugotovljena. I^gled preporcv dovcev Vsakdo ima dolžnost do svojega naroda, toda nihče tako lepe in tako zanosne ko mladina. Samo mladina ima pravico, da usmerja življenje naroda le iz idealne plati in brez ozira na vse težave in ovire, ki jih prinaša življenje. Samo mladini ni treba delati nobenih kompromisov, ki tako cesto kompromitirajo tudi najsvetejšo misel. Brez ozira na vse težave praktičnega življenja se ima mladina ravnati le po ognju in svetem navdušenju, ki je v njej. Zato je mladina polet naroda. Če fie ona prav zažene, če je njen zalet dober, potem skokoma napreduje narod, potem ima narod generacijo, ki ga vzdigne za celo stopnjo. Kakršna mladina, takšna cela generacija kasneje in zato je odločilne važnosti, da si zna narod vzgojiti mladino, ki ima zalet. Preporodovci so bili taksna mladina. Močna in silna je še bila avstro-ogrska monarhija in prav nič ni kazalo, da bi moglo biti te velesile konec. In vendar so v tem času pričeli idealni študenti izpodkopavati njene temelje in oznanjevati jugoslovansko svobodo. Tako neenaka so bila sredstva na eni in na drugi strani, da ni čuda, če so starejši ljudje zmajevali z glavami. Na eni strani do zob oborožena velesila, na drugi strani pa čete študentov. Ali ni vendar jasno, da je položaj čete brezupen ? Dejansko pa vendarle ni bil in samo par let je preteklo in tudi najbolj smele sanje so bile uresničene. Idealisti in sanjači so bili močnejši ko vsi kanoni in vse orožje monarhije. Ta silna moč mladine pa je izhajala iz njenega nepremagljivega patriotizma, iz njene neomahljive vere v narod in iz njene vseobsegajoče ljubezni do naroda. Te duhovne sile so ubile vse pomisleke, vzele vsem težavam njih moč in z zaletom, ki je lasten le junakom, so šli preporodovci na delo za osvoboditev svojega naroda. Naj so padale žrtve, naj so se kopičile težave, zvesto in neomajno so se bližali svojemu cilju, dokler ga niso dosegli. S tem so dali preporodovci vsem vzgled, kako treba delati in zlasti oni mladini, ki že uživ* sadove nase svobode. Pravo ljudsko gibanje za osvoboditev jugoslovanskega naroda so zanetili preporodovci, slično ljudsko gibanje za utrditev tako težko pridobljene svobode naj zaneti sedanja mladina. Zaletu predvojne generacije naj sledi zalet povojne generacije, da bo razvoj naroda harmoničen in silen. Ta opomin narekuje sedanji mladini vzgled pre-porodovcev. Mladina je močna in silna samo takrat, kadar je nositeljica velike ideje, Kadar se mladina izgublja v podrobnostih, kadar jo ne vodijo visoki cilji, tedaj ni v mladini sile, ki bi jo rešila iz dolgočasne povprečnosti. Preporodovcem je dala polet jugoslovanska misel in prav ta misel mora dati polet tudi sedanji mladini. Kajti samo okviren program jugoslovanske misli je dosežen, dočim še vse drugo čaka na svojega mojstra. Ta mojster naj postane generacija, ki jo bo spravila v zalet sedanja mladina. Vse pogoje ima sedanja mladina, da ta cilj doseže, ker ni ji treba premagovati ne strankarskih ovir in ne nobenih drugih, Samo v svoje srce naj pogleda, kako je tam zapisana pravica in resnica in brez ozira na vse drugo naj jo potem širi ia uveljavlja. Kajti pri vsem svojem idealizmu mora biti mladina objektivna, da je vedno le za dobro in pravično stvar in da jo vedno proti vsaki krivici. Iz odpora proti krivici, iz ljubezni za pravično stvar svojega naroda so šli preporodovci na težko pot in prav tako naj stori sedanja mladina. Desetletno strankarsko življenje je vne slo v naše javno življenje vse polno na vlake, napak in mlačnosti. Ogenj mladine naj očisti naše javno življenje od vseh teh zlih posledic prenapetega strankarskega življenja in z gibanjem, ki bo zagrabilo dušo naroda, naj ustvari mladina pogoje za novo življenje. Inicijativa za naše boljše življenje naj sedaj, ko je s 6. januarem in 3. oktobrom dana možnost za to, pride na mladino. Iz nje morajo iziti apostoli življenja, iz nje morajo priti oni možje, ki bodo uresničili to novo življenje. Vzgled preporodovcev je postal za mladino dolžnost. Brez ozira na vse težave treba se posvetiti jugoslovanski misli, da bo mogla tudi sedanja mladina reči čez leta, da je storila svojo dolžnost. Preporo dovci so jo izvršili, naj jo izvrši še seda nja mladina. Važni sklepi včerajšnje seje ministrskega sveta Besedilo zakona o davku na samce odobreno - Družine z nad devetimi otroki se oprostijo vsakega davka Beograd, 0. novembra, k. Pod vodstvom ministrskega predsednika in notranjega ministra generala Petra Živkovida se je vrSila danes od 17. do 19.15 seja ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi gg. ministri. Na seji so pretresali poročila ministrov z njihovega potovanja med narodom. Sprejeli so definitivno redakcijo zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev v begluških zemljah v Bosni in Hercegovini. Minister financ je dobil pooblastilo, da izda potrebno število obligacij. Na isti seji so sprejeli redakcijo zakona o davkih na samce in zakona, po katerem se osvobodijo vsakega davka družine, ki imajo preko devet otrok. (Centralni Pres-biro.) Politična preganjanja in aretacije v Italiji Policija je pozaprla te dni veliko število znanih in uglednih oseb Bivši ministrski predsednik Bonomi in bivši vojni minister Soleri med aretiranci Milan, 6. novembra, n. Italijanski listi ne smejo pisati o preganjanju, ki je sedaj na dnevnem redu v Italiji. Navzlic temu pa je , avnost izvedela, da je bilo te dni aretirano veliko število uglednih oseb, med njimi posebno bivši minister Bonomi, bivši drž. >odtajnik v Nittijevem kabinetu Bellotti, Uivši vojni in finančni minister Soleri, advokat dr. Parri, advokat dr. Riecardo Bauer, vseučiliška profesorja Rossi in Bossi, dalje Fabro itd. Soleri, ki je pristaš Giolittija, je bil prijet, ko se je komaj vrnil iz ječe. Njega kakor tudi Bonomija in Bellotti ja čaka novo preganjanje. Pregnanstvo in težka ječa čaka tudi Parrija in Bauerja, ki sta izdajala znani liberalni protifašistovski list >Cafč«, dokler še ni bil prepovedan. Ta preganjanja so se začela takoj na dan Mussolinijevega govora prefektom, v katerem je naglasil, da bodo začeli preganjati politične nasprotnike. Izselitev ogrskih optantov iz Jugoslavije Popolnoma korektno postopanje naših oblasti madjarskega tiska Brezvestna gonja Boograd, 6. novembra. AA. Glede na kampanjo madjarskega Časopisja kakor tudii z ozirom na vesli, ki so bile razširjene v inozemstvu o dozdevnem izgonu niadjairstoih optantov iz Jugoslavije, je bilo na merodajnem mestu izdano tole obvestilo: S trianonsko pogodbo o miru je določeno, da se morajo osebe, ki so pptirale za Jugoslavijo na Madjarskem Ln za Madjarsko v Jugoslaviji, izselili tekom enega leta po uveljavitvi te pogodbe. Ta rok je bil z vzajemnim sporazumom med Jugoslavijo in Madjarsko opetovano podaljšan. Zadnji rok pa mu je bil določen s 1. novembrom t. 1. Jugoslovanska vlada je glede na tehnične težkoče, ki so združene z nastanitvijo jugoslovanskih optantov, ki bi se morali izseliti iz Madjarske, in zaradi neugodnosti preselitve tik pred zimo smatrala za potrebno, da predlaga madjarski vladi, naj se rok preselitve podaljša za 6 mesecev, to je do pomladi pri- hodnjega leta. Madjarska vlada pa je odbila jugoslovanski predlog ter je pozvala svoja ob-lastva, da jugoslovanske optante, ki ne bi zapustili madjarskega ozemlja do konca meseca oktobra, nasilnim potom izseli do 1. novembra t. 1. To so tudi storili. Tako je jugoslovansko mejo te dni prestopilo do 400 rodbin. Ker je madjarska vlada odklonila predlog, da se rok iziselitve podaljša, je Jugoslavija vse osebe, ki so v Jugoslavija ali na Madjarskem optirale za Madjarsko in s tem poslali polnopravni državljani Madjarske, pozvala, naj do 1. novembra zapusle jugoslovansko ozemlje. Doslej se je tako izselilo okrog 170 madjarskdh rodbin. Za izselitev madjarskih optantov so jugoslovanska oblastva dovolila vse olajšave, kakor so predvidene v mirovni pogodbi. Zato je pisava madjarskega časopisja, kakor tudi vest o izgonu Madjarov iz Jugoslavije povsem netočna. Volilna borba v Avstriji na vrhuncu srditosti Nad sto volilnih shodov na dan samo na Dunaju -- Schutzbund ni bil razpuščen - Senzacijonalna razkritja dr. Deutscha Dunaj, 6. novembra, d. Še dva dneva ločita Avstrijo od parlamentarnih volitev. Volilna borba je danes dosegla vrhunec. Propaganda je stopila v zadnjo fazo. Ulice so prenapolnjene raznih volilnih letakov, brošur in posebnih izdaj dnevnih časopisov. Dnevno se vrši samo na Dunaju nad 100 volilnih shodov. Pričela je tudi agitacija od volilca do volilca. Pošta je zabarikadirana z raznimi volilnimi pismi in letaki Najhujša volilna borba so vrši na Dunaju med socijalnimi demokrati, krščanskimi socijalci in Schoberjevim blokom. Druge stranke so potisnjene v ozadje. Mnogi volilci so postali že popolnoma indiferentni in apatični. Dunaj, 6. novembra, d. Hišne preiskave pri socijalnih demokratih so se tudi danes nadaljevale z vso strogostjo. Policija je preiskala lokale socijalnodemokratifnega strankinega tajništva v VII. in XX. okraju. Dalje je preiskala še lokale nekaterih konsumnih društev, socija-lističnih organizacij in socialističnih športnih društev. Polcija je celo preiskala športne prostore vseh društev. Rezultat je bil negativen. Policija je danes pri nekaterih osebah zaplenila ubijače, razno drugo agresivno orožje in celo turistovske okovane palice. Hišne preiskave so drugače potekle popolnoma mirno. Najstrožje preiskave se vrše tudi po deželi, osobito na Štajerskem. V Brucku ob Muri, Kap-fenbergu in drugih industrijskih krajih so posamezne ulice gosto zasedene z orožništvom in vojaštvom. V teh krajih je policija zaplenila 50 pušk, 600 komadov razne municije in 1 revolver. Policija je prepričana, da so socijalni demokratje pravočasno poskrili vse orožje, a ne more izslediti skrivnih skladišč. Vse na deželi zaplenjeno rožje je bilo prepeljano na Dunaj ter izročeno policiji v varstvo. O rezultatih hišnih preiskav je bilo uradno obveščeno državno pravdništvo, ki je že odredilo, da se uvede kazensko postopanje proti vsem socijalnodemo-kratičnim društvom in njih funkcijonarjem, kakor tudi proti posameznim osebam. Nocojšnji radikalni »Abend< javlja, da namerava politična oblast odrediti razpust republikanskega »Schutzbunda«. Uradno to vest de-mentirajo. »Abondc je bil zaradi te vesti nocoj zaplenjen. Listi nadalje javljajo, da se hišnih preiskav udeležujejo tudi voditelji »Heim-■vvehrac, osobito na Štajerskem. Tu so heim-vvehrovci izvršili pri socijalnih demokratih hišne preiskave kar na lastno pest in odgovornost. 0 poročilih o zaplenitvi ročnih granat pravi »Arbeiter Zeitung«, da niso bile nikjer zaplenjene prave ročne granate, marveč samo takozvane »granatne atrapec. Dunaj, 6. novembra, d. Major Pabst je sporočil, da prispe na Dunaj prihodnji torek po končanih nedeljskih volitvah. Dunaj, 6. novembra, d. Na velikem zborovanju v XI. dunajskem okraju je nocoj govoril načelnik republikanskega »Schutzbunda« narodni svetnik dr. Deutsch o preiskavah za orožje na Tirolskem in podal to-le senzacionalno odkritje: Bilo je pomladi leta 19‘26. Takrat je imel Mussolini svoj sloviti grozilni govor proti Avstriji, v katerem je dejal, da bi se italijanski fašisti ne obotavljali, zanesti tri- koloro tudi čez Brenner. Tirolskega ljudstva se je polastilo veliko vznemirjenje. Deželna vlada tirolska se je obrnila na samoobrambne formacije in jih povabila, da sodelujejo pri obrambi Tirolske proti italijanskim fašistom. Vršili so se daljši razgovori med tirolskim deželnim glavarjem in med načelnikom republikanske obrambne zveze v Innsbrucku. Pri teh razgovorih so se domenili o vseh podrobnostih sodelovanja obrambne zveze. Pogajanja s heim-wehri pa so naletela na težave. Heimwehri so bili takrat pod poveljstvom bivšega podmaršala Pichlerja. Ker je imel ta general višji čin, kakor takrat poveljujoči general zvezne vojske Sultner, je nastala težava zaradi vrhovnega poveljstva. Podmaršal Pichler se ni hotel podrediti pod poveljstvo mlajšega generalmajorja Suttnerja. To vprašanje čina — kakor je že komično — je bil glavni vzrok zakaj so se heim-vvehri na obrambnih bojih za Tirolsko proti italijanskim fašistom desinteresirali. Republikanska obrambna zveza je seveda brez pridržkov bila pripravljena bojevati se pod poveljstvom častnikov zvezne vojske. Vršila so se tudi pogajanja s centralnimi oblastvi. Med tedanjim ministrom za vojsko Vaugoinom sedanjim zveznim kancelarjem — in med govornikom — dr. Deutschem — so se vršili neposredni razgovori. Tem je sledila nadaljna seja v prostorih republikanske obrambne zvezo. Na to sejo so prišli tudi častniki operacijskega oddelka zveznega ministrstva za vojsko. Pri teh posvetovanjih je bilo sklenjeno, da se bojev udeleže ne samo člani tirolske obrambne zveze, temveč da bi bili pri prvem alarmu tudi člani dunajske obrambne zveze poslani na Tirolsko. Takrat seveda je tirolska obrambna zveza imela orožje. Sedaj pa je Vaugoin obrambni zvezi to orožje deloma zopet odvzel in se še baha s tem junaštvom. Ali naj morebiti sedaj objavim akte o sodelovanju obrambne zveze pri obrambi Tirolske? Ali naj še kaj drugega povem o 1 m najdenem orožju? Vprašam javno zveznei;a kancelarja Vaugoina: »Ali naj objavim pisma, ki jih je on osebno pisal v tej zadevi?« Zanimanje za naše blago v Italiji Beograd, 6. novembra. AA. Po sporočilu generalnega konzulata kraljevine Jugoslavije v Bariju je v provincah Pula, • Basilicata, Kalabrija in Sicilija živo zanimanje za produkte naše države. Zato zavod za pospeševanje zunanje trgovine predlaga, naj naši izvozniki stopijo v etike z uvozniki na tamkajšnjih tržiščih. Italija dementira vesti o posojilu Rim, 6. novembra. AA. Listi demantirajo poročila francoskega časopisja o tem, da namerava italijanska vlada najeti posojilo v Združenih državah. Nove poštne znamke v Romuniji Bukarešta, 6. novembra n. Prvega t. m. so dali v promet nove pošLne zuamke b sliko Karla II. Resolucija konference jugoslovanskih mesi Beograd, 6. novembra. 1. Danes dopoldne 80 zastopniki zveze jugoslovanskih mest nadaljevali svojo konferenco. Dopoldne je bila seja le kratka. Oglasili so se nekateri delegati s predlogi glede splošne resolucije in njene redakcije. Redakcijo resolucije so poverili posebnemu odboru. Popoldne so se delegati ob 17. uri spet zbrali in takoj po otvoritvi je zagrebški delegat g. Barič prečital resolucijo, ki so jo soglasno sprejeli. Med drugim je v resoluciji rečeno: »Na seji zveze mest, ki se je vršila 5. in 6. novembra v Beogradu, so vsi zastopniki občin naglašali veliko in neodgodno potrebo, da se čim prej po zaslišanju zveze mest uveljavi novi zakon o upravi in samoupravi mest kot tudi zakon o financiranju samoupravnih teles. Zveza mest prosi kraljevsko vlado, naj ne ukine poedinih virov mestnih dohodkov, ker bi 8 tem silno otežila občinsko gospodarstvo in uravnoteženje občinskih budžetov, pa tudi zaradi tega, ker bi so s tem okoristile le poedine privatne osebe ali ožji krogi gospodarskih panog na škodo velikih nalog, ki jih imajo občine glede gradnje šol, zdravstvenih in humanih zavodov itd. Zveza mest prosi, da občine še nadalje ohranijo svobodo in možnost, da po potrebi in lokalnih prilikah vodijo svoje finance in zbirajo zgradarino, prav posebno pa prosi, da vlada ukine člen 6. zakona z dne o. maja 1930 o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. Zveza mest prosi, naj vlada sprejme načrt o shemi in pravilih za budžetiranje mestnih občin, katerega je izdelal g. Cvetkovič, in sicer kot podlago za razpravo o tem vprašanju, in poveri zastopnikom beograjskega, ljubljanskega, sarajevskega, splitskega in zagrebškega mesta kot ožjemu odboru nalogo, da izdela shemo za budžetiranje mestnih občin. Zveza mest predlaga, da se mestom ne naložijo dolžnosti glede vzdrževanja raznih državnih zavodov in ustanov, da se spremenijo členi 50., 60. in 194. zakona o enotni upravi, ker preveč obtežujejo občine in so se posebno stroški za policijo naglo in znatno povišali. Zveza mest tudi prosi, da se zakon o narodnih šolah revidira in občine osvobodijo plača-nja stanarine učiteljem in da se v zakonu o narodnih šolah in v zakonu o zaščiti učencev olajšajo pogoji za zgraditev šolskih poslopij. Zveza mest prosi vlado, da zajamči občinam razpolaganje z njihovim teritorijem, da glede javnih poti in trgov, ki so občinska last in zi. katere mesta trošijo ogromne vsote, zabrani po-edincem eksploatacijo mimo občine. Zveza mest; predlaga, da se občinska podjetja oprostijc davkov. Končno prosi kraljevsko vlado, da ukine maksimiranje trošarine na vino in alkoholne pijače, da prepusti občinam, da odmerijo višino trošarine po lokalnih prilikah in potrebah. Upravičenost troSarin bodo mogle pristojne višje oblasti oceniti pri odobravanju tarif samih. Naredba o pripravnikih v finančni službi Beograd, 6. novembra. AA. Finančno ministrstvo je izdalo to-le obvestilo o priliki sprejetja § 37 zakona o organizaciji finančne uprave: Po § 37, 1. odstavek zakona o organizaciji finančne uprave pripravniki finančne službe ne morejo dobiti stalnosti, dokler ne napravijo predpisanega državnega strokovnega izpita. Če v roku 4 let od dne imenovanja na svoje mesto ne napravijo izpita, jim služba prestane. Ta naredba velja za vse pripravnike finančne službe, ki niso napravili državnega strokovnega izpita. Razlikovalo se bo med pripravniki, ki so imeli priliko napraviti izpit od uveljavitve tega zakona pa do 4. leta službe, in onimi, ki niso imeli te možnosti, bodisi zato, ker jim je vmesni čas bil prekratek, ali ni bilo izpitnega termina, ali pa so na dan uveljavitve tega zakona že bili 4 leta v službi. Za one pripravnike, ki niso imeli prilike napraviti izpit do uveljavitve tega zakona po gornjih navedbah, se računa kot izpitni rok prvi prihodnji izpitni termin. Onim, ki so imeli že štiri leta službe na dan uveljavitve tega zakona, se takisto računa prvi prihodnji termin kot termin izpita. V prvem in drugem slučaju se računa vse od objave tega proglasa. V primeru, da izpita ne napravijo, jim prestane služba v smislu S 37, 1. odstavek zakona o organizaciji finančne službe. To pojasnilo je bilo poslano vsem oddelkom finančnega ministrstva, finančnim oddelkom in direkcijam in finančnim inšpektoratom v državi. Odlok o obdavčevanju dobička od prodaje monopolskih predmetov Beograd, 6. novembra. AA. Oddelek za posredne davke ministrstva financ je izdal vsem direkcijam in finančnim oblastvom tale odlok- Z več strani prihajajo pritožbe, da posamezne davčne uprave pri predložitvi pridobitka monopolskih predmetov jemljejo celotni brutto dobiček kot davku podvržen dobiček. Znano je, da so prodajalne monopolskih predmetov^ več ali manj oddaljene od monopolskih skladišč in zato pride do večjih ali manjših izdatkov, kakor prevoz, poškodbe pri zavijanju, pretovarjanje, vremenske neprilike itd. Razen tega spadajo med izdatke najemnina lokalu, razsvetljava, kurjav.i, obresti za posojila, škoda, nastala pri drobni prodaji itd. V kolikor finančni organi pri obdavčenju niso upoštevali teh momentov, nego so obdavčili ■ fr lotni dobiček, je nezadovoljstvo upravičeno. Da se to stanje uredi, se zapoveduje vsem davčnim upravam, da maloprodajalcem, če pri prijavi ali v razpravi dokažejo kateri izmed gz2evzie vesti — Kralj in kraljica ¥ Topoli. Po obisku Kla-dova sta se NJ. Vel. kralj in kraljica odpeljali v Negotin in od tu preko Petrovca in Palanke v Topolo. Ves čas potovanja je šofirala kraljica svoj majhen športni avto, poleg nje pa je sedel kralj in ogledoval lepe pokrajine, po katerih je vodila pot. Tako sta Njuni Vel. prevozila okoli 300 km, ne da bi se delj časa pomudila v kakem kraju. Ljudstvo je kraljevskemu paru prirejalo navdušene ovacije, kjer ga je spoznalo. — Sprejem pri vršilcu dolžnosti bana odpade. Vršilec dolžnosti bana Dravske banovine dr. Pirkmajer bo v petek, dne 7. t. m. odsoten radi česar odpadejo sprejemi strank. — Zastopnik manjšin pri DN t Novem Sadu. Direktor oddelka za manjšine pri Društvu narodov v Ženevi g. Ascaret je prišel v Novi Sad in obiskal več uglednih osebnosti. — Napredovanje na srednji tehniški šoli. — Z ukazom Nj. Vel. kralja je napredoval na predlog ministra trgovine in industrije v soglasju s predsednikom ministrskega sveta na državni srednje-tehniški šoli v Ljubljani (5-1) Leon Novak, profesor v (6-1). — Premestitev v davčni upravi. Z odlokom finančnega ministrstva z dne 28. oktobra je premeščen davkar (II/3) Zimič Viktor od davčne uprave v Šmarju pri Jelšah k davčni upravi v Maribor. — Prijava delegatov za francosko svečanost. Odbor za postavitev spomenika hvaležnosti Franciji je pozval vsa naša humana in ostala društva, ki želijo preko svojih delegatov, ki so prisostvovali svečani seji v zgradbi nove univerze na čast predstavništvu francoske vlade in svečanemu odkritju spomenika, da to izvolijo javiti takoj odboru za postavitev spomenika v uradu protokola ministrstva za zunanje zadeve v Beogradu najpozneje do sobote 8. t. m. Svečana seja na univerzi se vrši 11. t. m. ob 9. dopoldne, odkritje spomenika pa ob 11. — Svobodno iskanje rud. S sklepom ministra za gozdove in rudnike je proglašeno za svobodno in izključno pravico iskanje rude in kopov v Ataru (občina Siglijamska) v Kruparskem ln Blajžinački v moravski banovini. Zato se opozarjajo vsi reflektamti, da vlože svoje prošnje do 20. t. m. na oddelek za rudarstvo. — Davkov in samoupravnih doklad oproščena društva. V smislu odredbe finančnega ministra eo oproščena plačevanja davkov Ln samoupravnih doklad naslednja društva, zavodi in korporacije: »Narodna galerija« v Ljubljani, »Sokol« v Novem mestu, zavod šolskih sester v Repnjah na Gorenjskem, uršulinski samostan v Mekinjah pri Kamniku, zavod »Marijin dom« v Kočevju, osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, Odbor za ustanavljanje in vzdrževanje delavskih ustanov v Ljubljani ter društvo »Dijaški dom« v Kočevju. — Občni zbor Penz. Fonda Adv. komore v Ljubljani, ki se je vršil 4. t. m. v deželnem sodišču je potekel zelo živahno. Šlo je za spremembo nekaterih določil v pravilniku, ki se je pokazal potreben korektur. Dočim so odbor in razni člani predlagali le delne spremembe, je dr. Štempihar z Jesenic prijavil in s posebnim referatom branil svoj osnutek za popolnoma nov pravilnik. Generalna debata o tem se je končala s soglasno osvojitvijo sklepa, naj uprava do prihodnjega rednega občnega zbora prouči ta osnutek in poroča o njem občnemu zboru, v katero svrho bo seveda treba z vsebino osnutka ex offo seznaniti vsakega zavarovanca. V specijalni debati so bile sprejete z dodatki, ki jih je izposlovala debata, v katero so posezali zlasti dr. Švigelj, dr. Krivic, dr. Lapajne na eni strani, dr. Marušič, dr. Kobal, dr. Fettich, dr. Žužek, dr. Novak, dr. Peršin, dr. Štempihar itd. na drugi strani, je bila izglasovana sprememba § 2. Glasovanje o spremembah § 4. točka 3. je poteklo brezuspešno, ker za noben predlog ni bilo potrebne dvo-tretinske večine glasov. Sklepanje o ostalih predlogih je bilo odloženo. — Proslava osvobojenja Zemuna. Predvčerajšnjim so v Zemunu svečano proslavili osvo-bojenje Zemuna. 5. novembra 1918 je vkorakala srbska vojska v mesto. Svečanost se je pričela z daritvami sv. maše v vseh cerkvah. Nato se je vršila svečana seja mestne občine, na kateri je imel župan dr. Svetislav Popovič pomemben govor. —Železniške legitimacije za vpokojence, invalide in njih rodbine. Vsi vpokojenci in njih rodbine, katerim so bile izstavljene železniške legitimacije leta 1926 ln jim bo torej potekla petletna doba koncem tega leta, se vabijo, da jih po možnosti vrnejo do 30. novembra t. 1. finančni direkciji, odseku za računovodstvo v Ljubljani. Da moremo izposlovati od Direkcije državnih železnic nove železniške legitimacije, naj se prošnjam priloži slika, 10 Din v gotovini in zadnji knjižni izpisek plačilne nakaznice. Železniške legitimacije pa, katerim kon cem tega leta ne bode potekla petletna doba, naj se predlože za podaljšanje zgoraj omenjenemu uradu do 15. decembra 1930. Prošnje za legitimacije, preložene po navedenih terminih, se bodo mogle vpoštevati še le po novem letu. Tekom leta vložene prošnje za izstavitev novih legitimacij se pa ne bodo predlagale Direkciji državnih železnic posamezno, ampak le skupno in največ dvakrat mesečno. Take prošnje naj se torej pravočasno vlagajo, ne pa šele takrat, ko se legitimacije že rabijo. Končno vabimo vse vpokojence in vpokojenke, da prilagajo v bodoče vsem morebitnim reklamacijam, vlogam in prošnjam v pokojninskih za-. devah tudi zadnji knjižni izpisek plačilne nakaznice ali pa navedejo vsaj številko likvida- cijskega lista, ker se na ta način omogoča hitrejše in lažje poslovanje. — Velik letošnji izvoz jabolk. Prošli teden so po dobljenih statističnih podatkih izvozili v Nemčijo, Holandijo in Špansko preko 200 vagonov jabolk, in sicer iz okolice Požege in Kraljeva. Sedaj pripravljajo izvoz velikega kontingenta za Avstrijo in Češkoslovaško. Cena se giblje od 2800 do 3500 Din za tono, franko odhodna postaja. Kupci prihajajo na mesto in sklepajo neposredne kupčije brez vseh posebnih procedur in čakanja. — Najstarejša Jugoslovanka. Pred kratkim se je naselil v Senti Črnogorec Vuko Spadijer s svojo materjo, ki je stara 119 let in je najstarejša Jugoslovanka. Baje je sestra umrlega črnogorskega kralja Nikole. Je še čila in zdrava, samo fotografirati se ne pusti. — 50-letnica velikega potresa v Zagrebu. — Dne 9. novembra bo poteklo 50 let od velikega potresa v Zagrebu. Leta 1880 zjutraj se je po deževnem vremenu začela tresti zemlja. Potres je trajal 30 sekund. Med prebivalstvom je nastala velika panika. Prenočevali so v kočijah, omnibusih in kolibah. — 3000 let staro mesto. Dr. Miodrag Grbič, kustos Narodnega muzeja v Beogradu, je letos začel izkopavati v neki vasi pri Kragujevcu. Posrečilo se mu je odkriti ostanke nad 3000 let starega mesta. — Samomor cetinjske lepotice. Na Cetinju se je ustrelila Danica Bokan, najlepše dekle v mestu. Zaprla se je v sobo, navila gramofon in se ustrelila z lovsko puško. Bila je takoj mrtva. Bila je zaročena z nekim podporočnikom, s katerim bi se imela v nedeljo poročiti. — Poplave v okolici Koprivnice. Potok Koprivnica je poplavil vso okolico Koprivnice in del mesta. Na več mestih je voda predrla zaščitne nasipe. Tudi železniške proge so bile ogrožene. Bregove je prestopil tudi potok Gli-boki pri Varaždinu. — Obleke in klobuke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos. R -ich. 6603 — Vreme. Slabo vreme traja dalje. Včeraj zjutraj je bil v Ljubljani in okolici kratkotrajen naliv. Drugače ni v drugih pokrajinah deževalo. Zanimivo je, da se je barometer povsod v zadnjih 24 urah močno dvignil. V Dravski banovini za 10, v ostalih krajih celo za 12 in 14 mm. Barometersko stanje je včeraj v država variralo med 758'3 in 763'9. Barometer je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 759, Maribor 762-4, Zagreb 758 9, Beograd 760 9, Skoplje 763-9, Sarajevo 761-6, Mostar 760-5, Split 750-7, Vis 759'3. Včerajšnja jutranja temperatura se je gibala med 4 in 13. Termometer je včeraj ob 7. beležil: Ljubljana 5-6, Maribor 4, Zagreb 7, Beograd 5, Skoplje 5, Sarajevo 4, Mostar 7, Split 13, Vis 8. Splošno je bilo nestalno vreme. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 10-8 C, a najnižja 5 C. • Cjishlfana Poziv ljubljanskim društvom Vabijo se vsa tukajšnja društva katerekoli vrste, da se udeleže sprejema pred kolodvorom v nedeljo. Društva, ki imajo zastave, naj bi prišla z zastavami, in če imajo kroj, tudi v kroju. Žcnstvo vabimo, da bi prišlo čim številnejše v narodni noši. l*o zadnjih dispozicijah pride g. ministrski predsednik šele okoli 10. ure dopoldne, ne ob 8. uri. Društva bodo reditelji razvrstili pred kolodvorom; na peron pojdejo samo zastopniki oblastev, ker bi sicer ne bilo prostora. * Petek, 7. novembra 1930.: Engelbert. Pravoslavni: 25. oktobra: Zdenka. Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, L e u s t e k na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti. * ■ Za današnji simfonični koncert je bila v sredo zvečer generalna vaja v naši operi. Če lahko sodimo umetniški uspeh po generalni vaji, moramo mirnim srcem reči, da že dalj časa nismo imeli v vsakem pogledu tako dovršenega umetniškega koncerta, kakor bo nocojšnji. Gospoda, ki je imela priliko slišati to generalno vajo, je bila naravnost navdušena. Vso tri skladbe so tako po delu kakor izvajanju prvovrstne, prav posebno še Mahlerjeve žalne pesmi. Zato opozarjamo občinstvo na obisk tega koncerta. Vstopnice se dobijo cel dan v Matični knjigarni in zvečer pred Unionsko dvorano. Začetek točno ob 20. uri. Prav ta dan izide programna knjižica s kratko razlago vseh treh del in s tekstom petih Žalnih pesmi. ■ Preselitev borze. Radi selitve v nove prO' store v Trgovskem domu bodo 7. in 8. t. m. telefonske zveze z Ljubljansko borzo za blago in vrednote prekinjene, kar naj blagovolijo p .n. člani ter ostali interesentje uvaževati. Obenem obveščamo vse interesirane stranke, da se vrše prihodnje razprave borznega razsodišča (11. t. m.) že v borzni dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici št. 27, drugo nad stropje. ■ Tečaj češkega jezika za odrasle se bo tudi letos, kakor prejšnja leta, vršil v šentjakobski šoli. Vpisovanje v ta tečaj bo v sredo 12. t. m. od 18.—19. ure na tej šoli. Vabimo vse, ki bi se radi naučili češčine, da se vpi- šejo na ta tečaj. Pouk je brezplačen. Poučeval bo g. profesor dr. Vaclav Burian. Jugoslovan, ki se nauči češki, razume na to vse ostale slovanske jezike! Cglejle si bogato zalogo kuhinjske posode aluminijaste ter emajlirane v raznih kvalitetah in barvali pri tvrdki z železnino 103 STANKO FLORJANČIČ Ljubljana Sv. Petra cesta 35. ■ Reklamna oddaja plinskih likalnikov. Da se čimbolj uvede likanje s plinom, ki je v drugih mestih tako zelo razširjeno, oddaja mestna plinarna 100 garnitur likalnikov proti plačilu mesečne najemščine 5 Din. V tej svoti je uračunjena tudi obraba lepih, poniklanih likalnikov, ki so ravnotako praktični kot likanje z električno strujo le s to razliko, da so stroški likanja s plinom polovico nižji, kar je za večino prebivalstva največjega pomena. ■ Knjižnica Delavske zbornice je odprta odslej dopoldne od 10. do 12., zvečer pa od 17. do 20., kar naj p. n. obiskovalci blagohotno upoštevajo. — Vodstvo knjižnice. ■ Ljubljanska drama v prizori jutri 8. t. m. Andrejevo dramo »Mladoletje« za abonma reda A. — V nedeljo 9. t. m. ob 15. uri mladinska predstava »Janezek Nosanček«, ob 20. uri N uši če va komedija »Gospa ministrica« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. ■ Poslovilna predstava gospe Vere Balatkove v operi. Jutri dne 8. t. m. se poje v ljubljanski operi znana in priljubljena opereta »Grof Luxemburški« kot poslovilna predstava gospe Vere Danllove-Ralatkova. Gospa Bailatkova je bila članica slovenskega gledališča od leta 1908. d;lje, vselej zvesta in dobra umetnica, bodisi na dramskem ali pa na operetnem odru. Predstava je izven abonmaja in ob znižanih cenah. ■ Kam pa jutri zvečer? Nič vpraševati, je že odločeno. Vsak zaveden Ljubljančan ve, kaj je njegova narodna dolžnost in bo prišel jutri (sobota) ob 8. uri zvečer v Kolodvorsko restavracijo in prisostvoval »Martinievanju«, katero priredi Šemtpeterska moška in ženska podruž-nioa GMD. Na sporedu je lepo petje, srečolov z bogatimi dobitki, zelo mikavna godba, licitacija goske itd. itd. Za dobro in ceneno postrežbo je kar najbolje preskrbljeno. Torej, pridite vsi! 703 ■ Aretacije. Včeraj sta bili aretirani dve osebi. Neki brezposelni delavec zaradi vloma in neki postopač, ki je imel prepovedan povratek v Ljubljano. ■ Drobiž policijske kronike. Policijski upravi so bile včeraj prijavljene 4 tatvine ln 1 vlom, dalje ogroženje osebne varnosti, 9 ponočnjakov zaradi kaljenja nočnega miru in nedostojnega vedenja, 4 prekrški naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, 8 prekrški avtopredpisov in 7 prekrškov cestno-policijskega reda. ■ Tatvina zimske suknje. Trgovskemu pomočniku Ivanu Vlaju je bila v sredo popoldne ukradena zimska suknja, vredna 1500 Din. Tat je odnesel suknjo na starino ter jo ponujal na prodaj nekemu starinarju, ki pa je nakup odklonil. Mladi tat se je nato odstranil. Osebnost mladega tatu je natančno znana. ■ Vlom v Kolodvorski ulici. V sredo zvečer so neki brezposelni delavci skladali premog na dvorišču hiše št. 27 v Kolodvorski ulici. Eden izmed teh je najpreje udrl v neko drvarnico, od koder Je vzel sekiro, s katero je nato odprl drugo drvarnico, kjer je bilo okoli 101 vina. Vlomilci so vino odnesli in so ga najbrže ponoči izpili. 'Mtmibcne m Sokolsko predavanje. V soboto 8. t. m. ob 20. uri bo v mala dvorani Narodnega doma predaval brat Fran Mačus o uplivu telovadbe na človeški organizem. Sokol Matica poziva vse na novo pristopivše člane in članice, da ee zanesljivo udeleže tega prvega obveznega predavanja. m Jubilejni občni zbor zveze kulturnih društev. Dne 16. t. m. ob priliki petletnice mariborske zveze kulturnih društev bo v kinu »Apolo« občni zbor združen z ustanovitvijo 8 novih knjižnic, s predavanjem filmskimi pred sta varni itd. Udeležencem občnega zbora je prometno ministrstvo dovolilo polovične vozne liste. m Operetna premiera. V nedeljo 9. t. m. zvečer se bo v našem gledališču prvič igrala An-dranova opereta »Lutka«. Režijo vodi g. Trbu-hovič, ki poje tudi glavno tenorsko vlogo. Dirigent g. Herzog. m Dar Učiteljskemu domu v Mariboru. Pri pogrebu voditelja Goloba v Vuzenici je gdč. Grmovškova, učiteljica na Muti, zbrala 600 Jin za učiteljski dom v Mariboru. m Turnir za mariborsko šahovsko mojstrstvo, Mariborski šahovski klub priredi v kratkem turnir za mojstrstvo Maribora, katerega se bodo udeležili vsi najboljši domači šabisti-amaterji. Določitev programa in izžrebanje vrstnega reda bo v nedeljo 9. t. m. ob 10. uri v kavarni »Central«. m Poučni tečaji za obrtne vajence. V nedeljo 9. t. m. ob 16. uri bodo v mali dvorani Narodnega doma slovesno dvorili poučne tečaje za obrtne vajence in vajenke. Otvoritev bo zdru žena g svečanostjo, ki se je dobo udeležili tudi mojstri in mojstrice. m Mariborske cene. Maribor je menda edino mesto v Jugoslaviji, kjer se cene ne brigajo za spremembe, krize itd. Drže se trdovratno na ve dno enaki višini. Tako je tudi s kruhom. Povsod drugod se je pocenil, samo v Mariboru ne. Bo pač treba temu vprašanju posvetiti malo več pozornosti. m Maribor v hrvaški reviji. Zadnja številka zagrebškega tednika »Svijet« ima posebno Mariboru posvečeno prilogo. m Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Alojzj Rozman in gdč. Alojzija Horvatova; Andrej Ropat, posestnik in ga. Marija Jugova, rojena Postružniikova; Vinko Borovnik in gdč. Alojzija Novakova; Franjo Robin in gdč. Antonija Ropinova; Joško Vinkovdč in gdč. Ana Lukovnjakova ter Josip Hrastnik, klepar in gdč. Marija Ferkova. Bilo srečno! m Sokolovo lutkovno gledališče. V nedeljo 9. t. m. ob 14. uri bo lutkovno gledališče Sokola Matica igralo v mali dvorani Narodnega doma znano igro »Faust«. Delo je zanimivo in napeto, zato bo gotovo ugajalo mariborski mladini. m Nasilni Ahasver. Brezposelni tkalec Franjo Vujiča iz Gornje Reke na Hrvatskem je letos pozimi dobil delavsko knjižico in dovoljenje, da sme za delom po vsej Jugoslaviji. Tako je prišel tudi na Slovensko, prekoračil ponevedoma, tako vsaj trdi, italijansko mejo, prišel v Postojno, od koder so ga karabinijerji poslali nazaj na Rakek, prehodil Dravsko banovino, dospel v Avstrijo in bil tudi od tam zopet prignan nazaj v Jugoslavijo. Tako se je v sredo naposled znašel v Mariboru in beračil od gostilne do gostilne, seveda ne popolnoma trezen. Njegova ekskurzija pa se je navadno povsod končala s prepirom in pretepom, tako seveda tudi aretacija v neki kavarni, kjer se je zaletel v stražnika in se je šele s pomočjo nekega šoferja dal ugnati in ukloniti. Oddan bo sodišču radi javnega nasilstva. m Nezgoda. V sredo popoldne se je v epileptičnem napadu zgrudil v Vetrinjski ulici 321etni delavec Matija Krivec iz Boč. Prvo pomoč so mu nudili na policiji. m Aretacija tatu. V sredo je policija aretirala 401etnega potepuha Franca Šuta, katerega išče orožniška postaja v Križevcih v Prekmurju zaradi tatvine 800 Din vrednega kolesa. m Zanimiva dogodivščina mariborskega gostilničarja. V torek je šel neki bivši krošnjar in sedanji gostilničar v Celje kupovat vino, pri po-kušanju pa se je tako napil, da je v neki celjski gostilni pričel razgrajati in govoriti nerazumljive stvari. Zmagalo je prepričanje, da se je Tončku omračil um, zato so ga dali v prisilni jopič in ga z dvojnim spremstvom odposlali v blaznico na Studencu pri Ljubljani. Med potjo in čakanjem na zdravnika pa se je Tončku vinski duh razkadil in psihiijatri so ga seveda izpustili, tako da se je vrnil v Celje še prej nego njegova dva spremljevalca. Sedaj pa svojim gostom pripoveduje, kako je šel na Studenec brezplačno pogledat na uro. Celje * Nočno lekarniško službo ima od jutri, dobote 8. t. m. do vštetega petka 14. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. * Velik pevski koncert priredi »Svoboda« v nedeljo 9. t. m. ob 15-30 v veliki dvorani Narodnega doma. Na koncertu nastopajo zbori »Svobode« iz Celja, Maribora, Zabukovce in Hrastnika. * Društvo »Soča« priredi v soboto 8. t. m. ob 20. uri družabni večer s pestrim sporedom v vseh prostorih Narodnega doma. Vsi Sočani in prijatelji so vabljeni. * Smrtna kosa. V javni bolnici je 5. t. m. umrl 42-letni Feldin Karl, delavec iz Škofje vasi. * Grobovi ruskih vojakov v Celju. Med vojno je v celjskih vojaških bolnicah umrlo tudi mnogo ruskih vojakov. Da bi pokazali svoje sovraštvo tudi do mrtvega sovražnika niso pokopali teh vojakov na vojaškem pokopališču, temveč na oddaljenem, zapuščenem bolniškem pokopališču in ne v pokopališču temveč zunaj njega. Teh grobov se menda v Celju nihče ne spominja več in vendar hi bila dolžnost, ne samo slovanska temveč tudi človeška, da se urede ti grobovi in vsako leto na primeren način po-čaate. " »Utopljenca« v Mestnem gledališču. Prihodnja premiera bosta »Utopljenca«, priljubljena veseloigra. Režira g. Velušček, nad vse komičnega Bučo igra g. Zemljič. Ostale vloge so dobro zasedene. Predstava se vrši v torek 11. novembra ob 20. uri v Mestnem gledališču. * Drugo predavanje g. Koraneka. Zimskošportni odsek SPD Celje priredi drugo predavanje o »Fotografiranju po zimi« v ponedeljek 10. novembra ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Predava zopet g. Koranek. Tokrat ni vstopnine. * Neznan obešenec. V sredo popoldan so iz šole se vračajoči otroci opazili na cesti v Tre-merje na drevesu v bližnjem gozdu obešenca. Iz Laškega je prišla komisija, ki je ugotovila, da se je neznanec v dopoldanskih urah obesil. Prepeljali so ga v mrtvašnico. * Tatinska prenočevalka. H gospej Kolarič Jožefi Za kresijo je v sredo zvečer prišla neka neznana starejša ženska in jo prosila za prenočišče ter ji obljubila, da bo pošteno plačala. Kolaričeva ji je postregla, 'ko pa je drugo jutro zgodaj šla k maši je neznanka urno vstala, pobrala dragocenosti, perila in obleke v vrednosti nad 2000 Din in izginila neznanokam. Policija poizveduje za njo. * Izguba. V Vodnikovi ulici je bila izgubljena črna usnjena denarnica z 86 Din gotovine in plačanimi računi. Najditelj naj obdrži denar, račune pa naj izroči policiji. * Noč aretacij. V noči od srede na četrtek je bilo v mestu in v gostilnah prav veselo. Radi pijanosti in razgrajanja so bili aretirali nekega mesarskega pomočnika. Neki prodajalec ščetk je razgrajal v gostilni Z. ter metal natakarici svoje ščetke v obraz. Poplave, sneg... Bled, 6. novembra. Po dolgotrajnem deževju je Sava Bohinjka precej narasla. Podrla je del mostu, ki pelje na Ribno. Zato je promet nemogoč, dokler ne popravijo mostu. Začasno bo možen prehod edino črez most, ki pelje na Koritno. Ker je deževje ponehalo, je padla voda skoro do normale in upati je, da bodo Ribnani v doglednem času popravili most. Pred kratkim so popravili cesto, ki pelje iz Koritnega v Betinje. Bil je pa tudi skrajni čas, saj se je v slabem deževnem vremenu udiralo človeku do gležnjev v blato. Novo mesto, 5. novembra. Sneg, ki je pred kratkim šele izginil iz naše doline in okoliških brd, je ponovno pobelil vrhove Gorjancev. Vsi sveti so odprli vse nebeške zatvornice in namočili ubogo našo zemljo, da tonemo v blatu in da so potoki s Krko vred visoko prestopili bregove. Po ravni okolici bodo spet plavali avtobusi in hiše in kozolci. Dobro, da razen repe ni ničesar več na nolju. Ribnica, 5. novembra. Veliko neurje v ponedeljek je povečalo Bistrico za pol metra, kar že dolgo ne pomnijo. Zalila je vso okolico in na mnogih mestih tudi cesto in vsa pota. Nevarneje je narastel potok Sajevec in Ribnica. Slednja je poplavila vso Rakitniško kotlino. Rupe je ponekod zamašila z donašanjem peska, hlodov in vej. Brvi in manjše mostove je na večjih mestih odnesla. Med deževjem je zapadel v torek nov sneg, ki je pokril Veliko, deloma tudi Malo goro s snegom. Poplava je naredila večjo škodo na mlinih in žagah. Brežice, 6. novembra. Daljše deževje je zopet krivo, da je voda zelo narasla. Kakor običajno, je zopet Vrbina polna vode. Vrbina je v zadnjem mesecu, vštevši še to poplavo, že petkrat pod vodo. Skrajni čas je, da se naša občina pobriga glede tega. Voda stoji do tričetrt metra visoko. Tudi Sava in Krka sta silno narasli, da se je bati, da bosta vsak hip prestopili bregove. Največjo škodo je napravila letošnja voda na divjačini. Šmartno ob Paki, 6. novembra. Sneg je izdatno pobelil Savinjske in Mozirske planine. Vse sportnike-smučarje, ki se vozijo mimo naših krajev, zapeljivo vabijo na svoje bele vrhove. Poljčane, 5. novembra. Vreme se pri nas kar noče popraviti. Tako so po neprestanem deževju zadnjih dni vode zopet izstopile in preplavile polja ter travnike Dravinjske doline od Makol do Konjic. Nesreča v tekstilni tovarni Hud padec s 6 m visokega ostrešja Kranj, 6. novembra. Danes ob 7. uri se je pripetila v tekstilni tovarni »Jugočeški« huda nesreča. Jakob Beton, ki je bil kot tesar zaposlen pri zidanju nove tiskarne, ki jo pravkar gradi »Jugočeška«, je padel s 6 m visokega ostrešja, ki še ni bilo pokrito z opeko. Mož je star 52 let in je doma v Predoslju pri Kranju. Nekateri njegovi sodelavci domnevajo, da mu je prišlo slabo in da se mu je v glavi zavrtelo. Verjetnejša pa je domneva, da se mu je spodrsnilo na tramovju, ki je bilo radi obilega dežja v zadnjih dneh popolnoma mokro. Ponesrečenec je ostal pri zavesti. Hude rane ima na glavi in nogah. Roke in noge so mu ohromele. Mogoče ima tudi kake notranje krvavitve ali celo zlomljeno hrbtenico. Prvo pomoč mu je nudil tukajšnji zdravnik g. dr. Josip Bežek, ki je odredil, da so nesrečneža takoj odpeljali z rešilnim avtom reševalnega društva v ljubljansko bolnic Vlom v šošlanjsko sodišče Vlomilec je bil zelo neroden in je odnesel samo kos potice Šoštanj, 5. nov. It o je danes zjutraj pred sedmo uro sodni sluga in jetničar Anton Abram prišel nič hudega sluteč v zemljiško knjigo, se mu je nudil nenavaden prizor. V vratih z železom obite in okovane omarice za oporoke, ki služi tudi za ročno blagajno, je zevala velika trikotna odprtina, na tleh pa so ležale smeti in izvrtan kos vratič. Takoj je bilo jasno, da je bil po noči izvršen vlom. V hudem strahu pred večjo nesrečo je stekel po sodnega predstojnika Antona Potočnik, ki je takoj naročil pot vsbne poizvedbe in ugotovil dejanski stan. Vest o vlomu se je bliskoma raznesla po mestu ter je vsak hitel k svoji blagajni, pa k sreči nikjer drugod ni bilo vlomljeno. Tildi pri davčni upravi, ki se nahaja v pritličju sodišča, niso ugotovili nič sumljivega. Kakor se je dosedaj ugotovilo, je prišel tat 8 Ponarejenimi ključi v poslopje in naravnost odprl vrata v zemljiško knjigo, tam navrtal ročno blagajno, potem odprl predal Aramove pisalne mize, v kateri je ležala prazna listnica, poleg pa cigaretna škatljica s par sto dinarji Aramove novemberske plače. Ko pa je tat videl, da je listnica prazna, ni dalje brskal, in 1° je Aramu rešilo njegovo plačo. Ko je na-dalje opazil, da se nahajajo v drugih nezaklenjenih omarah debele zemljiške knjige, je zapustil sobo, ne da bi jo zopet zaklenil in se podal v sosednjo sobo sodnika Lesjaka, v kateri stoji težka železna blagajna. Na njej se na dveh mestih pozna, da jo je skušal tat navrtati, pa je očividno nadaljno prizadevanje opustil, ko bržkone ni imel primernega orodja Iz pulta je vzel košček potice, ki je tam slučajno ostala in je bil to edini plen, ki ga je po dosedanjih ugotovitvah tat odnesel iz sodišča. Tatu je dobro služila dovolj svetla mesečna noč, da mu ni bilo treba prižigati svetiljke. Za vlomilcem ni sledu, bil pa ni preveč »brihten«, sicer bi zvedel, da sodišče ne hrani večje vsote v svojih blagajnak Hitio prijet vlomilec V culici je imel 13.605 Din Ljubljana, 5. novembra. Službujoči stražnik Kunovar je danes okoli 2.45 srečal na križišču Gosposvetske in Vošnjakove ulice v bližini gostilne pri »Novem Svetu« nekega moškega, ki je tiščal pod pazduho neki zavoj. Ker se mu je zdel sumljiv, ga je ustavil in vprašal, kaj ima v zavoju. Bila je navadna delavska rutica, iz katere pa so pogledali lepi bankovci Bil je med ostalim tudi ovitek z napisom »Bajželj«, v katerega je bilo zavitih 10 bankovcev po 100 Din in zraven tega je bilo še nekaj 100-dinarskih bankovcev in drobiža, prav tako zavitega v papir z napisom tvrdke Bajželj, ki ima v Spodnji Šiški na Gasilski cesti zalogo zagrebškega piva. Sumljivega, slabo oblečenega človeka je stražnik vprašal, od kod da ima toliko denarja. Človek mu je kratko odvrnil: »Dal mi ga je tam v šiški neki človek, da naj mu ga shranim. Za ime tega moža pa ne vem.« Stražnik je sumljivega človeka aretiral ter odvedel takoj na glavno stražnico. Tu so ugotovili, da je bil neznanec brezposelni hlapec Miha Pečarič, rodom iz Kopra v Istri. Pri njem so našli 13.605 Din gotovine. Ker ni znal natančno navesti, na kakšen pošten način je prišel do tako velike svote, so ga pridržali v zaporih. Aretiranec je trdovratno tajil, da bi bil denar ukradel, marveč mu ga je izročil neki človek. Kmalu pa je bila policija obveščena, da je bilo nekaj minut popreje vlomljeno v uradne prostore pisarne zaloge zagrebškega piva g. Bajžlja v Spodnji šiški. Vlom so že popreje opazili domači in hitro obvestili policijo. Iz pisarne je bilo odnešeno 16.530 Din. Kam je izginila diferenca med pravo gotovino in zneskom, ki so ga našli pri aretirancu, še ni dognano. Sklepajo, da je moral imeti mladi svedrovec pomagača, ki ga je nagradil s par tisočaki. Pomagač še ni bil danes prijet. Pečarič je bil svoječasno zaposlen kot hlapec pri g. Bajžlju ter so mu bile domače razmere prav dobro znane. Zadnji čas je bil Pečarič zaposlen pri gradnji nebotičnika. Na policiji se je aretiranec izgovarjal, da je navadno spal v baraki pri nebotičniku, a da je snoči šel spat v neki šišenski kozolec. Ker ga je po noči močno zeblo, je odšel z kozolca ter se hotel vrniti v barako. Potoma pa je srečal dotičnega človeka, ki mu je izročil culico z denarjem. Kranj Odlikovanja. Za vestno službo je bil odlikovan orožniški podporočnik g. Mihajlo Mašič s srebrno medaljo; orožniški narednik-vodnik g. Ivan Javornik pa je odlikovan za vojaške vrline, najvišje odlikovanje, ki ga more doseči podčastnik. Čestitamo 1 Bat’a v Kranju. Bat’a bo odprl v Kranju trgovino s čevlji na Glavnem trgu v prostorih, kjer je bil doslej lokal papirne trgovine g. Bizjaka. Torej bosta Bafa in g. Strniša, prodajalec čevljev Jadransko-posavske čevljarne, skoro soseda in ne bo manjkalo konkurence. Predprodaja vstopnic za nedeljski koncert. Občinstvo opozarjamo, da se dobe vstopnice za nedeljski koncert v predprodaji pri trgovcu g. R. Hlebšu. Cene sedežev so 25, 20, 15 in 10 Din. Stojišč ni. Preskrbite se pravočasno z vstopnicami, ker je že mnogo prodanih in rezerviranih. Koncert bo v nedeljo zvečer ob 20. uri v gimnazijski telovadnici. Poziv mladeničem, rojenim 1. 1911. Mladeniči, rojeni 1. 1911., bivajoči v Kranju, se pozivajo, da se zglasijo takoj, najkasneje do 9. novembra t. 1. od 8.—12. ure v občinski pisarni, da se vpišejo v rekrutni spisek. Bled Občinske seje. Te dni so se vršile važne občinske seje, kjer se je mnogo govorilo in sklepalo o kanalizaciji Bleda, o tekočih gospodarskih in tujsko-prometnih vprašanjih. Dve srnici. Gospod Teodor Schon, lastnik vile Antonije na Bledu, iina v vrtači dve krasni srni, srnaka in srnico, ki jih mimoidoči radi ogledujejo. Vilo Adrijo, ki je last ge. Molnarjeve, bodo dvignili za 1 nadstropje. Adaptacijska dela je prevzela gradbena tvrdka Pangerc in Bleda, ki bo dvignila tudi Grand hotel Toplice za 2 nadstropji ter prizidala 5 nadstropen hotel k Toplicam. Kakor se predvideva, bo hotel izgotovljen še meseca junija. Stražo bodo splanirali. Kakor znano, je s Straže krasen razgled po Bledu, na Karavanke in Julijske Alpe. Posekali bodo mnogo dreves ter vrh splanirali. Ker prihajajo na Stražo številni letoviščarji, bi bilo umestno, da bi zgradil lastnik do sezije tudi okrepčevalnico. Sokolski dom. Gradnja Sokolskega doma hitro napreduje. Domače stavbeno podjetje Ivan Plemelj, ki je prevzelo delo, je z neverjetno naglico postavilo dom, ki bo po zatrdilu merodajnih faktorjev že v decembru pod streho. Požar. Pred kratkim je gorelo v Zgornji Ra-dovni. Gorelo je pri Lojzu. Požar mu je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Za koliko je bil zavarovan, ni znano. Smrtna kosa. Te dni je umrlo dete Elizabete Demšar v Zeličah. V znamenju noža. Na praznik Vseh svetnikov so dobili delavci svojo plačo. Zvečer so šli, kakor običajno v neko tukajšnjo gostilno ter popivali. V sladko ginjenem stanju so se sporekli. Kasneje so se začeli obdelavati z nožem. Dva sta planila na enega ter mu prizadjala približno 7 ran v noge, roke in prsa. Na lice mesta je bilo pozvano tukajšnje orožništvo, ki je ukrenilo vse potrebno in vtaknilo zločinca pod ključ. Ranjencu je nudil domači zdravnik prvo pomoč. O poteku dogodka bomo še poročali. Brezmejna posirovelost. Pred kratkim sta se sprla dva delavca, ki sta zaposlena pri gradbi nekega tukajšnjega hotela. Ker se prvi ni mogel ali hotel ogniti drugemu, ga je slednji čes-nil z lopato po glavi ter ga občutno poškodoval. Slepemu naključju se ima zahvaliti, da ni prišel ob oko. Dolenji Logatec Na Vseh svetih dan je pevsko društvo »Lo gatec zapelo več krasnih, ganljivih žalostink tudi na vojaškem pokopališču, kjer je pokopanih okoli 300 vojakov. Isto tako je pelo tudi pred spomenikom padlih junakov. Na proslavi češkoslovaškega narodnega praz nika je imel slavnostno predavanje brat Karl Štraus. Isto tako se je vršila interna komemoracija v Sokolskem domu 3. t. m. za bazoviške mučenike. Govoril je brat Janko Guček. Rakek »Sokol« bo imel tudi pevski odsek. Pevce na Rakeku je zbral ravnatelj meščanske šole g. Gaspari in imel z njimi nekaj pevskih vaj v gasilnem domu, ki so se prav dobro obnesle. Nastalo pa je vprašanje, ali naj se ustanovi samostojno pevsko društvo ali pa naj pristopijo k »Sokolu«. V četrtek so se o tem posvetovali in po kratki debati enoglasno sklenili, da se pridružijo k »Sokolu« kot pevski odsek. Kot tak so v nedeljo tudi že zapeli na pokopališču »Vigred se povrne« in »Doberdob«. Stavbna sezona. Letos se je mnogo zidalo in se še zida. V delu je 6 hiš. Stari gasilski doni njegov novi lastnik prezidava. Tudi iz podrte hiše pri sokolskem domu je zrasla čedna hiša. Bivšo tovarno za opeko prezida-vajo v veliko stanovanjsko hišo. Dela pri javnem perišču se tudi bližajo koncu. Prav posebno živahno stavbno gibanje pa se obeta drugo leto. Zidali bodo veliko novo carinarnico in 4 stanovanjske hiše za carinske uradnike in 1 za železničarje. Vsi svetniki so bili deževni. Prav huda vihra je divjala v ponedeljek ponoči in tudi čez dan, tako da je bilo vse delo na prostem onemo- ’ gočeno. Sploh dela vreme poljedelcem velike preglavice. Mnogo škode je napravil tudi sneg pretekli teden, posebno na drevju. »Jadranska Straža«, ki je pod visoko zaščito prestolonaslednika Petra, je naročila v Hamburgu za našo vojno mornarico moderen šolski brod. Da bi krila velike stroške, je priredila loterijo z bogatimi dobitki. Srečke za to loterijo so po 10 Din in se dobe na Rakeku v občinski pisarni. Cerknica Goljufati so hoteli. Pred dnevi je izgubil pekovski učenec g. Gorjupa kontrolno knjižico, v kateri so bili beleženi podatki glede oddaje kruha delavcem, ki delajo pri novi cesti. To priliko so hoteli izrabiti na koncu meseca delavci, ki so večinoma sami Bosanci. Prišli so plačat kruh in na vsak način so trdili, da je kruha za 2000 Din manj, kot trdi g. Gorjup. Nikakor se niso mogli sporazumeti in skoro gotovo bi bil g. Gorjup oškodovan za 2000 Din, da se ni nekdo oglasil, ki je našel izgubljeno knjižico in tako so prišli tudi delavci do pravilnega računa. Vandalizem brez meje. Po vseh pokopališčih prižgejo na dan Vseh svetih številne svečke na grobovih. To priliko so izkoristili neznani ljudje, ki zanje ne moremo najti primernega imena. Na cerkniškem pokopališču so pokradli z večih grobov nagrobne svečice. To so storili kaki pokvarjeni otroci. Če že za kaj drugega, ne, saj za to zaslužijo, da se jih pošteno kaznuje. Zagorje Nogometna tekma. Na praznik Vseh svetnikov se je vršila nogometna tekma med rezervo »Rudarja« iz Hrastnika in »Mladostjo« iz Zagorja. Izid tekme je bil precej porazen za domače društvo, kajti gostje so zmagali z 9 : 0. Število goalov bi gotovo ne bilo tako visoko, če bi igrali domačini malo bolj požrtvovalno. V polni meri sta izvršila svojo dolžnost vratar in desni branilec. Sodil je g. Košmerl. Violinski koncert virtuoza g. Karla Rupla je bil v nedeljo ob dokaj številni udeležbi občinstva. G. Rupl je bil za svoje mojstrsko izvajanje vseh točk bogato nagrajen z gromkim aplavzom. Učiteljsko zborovanje. Litijsko učiteljsko društvo zboruje v ponedeljek 10. t. m. v Ljubljani v dvorani Mestnega doma. Začetek ob 8. uri po prihodu obeh vlakov. Razen poročil o tekočih društvenih zadevah je na dnevnem redu predavanje univ. prof. dr. Ozvalda. Sejem je bil precej slabo obiskan, ker je bilo v ponedeljek zelo slabo vreme in ker ni denarja. Trbovlje Za vojaške obveznike. Občina poziva vse one rekrute, ki so bili v letu 1929 ali prej rekru-tovani, a do danes še niso bili pozvani na od-služenje kadrskega roka, da se brez ozira na pristojnost najkasneje do 10. novembra t. 1. zglasijo pri vojaškem oddelku občinskega urada. Koncert pevskega društva »Zvon«. Pevsko društvo »Zvon« v Trbovljah priredi v nedeljo 9. novembra ob 16. uri v Sokolskem domu pri-likom proslave 35-letnice obstoja velik pevski koncert z lepim sporedom. Apeliramo na našo javnost, da počasti ta pomembni jubilej našega najstarejšega narodno-kulturnega društva, ka tero so v najtežjih prilikah ustanovili naši naj boljši narodni veterani, s tem, da se v čim večjem številu udeleži pevskega koncerta ter s tem pokaže svoje razumevanje za naš na-rodnokulturni pokret in ljubezen do naše narodne pesmi. Hrastnik Na obeh tukajšnjih šolah je vpisanih 796 otrok, in sicer 396 dečkov in 400 deklic. 677 otrok pripada trboveljski občini, dolski 106 in radeški 13. Smrt. Bivšemu oskrbniku Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici g. Ivanu Drakslerju, ki je lani v čvrstih mladih letih nenadoma popolnoma oslepel, je umrlo dete, ki se je rodilo že po njegovi nesreči in ga torej ni nikoli videl. Meso mu je dišalo. Ponoči 1. novembra se je splazil k hišam v steklarski koloniji tat in je raznim strankam odnesel meso, kakoš, gos itd Zadovoljil pa se ni samo z mastno pečenko, temveč zahotelo se mu je tudi tople odeje in ker mu je bila dana prilika, je pobasal tudi okrog 150 Din vredno odejo, hlače in druge reči. Ker so tatu gotovo razmere in okolica dobro znane, upamo, da se bo storilca kmalu izsledilo, da dobi po mastni pečenki nezaželjen ričet. - A. K. Ribnica Avto ušel težki nesreči. V'ponedeljek je vozil skozi Ortnek g. Figar, šofer g. zobozdravnika Novaka v Ribnici. Zaverovan v hitro vožnjo ni opazil bližajočega tovornega vlaka, ki bi imel križati cesto. Le naključju se je zahvaliti, da ni lokomotiva popolnoma strla avto pod kolesi. Avto je dobil le lažje poškodbe. Pozna se potrebo zavor, ki jih na Dolenjskem ni na križiščih cest z železnicami. Šoštanj Čajanka Rdečega križa. V soboto 8. novembra ob 8. uri zvečer se vrši v Sokolskem domu čajanka Rdečega križa v prid ubogi šolski deci v Šoštanju. Šmartno ob Paki Smrtna nesreča. V nedeljo 26. oktobra se je smrtno ponesrečil 22-letni Anton Šarner, doma iz Rečice. Fant je bil epiletičen. Ta strašna bolezen je zakrivila tudi njegovo nenadno smrt. Ob štirih popoldan je šel pokladat živini, nato pa je odšel proti narastli Paki in izginil v valovih. Voda ga je zanesla na mostno joho, kjer je obtičal z veliko rano na čelu. Izdihnil je kljub plemenitemu naporu reševalcev. Divji lovci. Orožništvo je aretiralo tri kmečke fante in jim zaplenilo nekaj pušk. Lovska strast jih je zapeljala k nedovoljenemu lovu tako da bodo morali svoje protizakonito dejanje zagovarjati pred sodiščem. Škoda, ki jc delajo divji lovci, je vedno večja. Posebno trpi po divjih lovcih plemenita divjačina in je zate energično postopanje orožništva vredno popolnega priznanja. Hmeljska kupčija. Zadnje čase se opaža živahno povpraševanje po letošnjem hmeljskerr pridelku. Cene se sučejo okrog 15 Din za kilogram. Kljub temu je le malo blaga na razpolago, ker so ga ljudje že v začetku hineljske sezone prodali po 6 Din in še ceneje. Nekateri so ga celo zavrgli. Vsem je sedaj žal, čeprav je 15 Din za kilogram malo in ta cena ne pokrije niti režijskih stroškov. A nekaj bi vendar le bilo. Braslovče Premeščenja. Iz Letuša je premeščen v Celje šolski upravitelj Bogomir Zdolšek in njegova gospa. Imenovani je služboval v Letušu nepretrgoma 12 let in si stekel za naš kraj mnogo zaslug. Ne samo kot odličen pedagog, tudi kot vnetega, zavednega ter nacional. delavca ga bodo pogrešala tudi kulturna društva. Ves prosti čas je žrtvoval in posvetil izvenšolskemu delu, priredil jc nebroj gledaliških iger, ustanovil je »Čitalnico«, bil agilen član požarne hrambe in Sokola v Braslovčah. Jako priljubljen in spoštovan med ljudstvom, kateremu je bil prijateljski svetovalec v vseh perečih gospodarskih in kmetijskih vprašanjih. Tudi kot zabavnega družabnika in lovca ga bodemo pogrešali. Želimo njemu in vsej obitclji prijetno življenje na novem mestu! Prireditve. V nedeljo popoldan gostuje na Le-gantu požarna hramba iz Griž z zabavno burko: »Pred poroko«. Kritika domačinov, kakor tudi zasedba vlog je dobra. Istega dne bo gostoval v Kapli v dvorani g. Radišeka dramatični odsek Sokola iz Vranskega z zabavno igro »Ploha«. Priporočamo obe prireditvi. jŠoštanj Osebna vest. Splošno priljubljeni in simpa tični orož. kaplar Zvonko Rožmanec je pre meščen po lastni prošnji na novo službeno mesto Raka nad Krškem, kjer mu vsi vse naj boljše želimo. Rimske toplice Usodna pomota. 71-letna Marija Dvoršekova iz Strenskega pri Rimskih toplicah je dolgo bolehala in nedavno jo je zadel še mrtvoud ki jo je pribklenil na posteljo. Živela je z -možem in sinom Karlom pod eno streho. Pred dnevi je bila sama doma v postelji. Mož in sin sta odšla na delo. Ko je revica ležala v postelji, jo je najbrž prijela huda žeja in segla je po steklenici na mizi, v kateri je pa bila kisova kislina. Mož jo je našel v hudih krčih Poklical je sina, ki je pomagal, da so zastrup ljeno mater odpeljali v celjsko bolnico. Njene stanje je zelo resno. fladie Ljubljana, petek, 7. novembra: 12.15 Plošče (arije svetovnih pevcev, instrumentalna glasba). 12.45 Dnevne vestii. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Koncert radio orkestra: Hawai jazz. 18.30 Drago Uloga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Lovre Sušnik: Franooščina. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka krekova. 20.00 Operetna glasba. 21.00 Mešan program, radio orkester: Hawai jazz. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sobota, 8. novembra: 12.15 Plošče aešani program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 s, plošče, borza. 17.80 Plošče. 18.00 Viktor Pirnat: V dolini gradov (Rapalski zaliv). 18.30 Radio orkester: Ha\van jazz. 19.30 Ga. Hrovat: V stoletju tehnike, filmska kultura. 20.30 Prenos iz Beograda, opera. 22.30 Časovna napoved In poročila, plošče. Zagreb, petek, 7. novembra: 12.80 Plošče 12.20 Nasveti za kuhinjo. 13.30 Novice. 17.00 Koncert. 18.40 Zdravstv. predavanje: Zdravje in zima. 19.40 Kulturne in društvene vesti. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Simfonični koncert zagrebške Filharmonije. 22.00 Novice. 22.10 Pr tujih postajah. Zagreb, sobota, 8. novembra: 13.30 Novice 17.00 Koncert Radio kvarteta. 18.30 Novice. 19.40 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Beo grada, vmes novice in vreme. Beograd, petek, 7. novembra: 12.45 Radio or kester. 13.30 Novice. 17.05 Predavanje. 17.SM Plesna glasba. 19.30 Nemščina. 20.00 Plošče 20.30 Vokal, koncert ge. Lj. Slatin 21.00 »Ha sanaginica«, drama v 1 dej. 22.00 Narodne b kitaro. 22.30 Novice. 22.45 Radio orkester. Beograd, sobota, 8. novembra: 17.05 Otroška ura. 17.30 Plošče. 19.30 Razvoj srbske literature (S. Kordič). 20.00 Prenos iz gledališča, nato balalajka koncert. ■ " ■«*' ■" II1' • —n ■'---» LU. HM Pouk na banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki Na Banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki se otvori 10. decembra 1930 novo šolsko leto, ki traja do 1' oktobra 1931. Sprejemni pogoji so ti-le: 1. Državljanstvo kraljevine Jugoslavije; 2. e dobrim uspehom dovršena osnovna šola in vsaj dveletna praksa v mlekarstvu. Predhodna praksa v mlekarstvu se ne zahteva od absolventov kmetijskih šol z dvoletno učno dobo ali učencev enoletne kmetijske šole z enoletno prakso, vendar pa imajo od teh prednost pri sprejemanju oni učenci, ki izkažejo še prakso v mlekarstvu. 3. Starost nad 17 let in e preko 25 let. 4. Moralna neoporečnost. 5. Pri mladoletn;h prosilcih dovoljenje staršev ali njih namestnikov za obiskovanje šole. 6. Popolna fizična usposobljenost za mlekarsko stroko in dokaz, da prosilci ne bolehajo na tuberkulozi ali kateri drugi prenosljivi bolezni. Na zavodu uživajo učenci poleg strokovnega pouka tudi vso oskrbo. Šolnina iznosi za celo šolsko leto 1000.— Din, vzdrževalnina pa 6500 Din.. Obiskovalci zavoda iz dravske banovine so šolnine prosti. Interesenti, ki želijo obiskovati zavod v prihodnjem šolskem letu, naj vložijo najkasneje do 1. decembra 1930. lastnoročno napisane pro- šnje za sprejem pri ravnateljstvu Banovinske mlekarske šole v Škofji Loki. Pravilno koleko-vanim prošnjam je priložiti te-le dokumente: 1. Domovnico; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. spričevalo o praksi; 4. rojstni list; 5. nravstveno spričevalo; 6. dovoljenje staršev, odnosno njih namestnikov za obiskovanje mlekarske šole (samo mladoletni prosilci); 7. zdravniško spričevalo s posebno izjavo zdravnika, da ne bolehajo na tuberkulozi ali kateri drugi infek-cijozni bolezni; 8. izjavo o plačevanju določenih prispevkov za pouk in vzdrževanje z overovljenim lastnoročnim podpisom plačnika; 9. spričevalo o uboštvu, vidirano od pristojne davčne uprave. (To spričevalo prilože samo po zakonu o taksah ubožni učenci). Na zavodu je za prosilce iz dravske banovine 5 brezplačnih mest in 5 mest za polovično plačevanje vzdrževalnine. Prosilci iz drugih banovin nimajo pravice do teh olajšav, marveč se vzdržujejo na zavodu ali sami, ali pa so štipendisti oblasti odnosno katerih drugih korporacij. Vsa podrobnejša pojasnila daje prosilcem na željo uprava Banovinske mlekarske šole v Škofji Loki. Novi Sad, 6. novembra. Pšenica: 79/30 kg, baška in gornjebunatska 132'A—133, baška, Ti-ia šlep 142%—145, gornjebaška in banatska Bega slep 1371/*—142)4, banatska Tisa šlep 140—145, južnobanatska 135—137)4, sremska 78 kg 130— 132)4, slavonska 78 kg 127l/t—130. — Ječmen: baški, sremski 63/64 kg 102)4—105. — Koruzi: baška, sremska stara 95—97)4, baška, sremska nova 60—65, baška, sremska, nova, december, januar 671/*— 70, baška, sremska, nova, marec, april, maj 83)4—85, ban. december, januar 62)4—65, sremska, nova, posušena in sremska, nova, posušena ladja 80—82)4. — Moka: baška Og, Ogg, 240— 250, 2. 210—220, 5. 180—190, 6. 150—155, 7. 103 —110, 8. 77)4—82*/«. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 20 vagonov, koruza 15)4 vagona, moka 8 vagonov. Tendenca mlačna. Budimpešta, 6. novembra. Tendenca slaba. Koruza: prijazna. Promet miren. — Pšenica: marec 15*36—15*37, (15*36—15*37), maj 15*46—15*17, (15*46—15*47). — Rž: marec: 8*56—8*60, (8*57— 8*58). — Koruza: maj 11*50—11*65 (11*63—11*64), transit maj 9*47—9*50. Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca neizpremenjcna, brez prometa. Gospodarske vesti X Resolucija Zveze industrijcev v Ljubljani. Zveza industrijcev je naslovila na kr. vlado obširno resolucijo v pogledu finansiranja banovin in samoupravnih teles. Resolucija pov-darja nujno potrebo zakona o občinah, priporoča uveljavljenje principa varčevanja v upravi samoupravnih teles, izreka se proti uvedbi u-vozninskih taks, protestira proti pobudi mest, da se dovoli mestnim občinam pobiranje posebnega davka na skupni dohodek, prosi nadalje, da se ukine določba § 14 Zakona o spremembah in dopolnitvah k zakonu o državnih neposrednih davkih. Resolucija se nadalje obrača na gospoda bana Dravske banovine s prošnjo, da pritegne zastopnike gospodarskih korporacij k delu na redakciji banovinskega proračuna za 1, 1931/32, obenem izraža željo, da se v proračunu opusti obdavčevanje premoga in električne energije. Nadalje prosi gospoda bana, da kot nadzorni organ občin prepreči pobiranje občinske trošarine ali uvoznine na trgovski promet in na industrijsko predelavo. Predlaga nadalje, naj okrajni cestni odbori ne nalagajo doklad k državnim davkom, niti ne nalagajo lastnih davščin, pač pa naj se samoupravne ceste nadzirajo in oskrbujejo po kr. banski upravi. X Vprašanje opija. 4. t. m. se je vršila v ministrstvu za trgovino in industrijo dvanajsta seja posvetovalne komisije za opij pri ministrstvu trgovine in industrije. Seji so prisostvovali vsi člani razen predstavnika ministrstva za kmetijstvo. Na seji so poročali o statistiki izvoza opija v zadnjem tromesečju. Ugotovili so, da je v zadnjem tromesečju bilo izvoženo 2175 kg opija zadnje žetve, v državi pa je ostalo še , opija okoli 140.000 kg. Ta mali izvoz pripisujejo slabi konjukturi na svetovnem tržišču opija. Vendar obstoji upanje, da se bo stanje v bodočem tromesečju popravilo. Omejen je bil tudi uvoz opojnih drog. Uvozili so samo 20 kg medicinskega opija, 15 kg kokaina in 16 kg morfija v solni obliki. G. dr. Perne, šef odseka ministrstva za zunanje zadeve je poročal o poslednjem zasedanju komisije za opij pri Društvu narodov. Pri tem poročilu je naglasil, da je Svet Društva narodov sklical konferenco o omejitvi fabrikacije opojnih drog za ‘27. maj prihodnjega leta v Ženevi. Na tej konferenci ne bodo sodelovale samo države, ki producirajo droge, temveč tudi ostale države. S tem je bila sprejeta jugoslovanska teza o tem vprašanju Dalje so razpravljali na seji komisije o sluča jih tihotapstva preko Maribora in Sušaka. Sklenjeno je bilo, da je v tem pogledu treba ukreniti najstrožjo zaporo. Dalje so razpravljali o vprašanju ustanovitve državnega monopola za izvoz opojnih drog. Ugotovili so, da je za ustanovitev monopola z ozirom na zakonske predpise in tehnične težkoče treba daljše priprave. Sklenjeno pa je bilo, da se med tem, v cilju uspešne kontrole uvoza ukrenejo določila, da se uvoz dopušča samo na osnovi sklepa ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje. X Prvo žrebanje begluških obveznic. Prvo žrebanje 6% obveznic za finančno likvidacijo odškodnine za begluško zemljo v Bosni in Hercegovini se je vršilo 3. novembra t. 1. Izžrebane so bile sledeče številke serij: 1672, 1713, 3203, 3266, 3288, 3304, 3349, 3354, 3359, 3395, 3448, 3470, 3537, 3537, 3556, 3656, 3779, 3895, račun bo manjši od sedanjega, vendar se mora vlada poslužiti naknadnih kreditov za varnost države. Poročilo dalje pravi, da je proračun za 800 milijonov frankov manjši od vsote, ki je bila prvotno predvidena. Minister poudarja, da je vlada v teku zadnjih 4 let znižala državne dolgove za 7 milijard frankov. V izrednih proračunskih postavkah je vsebovan kredit 720 milijonov frankov, med katerimi je tudi vštetih 300 milijonov frankov za obrambni sistem države. Na koncu poročilo veli, da bo vlada najela posojilo za pokritje 620 milijonov frankov izdatkov. X Bolgarskega zunanjega posojila ne bo. Finančni minister Molov je izjavil časnikarjem, da bolgarska vlada ne namerava skleniti posojila v inozemstvu in da se o tem tudi ne pogaja. X špansko stabilizacijsko posojilo. Španska vlada že več časa proučava vprašanje večjega stabilizacijskega posojila. Posojilo bi se imelo efektuirati v inozemstvu. V finančnem ministrstvu je bil te dni zaključen zakonski osnutek, ki predvideva stabilizacijo pesete napram angleškemu funtu v razmerju 42 peset za 1 funt X Letošnja žetev v Franciji. Poljedeljsko ministrstvo je priobčilo podatke o prinosu letošnje žetve. Iz teh podatkov rezultira, da je Franciju pridelala na žitarnich v letošnjem letu 63 milijonov stotov- medtem, ko je znašala lanska žetev 87 milijonov. Tržne cene varirajo med Fr. 175*— in 180*— za 100 kg. X Sovjetski dumping v Romuniji. Zaradi novega dumpinga ruske pšenice je v Romuniji padla cena pšenici in drugemu žitu. Rusiji je uspelo, da kljub uvozni prepovedi preplavi romunska tržišča z ruskim žitom. Borzna poročila dne 6. novembra 1930. Devizna tržišia. Ljubljana, 6. novembra. Amsterdam 22*735, Berlin 13*445—13*475, Bruselj 7*874, Budimpešta 9*885, Curih 1094*40—1097*40, Dunaj 7*959, London 274*32, Newyork 56*275—56*475, Pariz 221*81, Praga 167*11—167*91, Trst 294*40—296*40. Zagreb, 6. novembra. Amsterdam 22*735 bi., Dunaj 794*40—797*40, Berlin 13*445—13*475, Bruselj 787*40 bi., Budimpešta 987—990, London 273*92—274*72, Milan 294*51—296*51, Newyork ček 56*275—56*475, Pariz 220*70—222*70, Praga 167*11 —167*91, Curih 1094*40—1097*40. Beograd, 6. novembra. Berlin 13.4450—13.4750, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.40—797.40, London 273.92—274.72, Milan 294.30—296.30, Ncw-york 56.2750—56.4750, Pariz 220.81—22.81, Praga 167.11—167.71, Stockholm 15.1308—15.1708. Dunaj, 6. novembra, d. Amsterdam 285*84. Beograd 12*5787, Berlin 169*18, Bruselj 99*04, Budimpešta 124*25, Bukarešta 4*2113, Kopenhagen 189*75, London 34*4887, Madrid 80*25, Milan 37*165, New-york 710, Pariz 27*885, Praga 21*0575, Sofija 5*1440, Stockholm 190*35, Varšava 79*54, Curih 137*81. Curih, 6. novembra. Beograd 9 1280, Pariz 20 24, London 25*0312, Newyork 515*375, Bruselj 71*83, Milan 26*975, Madrid 58*10, Amsterdam 207*425, Berlin 122*80, Dunaj 72575, Sofija 3*73, Praga 15*285, Varšava 57*75, Budimpešta 90*20. Vrednostni papirji. S. K. ILIRIJA NE NASTOPI V POKALNI TEKMI ILIRIJA : PRIMORJE Od strani S. K. Ilirije smo prejeli dopis sledeče vsebine: »Za primer, da bi Ljubljanski nogometni podsavez odredil za nedeljo 9. t. m. pokalno tekmo Ilirija :Primorje, Vas tem potom najvludnejše obveščamo, da smo sklenili, da k tej tekmi ne bomo nastopili ter da bomo prepustili tekmo par forfait nasprotniku. Po potrebi izvolite o tem informirati občinstvo, da ne bo morda zaman hodilo na športni prostor. O motivih, ki so nam bili merodajni za ta sklep, Vas bomo podrobno še informirali. Deloma je podana utemeljitev za naše postopanje v izjavi našega odbora v »Jutru« z dne 30. m. m. Sledi klubov žig in podpis. Z ozirom na velepomemben korak, ki ga je storila S. K. Ilirija, smo se informirali na merodajnem mestu. Od strani vodilnih osebnosti kluba smo dobbi naslednje podatke: Vodstvo S. K. Ilirije je že delj časa premisi*, j-valo, da li naj še sodeluje v tekmah, od katerm nima niknke koristi. V poslednjem času pa :e dobil odbor od strani svojega članstva števi pritožbe in kategorično zahtevo od odbora, da v interesu kluba in našega športa odtegne od škodljivega načina tekmovanja. Organizaeiju tekmovanja, da je neprimerna in nimajo klubi li-kake garancije '.a reden potek tekem. Igralci j premalo zaščiteni in ne dobijo v sl ”aju poškodbe povračila celokupnih stroškov zdravljenja. Članstvo zahteva od odbora, da umakne svoje igralce toliko časa od tekmovanja, dokler se razmere ne urede in spremene na boljše. Odbor ji zahtevo članstva vsestransko premislil in o njej ruzpravljal, predno se je odločil k temu koraku. Zaveda se posledic, v interesu športa pa je bil storjeni korak neodložljiv. Toliko o dobljenih informacijah. O stvari sami ne bomo razpravljali, javnost naj sodi sama. Vcc bomo spregovorili, ko dobimo vsestransko točnej-podatke. Svetovni prvaki table tenisa v Zagrebu V Zagrebu gostujejo 8. in 9. t. m. najbolj ii table tenis igralci sveta. Nastopijo v meddržavnem matchu Madjarska : Jugoslavija. Naiio reprezentanco bodo za.topali najboljši igarlci Zagreb:, Sombora, Ljubljane in Murske Sobote. Moštvo Madjarov sestavlja kompletni team MTK v postavi Barna, Szabados, ,Foldi, Borgida, Kabos in Mech-lovic ter svetovna prvakinja ga. Mednyansky. Merodajni krogi v Ljubljani se pogajajo z Madjari, da bi nastopili v ponedeljek z dveml ali tremi najboljšimi igralci v Ljubljani. Zanimanje za table tenis je v Ljubljani izredno veliko in bi gostovanje svetovnih prvakov mnogo doprineslo k propagandi tega lepega športa. Tudi »Jugoslavija zahteva odškodnino Z ozirom na zaključek konference predsednikov vseh podsavezov JNS-a, da se izplača BSK-u odškodnina radi južno-ameriške turneje v iznosu 150.000 Din, je odbor »Jugoslavije« podal na JNS dopis, v katerem zahteva, da se tudi njej izplača ista vsota. Kot razlog navaja, da je tudi »Jugoslavija« oddala v reprezentanco svoje igralce in da je utrpela isto škodo kot BSK. Vodstvo »Jugoslavije« izjavlja nadalje, da ne bo uporabita denar za sebe, temveč ga bo uporabila v do-dobrobit in . rospeh celokupnega jugoslovanskega amaterskega nogometnega športa. Medklubski lahkoatletski odbor v Ljubljani bo ustanovil Jugoslovanski lahkoatletski savez v Zagrebu. V ta namen je spo.oHl kluboma Primorju in Iliriji, da imenujeta po dva zastopnika, ki naj na to izberejo primemo osebo za predsednika. 5? PREMOG 55 trboveljski, šlezijski, angleški in koks dobavlja na doin Dunajska 46 »ILIRIJA« d. z o. z. Miklošičeva 6 Telefon 28-20 Telefon 25-95 » Brzovoz « Ljubljana — Maribor — Ljubljana vozi tovorni avto ter prevzame različne pošiljke večje ali manjše Prevzemamo tudi pošiljke za vse proge. Odhod vsak torek in četrtek, povratek drugi dan. Cenj. trgovstvu in občinstvu so priporoča »BRZOVOZ« LJUBLJANA, Celovška cesta 79 Telefon 2343 MARIBOR, Aleksandrova cesta 162-11 IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII Lepa jabolka in orehe dobite pri GOSPODARSKI ZVEZI v Ljubljani % 4 7/. 4 J Ustanovljeno 1. 1852. Teod. Kom Ljubljana, 6. novembra. Celjska posojilnica 160, | I S||K|jjkfl9 Ljubljanska kreditna banka 122, Prva hrv. štedi- I tjUUlJtlllU 3866, 3870, 3914, 3918, 3967^ 4062^ 4466’, 45081 I onica 930, Kreditni zavod 170—180, Vevče 124, pnljanska c. Št. 8 5037, 5257, 5309, 5388, 5452, 5557. Iz direkcije »Split« 400, »Stavbna« 40, Ruse 280—300. ■» državnih dolgov in državnega kredita. I Zagreb, 6. novembra. Državni papirji: 7% inv. I (Prei HenriK aomj X Specialen živinorejski tečaj v Kranju. V pos. 8.3'50?^85.„(®4)’ ™jna škoda ar* krovec, stavbni, ga- Ljudskem domu v Kranju se bo vršil v pone- (428, 428 75, 429), vojna škoda kasa 429-429 o0, . . kl ,n okrasni de] jek 17 novembra t. 1. celodneven specialen I vojna škoda nov. 428 oO—430, vojna škoda dec. [ lanterlj živinorejski tečaj za odbornike živinorejskih 429—430 (429), vojna škoda februar 420-424, klepar. — Instalacija zadrue Namen tečaja je, poučiti funkcijonarje 4% agr. obv. 51 50—53 50, 7% Rler. pos. £0 50— vodovodov in central, živinorejskih zadrug o 'presojanju in ocenje- 80 75 (80 50) 8% Bler pos 9125-92 7% pos. I vanju plemenskih goved, zlasti pri sprejema- htpot. 80 25-80 75. - Banke: Hrvatska 50 d., nju za vpis v rodovnik. Presojanje živine se Praštedmna 925 d., Udruzena 191 d Ljubljanska bo nazorno razlagalo s pomočjo 72 znamenitih kreditna 122 d., Mednarodna 67 d., - Indu- velikih stenskih slik in tabel po znanem Ži- *tnja: Seče rana Osijek 298-300 Trboveljska 3:2 vinorejskem veščaku dr. Pusch-u. Praktično I 375, Slavonija 200 d., Vevče 124 130. ocenjevanje se bo vršilo pri živini župnišča v 1 n™™*- 6. nnvemhr«. 7% mv. nos. TZ ________ ,11 „ ^tnhnl Iri tih kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke ni klosetne naprave Kranju na podlagi ocenjevalnih tabel, ki jih je nedavno izdala kr. banska uprava v Ljubljani. Tečaj priredi sreski kmetijski referent I. Sustič v Kranju. Pouk se bo vršil od 9. do II. ure predpoldne in od 1. do 4. ure popoldne. K tečaju imajo dostop razen odbornikov tudi člani živinorejskih zadrug in drugi živinorejci. Ker se ima v kratkem pričeti pri mnogih mlajših živinorejskih zadrugah pregledovanje živine za sprejem v rodovnik, je tečaj zelo potreben predvsem za člane »rodovnih komisij«. Priporoča se številna udeležba. X Belgijski državni proračun. Na seji ministrskega sveta je podal minister za finance poročilo o splošnem proračunu za leto 1931. Pro- Beograd, 6. novembra. 7% inv. pos. 87, 7% pos. drž. hip. b. 80.50, 7% Blaire 80.75, 8% Blaire 92.50, 6% begluške obv. 74, vojna škoda 448.50 do 449.50, uit. nov. 451—451.50, uit. dec. 453 do 453.50, Tob. sr. 23.50—25, Narodna b. 8125. Dunaj, 6. novembra, d. Bankverein 17*10, Kreditni zavod 47, Dunav-Sava-Adria 11*50, Prioritete 87*60, Trbovlje 46*50. Notacija državnih papirjev v inozemstvu. London, 6. novembra. 7% Blaire 79 50—80 25, Newyork, 6. novembra. 8% Blaire 90—92, 7% Blaire 79*50—80*50, 7% pos. drž. hip. banke 79*75—80. Žitna tržišia. Na ljubljanskem tržišču tendenca slaba. Promet 1 vagon pšenice. Pisalni siroj vzamem na p o s o do. — Ponudbe na upravo »Jugoslovana". Oglašujte v »Jugoslovanu !< Potrti globoke žalosti naznanjamo pre-tužno vest, daje naš iskreno ljubljeni brat, gospod Karol Kalmus zasebnik dne 6. t m. ob pol 6. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 7. novembra 1930 ob 4 uri pop. izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. novembra 1930. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Službene objave Razglasi sodišč in sodnih oblastev Nc II 34/28-5 ln Nc II 38/28-4. * 8-8 Drugi edikt. Ker je v tusodnem ediktu z dne 4. aprila oziroma 7. marca 1928, opr. St. Nc II 34/28—3 in Nc 38/28—2, določeni rok potekel, se v smislu zakona z dne 25. julija 1971 d. z. St. 96 pozivajo vsi oni, ki bi bili vsled obstoja ali vsled knjižnega vrstnega reda vpisov v vložkih nove zemljiške knjige za davčno občino Bakovci in Noršinci v sodnem okraju Murska Sobota tičo-čih se bremenilnih pravic, oznamenjenih pod b) gori navedenih prvih ediktov, v svojih pravicah prikrajšani, naj vlože svoje ugovore naj-kesneje do 80. maja 1931 pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, ker bi sicer vpisi zadobili učinek zemljiško-knjižnih vpisov. Če se editni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna; tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne sme podaljševati. Višje deželno sodišče ▼ Ljubljani, odd. II., dne 25. oktobra 1930. * C 882/30-2. 2679 Oklio. Tožeča stranka Pozeb Ivan, na Bregu, zastopan po drjiu. P r u e Anionu, odvetniku v Konjicah, je vložila proti toženi stranki Kalšek Mihaelu, posestniku na Blatu, radi 1000 Din k opr. 6t. C 382/30—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 2. decembra 193 0. ob devet i'h pred tem sodiščem v izibi štev. 4 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se poslavlja Fink Mihael, hranilnični uradnik v Konjicah, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in s|ro§ke, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje piotalaščenca Okrajno sodišče v Konjicah, odd. II., dne 28. oktobra 1930. P 38/30-1. * 2689 Razglasntev preklica. S sklepom okrajnega sodišča na Vrhnika z dne 2. oktobra 1930., opr. štev. L 10/30—8, je bil Grom Ignacij, posestnik na Stari Vrhniki 39, zaradi pijančevanja in zapravljivosti omejeno preklican. Za pomočnika je bila postavljena Grom Marija, posestnikova žena na Stari Vrhniki št. 39. Kr. okrajno sodišče na Vrhniki, dne 27. oiktobra 1930. E 746/30—7. 2677 Dražbeni oklic. Dne 2 8. novembra 193 0. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: hiše z gospodarskimi poslopji, njiv, travnikov in gozdov, zemljiška knjiga Otovci, 1/24 vi. št. 4, 141, 37/505 vi. št. 139 4n 35/504 vi. št. št. 162. Cenilna vrednost: 2330 Din 68 p; najmanjši ponudek: 1552 Din 80 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v *Koa° ziražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče ▼ Murski Soboti, dne 24 oktobra 1930 * E IX 256/30-28. 2672 Dražbeni oklic. Dne 2 2. decembra 193 0. ob 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Koroška vrata, vi št. 23. Cenilna vrednost: 526.964 20 Din; vrednost pritikline: 115.350 Din; najmanjši ponudek: za zemljišče s pritiklinami 353.452-10 Din, za sein-ljišče brez pritiklin 287.205-42 Din, za pritikline 76.913-32 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., 27. oktobra 1930. E 718/30-13. 2678 Dražbeni oklic. Dne 8 0. decembra 193 0. ob pol tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin po posameznih vložkih: 1. zemljiška knjiga Senturška gora, vi. St. 433, 299, 426, pare. št. 1048 koča cenilna vrednost 2500 Din, pare. St. 1281 travnik cenilna vrednost 2000 Din, pare. št. 1048 gozd 12/127 tink, cenilna vrednost 46 Din 92 p; 2. zemljiška knjiga Kokra, vi. št. 97, 101, 102, 103, 36 parcel gozdovi — 12/127 tink — cenilna vrednost 5371 Din 68 p, pa.rc št. 133/10, 18, 33, 48 gozdovi — 6/60 tink cenilna vrednost 370 Din .pare. št. 133/128, 56 gozda — 6/60 tink cenilna vrednost 410 Din, pare. št. 133/21 in 36 prva gozd, druga njiva 6/60 tink cenilna vrednost 890 dinarjev; najmanjši ponudki: 1667 Din; 1334 Din; 32 Din; 3582 Din; 246 Din; 274 Din; 260 dinarjev. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moffle več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja, M je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranju, dne 5. novembra 1930. E 212/30—7. 2680 Dražbeni oklic. Dne 3 0. decembra 193 0. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lužarja, vi. št. 220 in 234. Cenilna vrednost: 25.018 05 p; najmanjši ponudek: 16.678 Din 70 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tepa sodišča. Okrajno sodišče v Vel. Laščah, dne 31. oktobra 1930. E 213/30-11. Dražbeni oklic. 2686 Dne 3 0. decembra 1930. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vel. La-Sče, vi. št. 173 in 381. Cenilna vrednost: Din 173.325-13; najmanjši ponudek: Din 115.554-09. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najipozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Vel. Laščah, dne 29. oktobra 1930. E 464/30-4. Dražbeni oklic. 2666 Dne 9. januarja 1931. ob polenajsti uri 1)0 pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dra- žba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolsko, vi. št. 3. Cenilna vrednost: Din 186.911-65. vrednost pritikline: Din 1000-—; najmanjši ponudek: Din 124.618—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče t Sevnici, dne 24. oktobra 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 22.297/30. Razglas. Deželno sodišče v Ljubljani je s godbo K zp. VI. 2100/30/44 od 14. oktobra 1930. po § 55. k. z. prepovedalo Zajcu Francetu, roj. 15. oktobra 1910. delavcu, stanujočemu v Sv. Valburgi, obč. Smlednik, zahajati v krčme za dobo dveh let po prestani kazni. Prepoved stopi v veljavo dne 8. marca 1931. In traja do dne 7. marca 1933. To se objavlja v smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb, Služb. nov. kraljev. Jugoslavije od dne 23. marca 1930., it 17/VI. Sresko načelstvo v Kranju, dne 30. oktobra 1930. St. 9860/11. * 2683—2—1 Razpis. Direkcija drž. rudnika v Velenju razpisuje za na dam 2 4. novembra 1930. obli. uri nabavo 100 kom. telesnih drogov. Pogoji ee dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 31. oktobra 1930. 9905/11. * 2685-2-1 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje na dan 2 5. novembra 1930. ob 11. uri nabavo: 2.000 kg pšenične moke št. Ogg, 8.000 kg pšenične moke št. Og, 15.000 kg pšenične moke št. 6, 1.000 kg bučnega olja, 2.000 kg mila, 1.000 kg kave »Santo«« I., 100 kg čaja, 5.000 kg koruze. Pogoji se dobue pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 30. oktobra 1930. * fitev. 1678-1930. 2688-3—1 Raspis. Po naročilu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 24. oktobra 1930., VI. No. 20.787 razpisuje uprava banovinske bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Stu-denec v Ljubljani po zakonu o državnem računovodstvu (člen 86—105, oddelek B, pogodbe in nabave) pismeno ofertalno licitacijo, na dan 10. decembra 1930. ob 11. uri in sicer za dobavo 700 kocev. Licitacija se vrši v ravnateljski pisarni banovinske bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, Poljanski nasip 52. Podrobnejša pojasnila dobe interesenti ob uradnih urah pri upravi bolnice, kjer si lahko ogledajo tudi vzorec za koce, ki jih je dobaviti. Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 dinarjev, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije med 10. in 11. uro dražbeni komisiji, če jih ne dopošljejo prej pravočasno po pošti. Ponudbe morajo biti v zapečatenem ovitku (kuverti) z oznako: »Ponudba za dobavo 700 kocev ponudnika N. N.« Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da so mu dobavni pogoji v celoti znani in da nanje pristaja. Obenem s ponudbo, toda v posebni kuvert je treba predložiti dražbeni pomisiji: 1. potrdilo o položeni kavciji, 2. potrdilo o plačanih davkih za tekoče tri mesečje, 3. potrdilo o dražbeni sposobnosti. Vsak ponudnik mora pravočasno položi! kavcijo, jugoslovanski državljani 5%, fnozemr 10% ponujene vsote. Kavcijo je treba položi: v gotovini ali v vrednostnih papirjih po člen' 88. zakona o državnem računovodstvu, in sice pri Hipotekarni banki, davčnem oblastvu ali p pri upravi bolnice, pri poslednji najkesneje d 10. ure na dan licitacije. Licitacijska komisija in nadzorna oblast n vezana na najnižjo ponudbo. V Ljubljani, dne 3. novembra 1930. Uprava banovinske bolnice za duševne bolem Ljubljana-Studenee. Štev. 1193/80. * 26f; Objava. Pj § 8 adv. zakona se objavlja, da je gospo Sbrizaj Teodor z današnjim dnem vpisa v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Goi njem gradu. Advokatska komora v Ljubljani, dne 4. novembra 1030. Podpredsednik: Dr. Žirovnik Janko, s. i Razne objave 269 KRANJSKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA. Vabilo na Sestdesetprvo redno glavno skupščin delničarjev, ki bo v sredo, dne 26. novembra 19B0, g pričet kom ob 14. uri 30 minut, v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino ii industrijo v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poslovno poročilo za leto 1929/30. 2. Poročilo pregledniškega odbora in sklepa nje po njegovem predlogu o razrešnici, ki na se izreče upravnemu svetu. 3. Sklepanje o računskem zaključku in o upo rabi čistega dobička 4. Volitev pregledniškega odbora. 5. Potrdilo kooptacije enega člana v upravn svet. 6. Volitev članov upravnega sveta. Gospodje delničarji se naprošajo, da položi svoje delnice najkesneje do 18. novembra 1930 v polog pri Kranjski, industrijski družbi na Je Senicah ali pri enem izmed sledečih bančni! zavodov: pri Kreditnem zavodu za trgovino ii industrijo v Ljubljani, pri Ljubljanski kreditn banki v Ljubljani ali pa pri Dunavski banki \ Beogradu, Kralja Petra ulica 47, ter da si isto tam dado izročiti svoje izkaznice. Upravni svet. „ , * 2690-3- Poriv upnikom. Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni, r. z. o. z., je po sklepu občnega zbora z dne 15. oktr bra 1930. prešla v likvidacijo in se ra združi. Eventualni upniki naj prijavijo svoje terjatvi do 81. decembra 1930. Likvidatorji. Objava. Izgubil sem svoje zadnje šolsko Izpričeval šest-razredne osnovne šole v Brežicah ob Sav izdano dne 21. julija 1920. Proglašam ga za neveljavno. Bogomir Dolinar, s. r. železniški uslužbenec. • 26f! Objava. Izgubil sem Rešenje ministrstva prosvel 6N.br. 11004 z dne 28. februarja 1924. o mo. prevedbi na uradniški zakon ter ga proglašal ta. neveljavno. Macarol Rudolf, s. r. učitelj v Šoštanju. Conan Doyle: 26 Pczna esvefes d* angleščina prevedel s avtorjevim dovoljenjem Iv. MulačekJ Tako je mineval dan za dnevom in prav tako gotovo, kakor je prišlo jutro, je spoznal, da so njegovi nevidni sovražniki nadaljevali svoj zapisnik in napisali na kakem vidnem kraju, koliko dni še šteje njegov čas. Včasih so se usodepolne številke prikazale na stenah, včasih na tleh, tupatam tudi na majhnih kosih papirja, ki so bili pritrjeni na vrata ali na ograjo. Spričo tega se ga je polastila groza, ki je bila malodane praznoverna. Shujšal je in postal nemiren in pogled mu je prestrašeno begal naokoli kakor oči preganjane živali. Samo eno upanje je še imel, in to je bil prihod mladega lovca *z Nevade. Dvajset se je izpremenilo v petnajst, in petnajst v deset, toda še vedno ni bilo nobenega glasu o njem. za drugo so se zmanjševale številke, vendar še vedno ni bilo nobenega znamenja o njem. Kadarkoli je jezdec dirjal po cesti ali voznik zavpil nad svojo živaljo, je stari farmar pohitel k vratom, misleč, da je naposled prišla pomoč. In končno, ko je videl, da se je številka pet umaknila štirim in le-ta zopet številki tri, niu je upadlo srce. Izgubil je vsako upanje na rešitev. Sam in s svojim omejenim poznanjem gor, ki so obdajale naselbino, je vedel, da je brez moči. Bolj uporabljene ceste so bile dobro zastražene, in brez dovoljenja zboia ni mogel nihče po njih dalje. Kamorkoli se je obrnil, nikjer ni bilo videti pota, kako bi se izognil udarcu, ki je visel nad njim. In vendar ni sf rec nikoli Omahoval v svojem sklepu, da se r»jfii loči od življenja kakor da privoli v to, kar je bilo po njegovih nazorih nečastno za njegovo hčer. Neki večer je sedel sam, razmišljal o svojih neprili .kah in zaman iskal rešitve iz njih. Tisto jutro se je bila prikazala številka 2 na steni njegove hiše, naslednji d.-tn pa je bil poslednji dovoljenega mu časa. Kaj se zgodi potem?. Vsakovrstne nejasne in strašne domneve so i^u rojile po glavi in mu razvnemale domišljijo. In njegova hči — kaj se zgodi z njo po njegovi smrti. Ali ni bilo nobene rešitve iz nevidnega omrežja, ki so ga razpredli okolu njiju? Glava se mu je povesila na mizo in ihtel je spričo misli, kako da je brez vsake moči. Toda kaj je bilo to? V tišini je začul rahel praske-joč glas — zamolkel, vendar pa zelo razločen v nočni tišini. Prihajal je od hišnih vrat. Ferrier se je splazil v vežo in pozorno poslušal. Nekoliko trenutkov je bilo vse tiho, zatem pa se je zamolkli glas ponovil. Očividno je nekdo prav na rahlo trkal po enem delu vrat. Ali je bil morda kak polnočni morilec, ki je prišel izvršit morilno povelje skrivnega sodišča? Ali je bil drug pomočnik, ki je pisal, da je napočil zadnji dan dovoljenega odmora? John Ferrier je čutil, da bi bila trenutna smrt bolja kakor pa negotovost, ki mu je pretresala živce in srce. Planil je naprej, odmaknil zapah in odprl vrata. Zunaj je bilo vse tiho in mirno. Noč je bila jasna in zvezde so svetlo migljale na nebu. Mali sprednji vrt, ki ga je obdajal plot in vrata, je ležal pred farmarjevimi očmi, toda niti tu niti na cesti ni bilo videti žive duše. Ferrier je olajšano vzdihnil, se ozrl na levo in desno, ko pa je pogledal naravnost pred se, je osupnil. Na tleh je videl ležati nekega človeka. Ta prizor ga je tako prestrašil, da se je naslonil ob steno in se prijel za grlo, da bi udušil vsak mogoč krik. Prva njegova misel je bila, da ima pred seboj ranjenega ali umirajočega človeka, ko pa ga je natančneje motril, je videl, kako se je pričel kakor kača hitro in tiho plaziti po tleh do veže. Cim je dospel v hišo, je skočil pokonci, zaprl vrata in se je začudenemu farmarju pokazal silni in odločni obraz Jeffersona Hopa. »Dobri Bog!« je zahropel John Ferrier.« Kako si me prestrašili Kaj pa je vzrok, da si prišel na tak način?« »Daj mi jesti,« je odgovoril prišlec hripavo. »Oseminštirideset ur že nisem imel časa za en grižljaj ali požirek.« In z vso slastjo se je lotil mrzlega mesa in kruha, ki je še od večerje ostal na mizi. »Se Lucija počuti dobro?« je vprašal, ko se je okrepčal. »Skoraj da. Ničesar še ne ve o nevarnosti.« »To je dobro. Hiša je zastražena na vseh straneh. Zavoljo tega sem se priplazil do nje. Bržkone na vso moč pazijo in stražijo, toda niso še toliko pametni, da bi ujeli washoeskega lovca.« Ko je John Ferrier spoznal, da ima vdanega in zvestega zaveznika, je postal ves drugačen. Prijel je roko mladega moža in mu jo presrčno stresel. »Mož si, na katerega smo lahko ponosni,« je rekel. >Ni jih mnogo, ki bi hoteli deliti z nami naše nevarnosti in nadloge.« »Ze dobro,« je odgovoril mladi lovec. »Spoštujem vas, toda ako bi vi sami tičali v teh škripcih, mislim, da bi si bil dvakrat premislil, preden bi vtaknil glavo v to sršenovo gnezdo. Lucija me je privedla sem in preden se njej kaj žalega prigodi, mislim, da bo eden izmed Hopove družine v Utah manj na svetu.« »Kaj hočemo napraviti?« »Jutri je vaš poslednji dan in ako ne ravnate v današnji noči, ste izgubljeni. V Eagle Rovine imam mulo in dva konja. Koliko denarja imate?« Izdaja tiskarna »Merkurc. Gre«orčičeva ulica 28. Za tiskarno odgovarja Otmar MiliAlek.— Urednik Janei Debevec. — Za uiseratni del odgovarja Avgust Kuzman. — Vsi v Ljubljani. Serza za peneSene eblefee Edina borza aa ponošene »tare obleke se nahaja v Berlinu, nekako na meji med židovskim in delavskim delom mesta. Taim se nahaja neka gostilna, kjer se zbirajo trgovci in pr »kupčeva loi starih oblek iz cele Nemčije, kajti ta borza je merodajna tudi za provinco. In kakor je do9top na »veliko« borzo dovoljen in mogoč le tinančniin magnatom, tako tudi na borzo za ponošene obleke nima vsak dostopa; nihče ne more na borzo, ki bi utegnil na tak ali tak na-či» motiti. Trgovina s ponošenimi oblekami se začne že zjutraj ob osmih. Takrat se zbirajo od vseh strani »borzni diapooienti«, ki nosijo svoje blago kar nezavito v rokah, ali pa v škatljah, zvež-njih in kovčegih. To so >akcije«, ki so jih po celem mestu nakupili prejšnji dan. Včasih jih čakajo »borzni mešetarjii« že pri vhodu in se vržejo nanje kot tigri, da bi količkaj dobro blago prekupili zase ali pa za svoje gospodarje: veletrgovce, trgovce na deželi, Špekulante itd. Borzo za ponošeno obleko je ustanovilo »društvo za trgovino s staro kramo« v Nemčiji. To društvo ima 300—400 članov, ustanovljeno pa je bilo pred 45 leti. Društvo si je polagoma pridobilo ugled, pa tudi precej premoženja. Na čelu društva stoji predsednik, potem prvi in drugi podpredsednik, več tajnikov in zapisnikarjev, razni cenilci itd. Člani društva so večinoma ugledni obrtniki, mali in veliki trgovca, pa tudi propadli fabrikanti, katere društvo podpira, kajti naloga društva ni le trgovska, ampak je tudi socialna. Društvo daje siromašnej-6im članom posojila, bolnim članom pa izplačuje bolniške prispevke. Denar dobiva društvo za svoje podpirane večinoma od čistega dohodka raznih prireditev. Večinoma so pač le revni ljudje, ki se poskušajo s pomočjo društva še obdržati nad vodo im si zaslužiti svoj vsakdanji kruh. Obleke, ki so jih nakupili po mestu, prodajajo tukaj z malim dobičkom naprej na trgovce, ki trgujejo s starimi oblekami kdo ve kje. Res je pač, da so si nekateri od teh ljudi pridobili že lepo premoženje, kar je pač pri vsaki trgovini mogoče, v glavnem pa je tudi trgovina s ponošeno obleko silno odvisna od konjunkture. O čem ti »borzijanci« govore? Večinoma tudi oni tožijo in stokajo nad današnjimi slabimi časi in se z bridkostjo spominjajo na ono lepo dobo, ko se ljudje niso nič obotavljali, predno so si naročili novo obleko, ampak so si dali obleke kratkomalo pomeriti, pa je bilo vse prav in v redu. Takrat so trgovci s ponošenimi oblekami imeli dovolj blaga in priložnosti za nakup in s tem seveda tudi zaslužek. To je bila takrat zlata doba za »borzo s ponošenimi oblekami«. Iz cele Nemčije je prihajalo takrat v Berlin na stotine trgovcev na dan, ki so kupovali in prodajali; potem so prihajali takrat v Berlin magnata med starinarji iz vseh dežel sveta, ki so hoteli obleči s starimi oblekami kar cele narode. Tu pa je izbruhnila vojna in berlinska občina je vzela vso trgovino s starimi oblekami v svoje roke, da je mogla oblačiti civilno prebivalstvo in invalide. Dandanes prihajajo na to borzo le še posamezni trgovci iz Šlezije in pa iz Porenja, da nakupujejo v Berlinu obleke za siromake svojih krajev. Inozemstvo se za nemško trgovino s starimi oblekami ne zanima več, ker imajo deloma starih oblek dovolj doma, deloma pa zarad visokih carin, ki to trgovino silno otežujejo. Je sicer Se nekaj večjih trgovcev, ki nakupujejo stare obleke za inozemstvo, zlasti za Afriko in Azijo, toda bi trgovci se redko poslužujejo borze. Odkod naj torej »borzijanci« dobivajo svoje blago? Kje naj dobi dobro ohranjeno moško obleko za 30—40 mark, ki je po izrekih «bor-zijancev« dvakrat več vredna kot nova, čeprav velja nova obleka dvakrat toliko? Gospodarske razmere so dan as hude in vsak nosi svojo obleko, dokler jo more! Za borzo je to huda kriza. Kakor vse drugo, tako je dandanes tudi trgovina s stairo obleko zelo špecijalizirana. So »borza janci«, ki kupujejo le stare čevlje, drugi zopet kupujejo in prodajajo samo frake in smokinge, zopet drugi hočejo imeti pa klobuke ali plašče. Zenske kupčujejo navadno le z žensko obleko. Mnogo ljudi pa, ki pridejo na borzo, sploh nič ne kupujejo In nič ne prodajajo, ampak so le »kibioi«, ki se prihajajo na »borzo« zabavat. Letališče za raketna letala Slika nam kaže prostor v Reinickendorfu pri Berlinu, kjer delajo poskuse z raketnimi letali. Raketo vžgo od daleč z elektriko. — Spodnja slika pa nam kaže vodjo letališča inženerja Ne-bel-a (na levi) in njegovega pomočnika inženerja Riedel-a. gladimo « predmetom, ki ima grobo površino. T 'snemati je mogoče i aparati mijavkanje mačk ali pa rjovenje levov. Ce hočemo, da slišimo, kaljo je počila steklenica, je treba pritisniti na nekem aparatu le na gumb in takoj slišimo tudi žvenket črepinj. Šumenje morskih valov slišimo, če potegnemo žičnato krtačo par-krat po bobnu. Tudi sopihanje utrujenega človeka se da umetno posneti, tako da ga danes skoraj ni šuma ali hrupa, ki ga ne bi mogli slišati, kadarkoli ga hočemo. Koliko je Ir n Ji? Profesor Griftith Taylor je nedavno tega predaval v »mednaronem klubu« v Chikagu, da bi imela Amerika, če bi bila tako gosto naseljena kot Evropa, 702 milijona belih prebiralce v. Kdaj bo Amerika, (t. j. Zedinjene države) dosegla to število, se pa ne da izračunan, ker je vse odvisno od tega, koliko ljudi lahko ameriška zemlja prehrani. Južna Amerika pa bi na podlagi istega razmerja morala imeti 115 mili-;onov belih prebivalcev, južna Afrika 82, Avstralija pa 62 mili jnov. Temu številu belcev pa bi morali prišteti še število raznobarvnih domačinov. Središče Amerike in s tem tudi središče vsega sveta bi bilo mesto Cbikago. Za Tayk>rjem je govoril kitajski generalni konzul v San Franciscu o razvoju Kitajske. Rekel je, da sedanjii nemiri Kitajsko precej manj pretresajo kakor se pa to splošno misli. Ljudje pač radi pretiravajo. Neizmerno kitajsko ozadje nemirov sploh nič ne čuti in zato se notranjost Kitajske razvija čisto po načrtu. Ta načrt pa predvideva za Kitajsko v 20 letih ljudskih šol za 40 milijonov otrok, ki jih bo poučevalo 1,400.000 učiteljev v 1 milijonu šolskih sob. Stroški za vzgojo šolskih otrok pa bodo takrat znašali 280 milijonov dolarjev. Kako bo? Mi živimo danes v dobi »kolektivizma«. Mi živimo danes v dobi »soiidarizma« in »socializma«. Mi živimo v dobi, ko pravijo, da človek ni nič, da osebnost ni nič, ampak samo »masa« je nekaj. In se veselimo v tej dobi ogromnega napredka človeštva in s pomilovanjem gledamo nazaj na tiste žalostne in nesrečne čase, ko je še človek nekaj veljal kot človek in ne samo kot del edinozveličavne mase.« Nemški pisatelj Ignacij Wrobel pa pravi na vse to: »... in ko bo vse to minilo — ko bo vse prišlo na mrtvo točko: naše navduševanje za maso in naše veselje, da nastopamo v masah, da zijamo in kričimo v masah in da v masah lahko vihtimo zastave in zastavice, torej ko bo minila ta modna bolezen, ki z lažjo pretvarja najnižje osobine človeka v njegove najvišje dobrine; ko bodo ljudje postali sicer ne pametnejši, ampak vsega tega trudni in naveličani; ko bo vsega boja zaradi fašistovstva konec in ko bodo zad- Povodenj pri Vratislavi Slika nam kaže 700 let stari nekdanji samostan Leubus pri Vratislavi (Breslau). V samo stanu se nahaja sedaj umobolnica. Okoli samostana se je razlila reka Odra (Oder). nji svobodarski begunoi pomrli — takrat bo nekega dne postalo moderno biti svobodoljuben. Takrat bo nekdo prišel, ki bo odkril nekaj velikanskega: odkril bo zopet človeka. Odkrft bo, da še živa neka organizem, ki mu pravimo čHvek, in da se vse suče in vrbi le okoli tega. Ali je ta organizem človek — srečen ali p: ni srečen, okoli lega vprašanja se vse suče! In d„ je ta organizem svoboden, to je cilj. »Sku-pinet^so nekaj postranskega; ne gre za to, da »skupine« žive, ampak zato, da človek živi, ker brez človeka tudi ni »skupin«. Mož, ki bo tako govoril, bo dosegel velik učinek. Ljudje ga bodo slavili in bodo govorili: »To je pa nekaj čisto novega! Ta človek je pa re^ korajžen! Kaj takšnega še nismo nikdar slišali! Za človeštvo prihaja nova doba. To bo učinkovalo in na stotisoče črnih, rjavih in rdečih srajc bo zletelo v kot. Ljudje pa bodo začeli zopet zaupati sami v sebe brez strahu pred tem, kaj bo rekla kakšna »večina« ali »■skupina«. Tako se bo to nadaljevalo, dokler ne bodo ljudje zopet začeli nositi — kaj pa? No, r n* rdeče, rjave in plave skupinske srajce... Kralj, ki je postal zopet kadet Rumunski prestolonaslednik Mihael (drugi od leve) in njegovi tovariši v kadetni šoli. Po povratku svojega očeta Karola na kraljevski prestol se je prestolonaslednik vrnil v kadetnico. Skok s padalom iz višine 15.000 metrov Pilot Viljem Markgraf iz Monakovega se hoče dvigniti z zrakoplovom 15.000 metrov visoko, iz te višine pa se hoče spustiti na tla s padalom Pobudo za njegovo namero mu je dal poskus profesorja Piccarda, ki se je nedavno hotel pri Augsburgu dvigniti s posebnim zrakoplovom v to višino, pa je moral zaradi neugodnega vre mena svojo namero opustiti. Kaji slišimo v zrakoplovu? Leti z zrakoplovom so danes že precej svoje zanimivosti in pomembnosti izgubili, ker svet leta danes bolj z letali kakor z zrakoplovi, toda miren let brez hrupa po zraku ima še vedno svojo privlačnost. Lepoto murnega leta z zrakoplovom je nedavno opisoval prav na široko neki francoski list, ki pa je pripomnil, da tudi v visokih višinah le ni popolnoma mirno. Hrup prodira od zemeljske površine visoko v zrak, kajti zvočni valovi, ki prehajajo iz gostejše zračne plasti v redkejšo, se širijo v redkejših plasteh toliko lažje, ker jih nič ne odbija in ne zadržuje na njihova poti. Z natančnim merjenjem so ugotovili, da sliši človek žvižg lokomotive še 3000 metrov, drdranje vlaka pa 2500 metrov visoko. Pasje lajanje je bilo slišno še v višini 2800 metrov, zvoneoije in petelinje petje pa do 1600 metrov. Bobnanje je slišno do višine 1400 metrov, ropot tovornih vozov na mestnem tlaku pa do 1200 metrov. Človeški glas doseže višino 1000 metrov, žabje reglianje pa do 900 metrov. Posamezne besede pa so razumljive le do 500 metrov višine, čeprav sega človeški glas 1000 metrov visoko. Če se pa hoče letalec iz zrakoplova pogovarjati z ljudmi na zemlji, se mora spustiti na 100 metrov visoko nad zemljo. Kako delajo hrup Za razna predavanja v radiju itd. je važno, če lahko reproducirajo tudi razne Sume in hrupe. To pa ni tako lahka stvar, kajti kako na; radijo sprejema in oddaja ropot avtomobilskega motorja, ki ga ravno zaganjamo? S tem vprašanjem se je do podrobnosti natanko pečal newyorški inžener A. W. Nichols. Po dolgoletnih poskusih se mu je posrečilo posnemati vsak ropot in hrup. streljanje s strojnicami posnema s tem, da tolče « kosom lesa na usnjato blazino. Mal električni motor okrbi vse šume, ki jih daje žaga, drugi aparati pa posnemajo avtomobilske hupe, po cesti drdrajoče vozove, fabriške sirene in nevihte. Hrup drdrajoče lokomotive dobimo, če napnemo nekaj žic na crinkasto škatljo in žico Velika parada »Heimwehra« na Dunaju Avstrijska »Heimvvehr« je priredila 2. novembra na Dunaju veliko parado zaradi volilne agitacije. Volitve bodo v Avstriji 9. novembra. 1’arade se je udeležilo okoli 20.000 članov »Heimvvehra«, ki so korakali po znamenitem dunajskem »Ringc-u. Slika nam kaže avstrijskega zveznega kanclerja Vaugoina (v civilni obleki) in majorja Fey-a (na Vaugoinovi desnici)