Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. Leto VIL Štev. 7. Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; jjj vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. * večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 10. aprila 1906. C. kr. poštne hran. št. 64,846 Kr, ogrske „ „ „ 15.648 Vsebina : Zadruga: Kmetovalci, združite se! Zadruge, kupujte le pri zvezi. Ljudska hranilnica in posojilnica na Rečici ob Savinji. Denarni promet. Pregled. Računski zaključki' Občni zbori. — Gospodarsko berilo : Važnost kmetijskega napredka za človeško družbo sploh Vporaba posnetega mleka. Ali je bolje saditi drevje visokodebelnato ali nizko (pritlikavo)? Male vesti. Inserati. ZADRUGA. Kmetovalci, združite se! Kartel tovarn za žlindro je zvišal cene. Konvencija tovarn za superfosfate določuje cene tega gnojila. Delegacija združenih pridelovalcev solitra po svoje nareka ceno čilskega solitra. Sindikat za kalij brez vseh ozir diktira ceno kalija. Petrolejski kartel določa od meseca do meseca ceno petroleju. Železni kartel je sklenil povišanje cen železa. P r e m o g a r j i nastavljajo vedno višje cene. Mesarji silijo cene mesa tako visoko, da je groza. Uradniki imajo svojo združitev, svojo zvezo. Lahko bi s takimi zgledi nadaljevali — vseh 16 strani ,,Narodnega gospodarja11 bi nam ne zadostovalo. Kamorkoli se ozremo povsod karteli, konvencije, delegacije, sindikati itd. — kar pa vse skupaj ne pomeni nič druzega, kakor združitev. In če si vse take združitve pogledamo, vidimo, da imajo vse en in isti namen, svoje izdelke kmetovalcu prodati po najvišjih cenah, njegove pridelke mu pa na pol zastonj odvzeti. Kmetovalec je pa sam, brez pomoči, on mora kupovati po ceni, ki se mu pove — sicer ne more kupiti, če dotično stvar še tako nujno rabi. Če pa zahteva kmetovalec za svoje pridelke kaj več, ko mu vendar stroški pridelovanja vedno naraščajo — no — kaj se zgodi, to bi nam mogli po- evdati kmetovalci ljubljanske okolice, ki so upravičeno hoteli regulirati ceno mleku. Da, da — isti ljudje, ki bi iz kmeta mirnodušno izmozgali zadnji vinar, prično kričati o kmetih-bahačih, o kmečki sodrgi, o kmečki neumnosti itd. — ter hinavsko zavijajo oči, češ, kmetovalci odirajo — odirajo n. pr. mesta — posebno če so ta mesta ponemčena ali polaščena, kmetovalci pa so Slovenci ali Hrvati. Kmetovalci bi pa vendar lahko posnemali druge stanove in bi se združili, ščimer bi dosegli moč in postali sila, v kojo bi se vsi drugi stanovi, z vsemi svojimi karteli, sindikati itd. zaman zaganjali. In kako lahko kmetovalci to moč dobe, ker njih organizacija, njih združitev že obstoji in sicer že na trdnih nogah, — saj je prebolela že vse otroške bolezni. Skoraj v vsaki župniji ali občini obstoje že zadruge — kjer jih še ni — se ustanovijo, — te zadruge skrbe za kmetovalca, mu zaobrestujejo denar, mu dajo posojilo pod poštenimi pogoji, mu preskrbijo po najboljih cenah potrebščine in spravijo v denar po najboljših cenah njegove pridelke — kar morejo storiti, ker imajo svojo centralo, svojo zvezo. Po taki zadružni organizaciji morejo postati kmetovalci mogočni; seveda se pa morajo zadrug okleniti, brez vsakih malenkostnih ozirov. In ti malenkostni oziri ravno pri nas ovirajo kmetovalce, da bi pristopili k zadrugam; na vse mogoče se ozirajo naši kmetovalci — oziroma se dajo k temu zapeljati po brezvestnih neprijateljih — včasih celo navideznih prijateljih svojega stanu — pri tem pa pozabijo, da se gre za koristi lastnega t. j. kmečkega stanu — in te koristi so pač važnejše, ko vsi drugi oziri. Sicer pa živimo že v tako kritičnih časih, da se kmetovalci ne smejo več povpraševati, jeli naj pristopijo k zadrugam ali ne — dandanes kmetovalci morajo v zadruge, ker sicer morajo propasti. Zadruge, samo le pri zvezi. Za zadruge, ki imajo opraviti z blagom, ustanovili smo posebno zvezo, ki oskrbuje samo le blagovni promet. To je „Gospodarska zveza“ v Ljubljani ki oskrbuje vsem zadrugam vse potrebno blago in ki prodaja za vse zadruge njih izdelke. Napram zadrugam prevzame „Gospodarska zveza“ popolno odgovornost, torej morajo zadruge, ki po zvezi naročujejo blago, dobiti blago, kakor ga naročijo — in zadruge, ki prodajajo po zvezi svoje izdelke, dobijo dogovorjeno plačilo, brez ozira na to, kako da zveza blago v denar spravi — kar najbolje vedo mlekarske zadruge, ki prodajajo po „Gospodarski zvezi11 in imajo toraj v njej blagovno centralo, kakor si boljše ne morejo želeti. Vendar pa se še najdejo zadruge, ki mislijo, da jim več koristi, če same nakupavajo pri trgovcih — ali po različnih agentih, ki znajo tako sladko govoriti, zvezo črniti, če ravno se sami, če tudi zastonj krog nje plazijo — ki vsakega načelnika, če tudi je priprost pošten kmet, farbaj o z visokim naslovom n. pr. gospod prezident, gospod direktor itd. itd. Pri takih zadrugah dober nauk nič ne izda, takim zadrugam odprejo oči le slabe skušnje z agenti. Tako slabo skušnjo doživela je neka zadruga, ki nam piše popolnoma odkritosrčno sledeče: Pri nas je bil agent za manufakturo. Vsled vsiljivosti smo naročili nekaj malega, a smo mu pokazali kakšno blago hočemo imeti, dalje smo si tudi še odrezali vzorec glede kvalitete. Blago je potem prišlo skoraj vse drugačno in veliko več, kot se glasi kopija in tako da ni za naš kraj. To naj služi drugim zadrugam v svarilo. Tako piše zadruga. Tej zadrugi ne moremo nič drugega povedati, kakor, da vsaka zavedna zadruga naroča vse potrebno blago le pri centrali, to je pri zvezi in da imajo zavedne zadruge na svojih vratih napis: „Od agentov se nič ne kupi“ — oziroma „Agentom je vstop zabranjen11. Ljudska hranilnica in posojilnica na Rečici ob Savinji, Štajersko, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, naznanja, da je v smislu pravil § 36. in sejnega sklepa z dne 1. aprila 1906 znižala obrestno mero pri hranilnih vlogah 4 1/2°/o na 4°/o, pri posojilu 5 ^/o pa na 5°/o od 100 kron počenši z 1. maj nikom 1906. Ob jednem se naznanja, da je vložnikom na prosto voljo dano svoje vloge vzdigniti. Načelstvo. Denarni promet za mesec marc 1906. Badema, društ. za šted. i zajm. —900 (9.) —900 (16.) —2000 (26.) Barban, hran. in pos. —1000 (6.) Baška, hran. in pos. -(-1000 (18.) +2000 (25.) Beram, hran. in pos. —1400 (22.) Blagovica, hran. in pos. +2800 (13.) Bled za blejski kot, hran in pos. —3800 (1.) +3800 (3.) -2000 (10.) Bloke, hran. in pos. +1500 (17.) —2000 (24.) —14.000(28.) Boh. Bistrica, hran. in pos. +3300 (4.) +1200 (6.) +1200 (17.) +1000 (20.) Boljun, hran. in pos. —6000 (20.) Borovnica, hran. in pos. +2000 (6.) +3000 (13) +2500 (20.) Buzet, hran. in pos. —6000 (1.) —10.000 (7.) —10.000 (16.) Cerklje, hran. in pos. +6000 (5.) +2000 (11.) +4000 (19.) +2000 (26.) Cerknica, hran. in pos. —5000 (6.) —5000 (9.) —5000(28.) Cirkno, hran. in pos. —10.000 (23.) Čatež, hr. in pos. —3000 (6.) —1000 (12.) -1-08 (14 ) +1000 (15.) +700 (23.) +800 (24.) Češnjica, hran. in pos. +6000 (3.) +2000 (11.) Crni vrh, hran. in pos. +2000 (3.) +2000 (4.) —17.000 (13.) +1000 (29.) D. M. v Polju, hran. in pos. —900 (8.) Dobrepolje, pos. +3000 (3.) +8000 (12.) +2000 (16.) Dobrinj, hran. in pos. +4(18.) —1000 (24.) Dolsko, hran. in pos. —3000 (9.) —1000 (26.) Domžale, hran. in pos. —3000 (6.) —2000 (24.) Draga, hran. in pos. —2400 (2.) —4000 (3.) +500 (11.) +1500 (18.) +500 (25.) Gojzd, hran. in pos. —500 (22.) Gore, hran. in pos. +1000 (31.) Gorje, hran. in pos. +5000 (3.) +2430 (6.) +2000 (10.) +6-50 (13.) +23-25 (24.) +3000 (25.) Horjul, hran. in pos. +1000 (4.) —2000 (12.) —1600 (20.) Hrenovice, hran. in pos. —3000 (28.) Idrija, ljud. hran. in pos. —3175 (22.) —8000 (28.) Ig, hran. in pos. +1000 (6.) +2500 (6.) +4000 (18.) —1000 (24.) -1000 (26.) Jesenice, hran. in pos. +3700 (5.) Kamnik, hran. in pos. +138-70 (29.) Kandija, hran. in pos. —7500 (8.) —4000 (22.) Kievo, hran. in pos. —4000 (2.) +10 (2.) Knežak, hran. in pos. —1500 (1.) +3200 (13.) —2000(14.) —3000 (24.) +5000 (31.) Komenda, hran. in pos. +3239 (3.) —4000 (5.) —1000 (10.) +1150 (31.) Kotor, hran. in pos. +4000 (2.) +4000 (8.) +6000 (11.) +6000 (16.) % Kranjska gora, hran. in pos. +6000 (3.) +4000 (13.) Kropa, žreblj. zad. +2877-12 (3.) +4500 (3.) +1039 (3.) +88 09 (3.) -|—-60 (3.) +3 31 (3.) +18-57 (3.) —3000 (3.) +70 12 (5.) +1364-40 (6.) +4'42 (6.) +408-27 (7.) +108-66 (7.) +63 54 (8.) +25'55 (8.) +99-— (8.) +143 (8.)+549-58 (9.) +364'45 (10.) —1500 (10.) +18 97 (11.) +17-64 (12.) +587 (12.) +31 (12.) +147-70 (12.) +146-37 (13.) +129-60 (15.) -5000 (15.) —4000 (16.) +18-57 (17.) +124-84 (18.) +990-96 (19.) +81-24 (19.) +118-20 (22.) +416-66 (22.) +2500 (22.) +418-49 (24.) +34 79 (26.) +69-50 (26.) +157-47 (26.) '+73 (26.) +37 76 (26) +846 (27) —3000 (28.)"+362-78 (29.) +3000 (30.) +697 70 (30.) +-32-88, 67-07. Krka, hran. in pos. —1000 (7.) —1000 (10.) Križevci, družt. za šted. i zajm. —5000 (14.) +27-000 (30.) Leskovec, hran. in pos. +800 (3.) +1000 (4.) +300 (15.) +1500 (27.) +500 (30.) Ljubljana — Vzaj. podp. dr. +20.000 (8.) +20.000 (11.) -10.000 (16.) —45.000 (26.) i Ljubno, hran. in pos. —8000 (10.) —7000 (17.) Loškipotok na Taboru +500 (41.) +1800 (10.)+1500 (17.) +900 (31.) Lukovica, hran. in pos. +4000 (6) +2000 (16.) +1500 (30.) Mali Lošinj, hran. in pos. +3000 (29.) Marenberk, hran. in pos. +3000 (20.) +2500 (26.) Mengeš, hran. in pos. +5500 (31.) +700 (17.) +2400 (26.) Mokronog, pos. —2000 (2.) +2000 (22.) Mošnje, hran. in pos. —500 (5.) +800 (5.) —1000 (28.) Naklo, hran. in pos. +1700 (29.) Nerezine, dr. za šted. in zajm. +366-69 (4.) Omišalj, hran. in pos. +2000 (8.) —2000 (22.) Planina, hran. in pos. +900 (25.) Polhov Gradec, hran. in pos. —1300 (5) +1348 (8.) +700 (14.) +1300 (17.) +1650 (25.) +700 (29.) Preddvor, hran. in pos. —100 (2.) +300 (9.) —364 (9.) +680 (11.) —80 (14.) —140 (16.) Preska, hran. in pos. +1500 (1.) +425 (8.) —320 (10.) +400 (23 ) +1000 (28.) -370 (29.) Pulj, (podružnica Istr. pos.) —15 000 (28.) Pulj, hran. in pos. —15.000 (28.) Punat, hran. in pos. +2500 (4.) +2000 (22.) Radeče, hran. in pos., +4000 (3.) —8000 (20.) Rečica, ljud. hran. in pos. +6000 (5.) +6000 (5.) —8000 (20.) Ribnica, hran. in pos. —4000 (3.) Ricmanje, hran. in pos. —5000 (20.) Rob, hran. in pos. +1400 (6.) +1800 (12.) Rogoznica, seoska bi. —2500 (3.) Rova, hran. in pos. —1400 (14.)) Rovte, hran. in pos. +869-40 (4.) +2500 (5.) —1600 (10.) +1000 (25.) Selce, hran. in pos. +2500 (17.) Semič, hran. in pos. +2000 (22.) —1500 (28.) +2000 (29.) Senožeče, hran. in pos. —600 (16.) +500 (30.) Sevnica, hran. in pos. —14.000 (20.) —5000 (24.) Slovenji Gradec, hran. in pos. —2000 (5.) —1300 (14.) —2900 (20.) —2800 (26.) Smlednik, hran. in pos. +680 (13.) +800 (30.) Sorica, hran. in pos. +2000 (3.) —1000 (7.) —1000 (20.) Srednjavas, hran. in pos. +2860 (6.) +1000 (17.) Staraloka, hran. in pos.—J5.000 (1.) +2500 (10 ) —1000 (14.) Stari grad, hran. in pos. +1000(4.) +2000 (4.) —2219-15 (6.) +3.000 (9.) +3000 (19.) —2000 (30.) Struge, hran. in pos. +1100 (8.) +600 (24.) Sv. Ivan, hran. in pos. —9000 (1.) +2034 (1.) +2100 (17.) -800 (20.) -2-38 (20.) —1000 (28.) Sv. Jakob ob Savi, hran. in pos. -j-^OCK) (4) +2200 (23.) Sv. Križ pri Kostanjevici, hran. iu pos. — 3000 (9.) —4000 (16.) Sv. Križ pri Litiji, hran. in pos. +2000 (3.) +1000 (3.)-—2000 (3.) —1000 (6.) +3500 (25.) +3200 (31.) Sv. Jurij ob j. ž., hr. in pos. —1000 (3.) —500 (0.) —1500 (10.) +2500 (24.) +1000 (26.) +1000 (30.) Sv. Jurij pod Kumom, hr. in p. +1700 (14.) +1000 (17.) +1000 (29. Sv. Jurij pri Kranju, hran. in pos. +1500 (4.) —1000 (19.) —500 (12.) —1000 (16.) —1500 (22.) Sv. Kunigunda, hran. in pos. +900 (6.) +400 (13.) +1500 (22.) +1000 (27.) Sv. Lenart, hran. in pos. —2000 (7.) +2000 (14.) —1500 (22.) —2000 (29.) Šebrelje, hran. in pos. +300 (4.) +1000 (4.) —2500 (22.) Škocijan, hran. in pos. —1500 (3.) —3000 (22.) Škofjaloka, hran. in pos. +2000 (9.) +2000 (14.) +1000 (22.) +1000 (30.) +2500 (30.) Šmarije, hran. in pos. +1500 (13.) —2000 (14.) +5200 (22.) —2200 (28.) Šmartno pri Kranju, hran. in pos. +1200 (5.) —3000 (15.) +2200 (24.) +1500 (25.) +800 (27.) +3300 (30.) Šmartno pri Litiji, hran. in pos. +1000 (3.) +1500 (5.) — 1000 (28.) -1000 (29.) Šturije, hran. in pos. +2000 (14.) Štokovci, družtvo za šted. i zajm. —4000 (9.) —5000 (24 ) Št. Ilj pod Turjakom, pos. +2000(9.) —1000 (28.) +1000(31.) Št. Janž, hran. in pos. +1150 (1.) —800 (9.) Št. Jernej, hran. in pos. —4000 (9.) +5000 (29.) Št. Lambert, hran. in pos. +1123 (20.) Št. Peter, hran. in pos. —6000 (6.) —800 (16 ) +3000 (26.) Št. Rupert, hran. in pos. +3000 (10.) Št. Vid pri Zatičini, hran. in pos. +2000 (3.) Tomaj, hran. in pos. —1800 (1.) Tomišelj, hran. in pos. +1500 (23.) Toplice, hran. in pos. —2000 (10.) +1000 (10.) —2000 (22.) Trebelno, hran. in pos. +2000 (10.) Trnovo, hran. in pos. +20 (3.) +4000 (10.) —4419-21 (29.) Tržič, hran. in pos. +1500 (5.) +1500 (17.) Tržišče, hran. in pos. —1800 (13.) +1100(25.) +500 (31.) Tunice, hran. in pos. +2000 (1.) +1000 (2.) —1000 (6.) +1000 (17.) +2000 (25.) Velike Lašče, hran. in pos. -8000(1.) —7000(14.)+3900(31.) +3500 (24.) Vipava, hran. in pos. —4000 (14.) +5000 (22.) Višnja gora, hran. in pos. —10.000 (2.) +2087-81 (3.) —3000 (10.) —3000 (26.) —4000 (27.) Vojsko, hran. in pos. —300 (16.) Vodice, hran. in pos. +1000 (3.) —1400 (6.) +500 (31.) Vrhnika, hran. in pos. +5000 (4.) —3000 (12.) Zagradec, hran. in pos. —1000 (5.) —600 (24.) +1500 (31.) Zagorje ob Savi, hr. in pos. +1593-51 (3.) —1000 (9.) —5200 (14.) +3100 (27.) Zatičina, hran. in pos. +1000 (5.) +3770 (5.) Zg. Besnica, hran. in pos. +2300 (9.) —200 (24) +1400 (28.) Zg. Tuhinj, hran. in pos. +8000 (3.) +2500 (17.) +2000 (31.) Žiri, hran. in pos. —4000 (10.) Župa Raščane, hran in pos. —1600 (22.) Žužemberk, hran. in pos. —3000 (9.) — lOO — F K B O- 3L E 2D poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec februar 1906. Preipmki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posoj ila Število članov 1 m o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V K V Badema 9647 7947 69 17594 69 290 07 1201 27 6742 64 3411 44 84 Barban 8566 60 7832 38 16398 98 10 — — — 2260 — 686 24 320 Baška 24809 16 24474 74 49283 90 23041 81 3612 20 1000 — 1049 — 185 Beram 3442 60 2057 58 5500 18 2040 — 699 35 1355 79 166 — 111 Blagovica 7305 24 7167 37 14472 61 4057 76 1367 37 5800 — — — 175 Bled za blejski kot . . . 24695 58 26035 51 50731 09 9575 40 10160 06 15440 — 9079 35 138 Bloke 4445 40 7538 82 11984 22 2307 34 580 — 4480 — 1550 — 107 Boh. Bistrica .... 21048 44 19267 58 40316 02 9119 25 4957 10 11000 - 130 — 93 Borovnica 29838 73 27815 31 58165 59 9160 — 2758 06 2740 — 18100 — 278 Buzet 41315 66 38760 21 80075 87 35470 64 11033 53 25970 75 4986 16 1014 Cerklje 18610 16 19939 28 38549 44 17033 — 3678 83 660 — 430 — 272 Cerknica ? Cres ? Col 1798 32 1989 40 3787 72 340 620 1320 109 74 Čatež 8279 06 8044 57 16323 63 6320 — 5608 29 320 — 100 — 99 Češnjica ? Čermošnice . . . . ? Črnivrh 21176 43 18747 90 39924 33 10855 56 2799 22 5512 2263 37 189 D. M. v Polju .... 2986 09 4330 80 7316 89 2672 15 329 75 1700 — 220 — 43 Dobrepolje 55567 44 56269 85 111837 29 22170 34 25673 73 17033 56 18282 — -P Dobrinj 37776 08 32465 99 70242 07 18175 64 10646 25 10280 — 4729 38 333 Dobrunje ? Dolsko 3536 81 3986 82 7523 63 2680 2144 97 1500 _ 27 Domžale 11660 02 11362 29 23022 31 9806 — 2733 27 2400 — 1400 — 204 Dračevica 5960 89 5772 38 11743 27 1785 92 194 80 2291 96 1100 07 48 Draga 4219 46 3209 — 7428 40 2489 79 1200 — 1600 — 54 59 ? Dubrovnik 33251 54 30966 30 64217 84 10335 97 896 16 10058 — 10342 — 487 Fara pri Kostelu . . . 3291 — 3593 — 6884 — 3170 — 280 — — — — — 68 Frankolovo 10294 77 8051 17 18345 94 2492 20 2540 68 5456 — 2062 36 182 Gojzd 5742 60 5774 52 11517 12 3840 — 2254 10 1020 — 200 — 58 Gore 13029 48 4483 79 17513 27 1224 — 224 88 200 — 1400 — 80 Gorica cent. pos. . . . 234814 03 234525 92 469339 95 46696 42 30687 47 72707 26 21490 53 1088 Gorje 12320 49 13085 02 25405 51 7761 83 2765 61 2186 27 3169 14 305 Horjul 9237 44 9012 39 18249 83 4813 70 3187 14 1935 44 2663 79 309 Hrenovice 12802 53 10861 57 23064 10 10305 — 784 02 1500 — 2370 — -f-5 Idrija 16214 39 19996 95 36211 34 7019 79 10686 40 4208 05 3056 34 136 Ig " 11602 58 11671 35 23273 93 8471 — 2386 73 4635 — 2850 — 242 Izlake 17401 67 19200 38 36602 05 12126 24 4131 99 5050 — 862 — 222 Jesenice 15762 15 13701 40 29463 55 12800 — 7938 65 — — — — 119 Kamnik 49836 53 46148 11 95984 64 13525 71 30385 38 13720 — 8770 97 781 Kanal 14836 27 15240 19 30077 46 12938 — 3682 33 1437 50 900 — +1 Kandija 56065 98 53583 86 109649 48 41321 74 21619 56 14372 — 6434 25 ? Kaštelir 11153 77 9703 42 20857 19 3254 — 3818 21 5600 — 565 — 184 Kazaze 637 35 1238 80 1876 15 580 — 300 — — — — — 12 Kievo 16612 22 16252 12 32864 34 13175 63 10688 46 23193 16 291 18 175 Knežak 16504 49 17391 02 33895 51 9519 40 9561 50 6516 — 340 — 199 Komenda 14291 85 14750 97 29042 82 10059 05 7212 90 260 — — — 65 Košana 5530 05 5318 08 10821 13 4579 27 2435 95 2878 — 300 — 402 Kotor 76575 08 61646 63 148221 71 6286 46 11146 74 17240 — 15450 — 47 Kranjskagora .... 21200 95 22203 45 43404 40 12441 — 3632 26 6474 70 7740 — 297 Krka 3266 84 6795 10 10061 94 2855 — 1370 37 2900 — 200 — 78 Križevci 29910 52 25797 45 55707 97 21001 69 7673 91 8090 — 1255 — 271 Laško 18073 43 17747 58 35821 01 1113 28 2959 18 690 — 148 60 343 Leskovec 7136 13 7263 28 14399 41 5398 — 1902 69 380 — 161 — 287 Leskovica 1831 25 771 98 2603 24 1233 — 719 89 30 — 500 — 81 Lindar 642 01 740 — 1382 01 60 — 100 — 534 10 113 89 75 Ljubljana — ljud. posoj.. „ —Vzaj.podp.dr. . 2294249 — 2262178 23 4556427 23 339936 09 244533 62 95853 19 10655 68 2025 150305 33 224048 63 374353 96 47878 07 18726 23 94902 — 12075 — — Ljubno 26715 80 29464 08 56179 88 14985 81 14670 83 14427 — 2860 25 ? Loškipotok na Taboru . 2887 47 2695 76 5583 23 2636 — 53 20 1140 — 140 — 111 Lukovica 10258 26 9037 — 19295 86 8696 — 1694 — 800 — 1480 — 74 Mali Lošinj 17625 57 14943 53 32569 10 12610 81 2913 — 6000 — 1640 — 256 Marenberg 5953 95 2316 80 8270 75 156 02 1448 73 637 36 3645 90 334 Medulin 5020 19 3837 34 8757 53 3271 — 30 32 3700 — 1421 80 335 Mengeš 13747 99 12807 16 26555 15 13102 — 2487 41 320 — 150 — 406 Metlika 33197 19 45492 56 78689 75 16676 97 27232 66 14730 — 6253 90 +7 — 101 - I m e Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila JD > O vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > c K h K h K h K h K ! h K 1 h K h Mokronog 6902 09 7729 82 14631 91 5375 8612 35 600 1217 172 Mošnje 9113 36 7238 85 16352 21 3928 73 6113 07 400 — 561 69 119 Naklo 1741 84 1318 20 3060 04 1550 — 1273 50 40 — 160 — 52 Nerezine 24571 35 23780 50 48351 85 19788 27 22225 80 1400 — 2860 — 104 Oprtalj 975 75 844 74 1820 49 279 96 — — 843 — 460 — 242 Pišece 2543 56 3691 40 6234 96 800 — 1613 31 1994 — 1342 — 776 Planina 6475 30 5903 87 12379 17 487 — 877 53 5000 — 410 — 132 Polhov-Gradec .... 6972 15 6915 55 13887 70 4112 — 2957 65 — — 1341 — 149 Poljane 28033 26 17841 59 45874 85 13941 30 3378 09 1000 — 2200 — 397 Preddvor 2820 — 2754 — 5574 — 1102 — 1208 — 800 — 100 — 59 Preska Pločice-Konavlie . . . Pulj 2748 4740 95 2683 4579 64 5431 1975 182 1000 60 p Punat 40592 74 30578 76 61171 50 23557 — 3796 — 3510 — — — 31 Radeče Rab ? 20196 32 22592 17 42788 49 11592 60 7280 45 6932 85 5709 70 500 Rečica 24445 70 • 29735 28 54186 98 23025 33 7847 43 1650 — 840 — Ribnica Ricmanje ? 70946 09 95858 81 166804 80 13955 86 11146 49 71510 — 11342 — +6 Roč 9534 49 9121 97 18656 46 600 — 1340 — 6782 98 1475 81 254 Rob 5149 72 6169 — 11318 72 4968 78 571 91 580 — — — 197 Rogoznica 15041 95 14917 47 29959 42 5677 19 4144 63 1603 27 6994 20 114 Rova 7532 39 7408 22 14940 61 4252 54 2286 31 800 — 2770 — 234 Rovte 17750 08 15268 72 33018 80 8962 20 1257 77 9950 — 3380 — 200 Selce 16818 14 16158 47 32976 61 11933 68 2468 35 3410 — 2420 — 318 Semič 15428 85 12710 — 28138 85 9166 06 5084 77 4470 — 759 — h4 Senožeče 3045 09 3050 30 6095 39 1100 — — — 1200 — 1300 — h3 Sevnica Sinčaves ? 25915 08 30568 06 56483 14 6686 80 14122 80 6370 — 16230 — 19 40 Slov. Gradec 6873 53 9759 01 15632 54 575 35 2060 — 4797 — 240 — 56 Smlednik 2389 69 2134 57 4524 26 2343 20 114 37 1020 — — — 53 Sorica 5604 43 6350 — 11954 43 4316 — 1866 — 1720 — 200 — 38 Srednjavas 28629 84 29193 71 57823 55 11316 61 8253 62 17863 — 16457 — 379 Staraloka 19687 55 5515 25 202 80 4541 — 5351 33 100 — 80 — 226 Stari grad 22637 94 16874 37 39512 31 14690 64 862 53 — — 1427 60 230 Stari trg 18472 07 10455 52 28927 59 12510 90 6022 17 3760 — 4665 — 552 Struge 6546 60 5757 61 12304 21 4330 — 1624 91 240 — 340 — 54 Sv. Ema 2411 14 2419 24 4830 38 1093 — 10 — 1640 — 26 60 157 Sv. Ivan 7470 17 7984 71 15454 88 2219 10 896 — 3990 — 2664 — 139 Sv. Jakob ob Savi . . 5409 60 3344 71 8754 31 4551 — 3025 29 500 — 700 — 144 Sv. Križ p. Kostanjevici . 24554 77 27736 — 52290 77 17560 — 12641 61 14938 40 5164 55 Sv. Križ pri Litiji. . . 9722 75 13137 33 22860 08 7401 67 1168 25 2460 — 880 — 360 Sv. Jurij ob j. ž. . . . 27481 31 23388 60 50869 91 13355 80 15118 04 3600 — 2200 — 204 Sv. Jurij pod Kumom . 5597 70 3892 46 9490 16 5444 — 478 — 40 * — — 46 Sv. Jurij pri Kranju . . 8246 27 7383 87 15630 14 4386 — 1492 50 3760 — 1615 46 301 Sv. Kunigunda .... 4899 56 5016 04 9915 60 936 90 601 61 550 — 3218 50 90 Sv. Lenart 22025 51 21206 37 43231 88 13156 76 11832 50 6220 — 2488 — 2074 Sebrelje 3562 63 2964 55 6527 18 11147 53 974 53 664 — 960 28 106 Skocijan . .... 37812 53 37472 17 75284 70 12115 — 8808 28 7920 — 3250 — 676 Škofjaloka 6847 56 6879 85 13727 41 5461 66 4660 12 — — 1346 50 64 šmarije 9350 54 7902 08 17252 62 6614 20 3496 31 4400 — — — 251 Šmartno pri Litiji. 8915 97 8995 25 17911 22 5801 — 2414 65 1390 — 2690 — 211 Šmartno pri Kranju . . 15994 96 15873 24 31868 20 15741 80 20 — 2300 — — — 16 Sturije 5953 79 6490 94 12444 73 4983 86 4356 84 1290 — 807 02 222 Štokovci 3771 89 5730 78 9502 67 — — 200 — 4895 50 452 37 277 št. lij pod Turjakom 6763 86 4419 26 11183 12 2877 50 1963 22 2003 — 1115 — 181 St. Janž 2034 49 2241 75 4276 24 716 — 1269 89 370 — 360 — 145 St. Jernej 32358 76 28291 36 60650 12 20624 56 11467 23 15170 — 2564 — +8 Št. Peter St. Rupert 21671 02 22169 02 43840 04 9049 — 10931 51 9066 — 1937 07 224 5159 05 6150 39 11309 44 3980 — 2563 42 1080 — — — 214 St. Vid pri Zatičini 14678 27 17309 08 31937 35 13593 23 7589 63 7700 — 700 — 407 Tinjan 2806 66 1610 — 4416 66 1380 — — — 1610 — — — 256 Tomaj 12062 48 11763 20 23825 68 4429 98 5368 94 6320 — 1416 — +7 Tomišelj 3482 93 3075 09 6558 02 2336 — 1261 64 1810 — 1060 — +1 Toplice 6974 49 9586 42 16560 91 4157 — 2986 07 6570 — 690 — 77 Trebelno 12710 22 10190 95 22901 17 6594 — 5311 24 1810 — 1062 — 226 Trnovo 30947 45 26256 54 57203 99 5283 93 14715 64 6043 75 11281 26 729 Tržič . . . Tržišče ? 11570 51 7843 08 19413 59 4868 — 2242 02 3400 — 1642 35 167 Tunice . . 6803 26 6232 32 13035 58 4728 — 1658 87 570 — — — 47 102 — 1 m © Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila o > “ o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > c 3 * K V K V K V K V K V K V K V Velike Lašče .... 24746 72 16510 69 42621 03 13719 50 2489 30 4450 400 200 Vipava 41629 75 41440 52 83070 27 27714 20 16253 38 10675 6832 1163 Videm 2518 24 2718 73 5236 97 1770 87 1656 58 1000 442 20 ”1”1 Višnjagora 38659 44 38311 14 76965 58 19331 — 17054 70 18848 60 1472 51 452 Vojsko 289 33 398 41 687 74 228 85 298 41 100 40 — 31 Vodice 7545 73 9077 94 16623 67 6585 — 1984 2370 63 Vrbnik 2294 57 10305 90 37251 47 17092 — 6066 01 9190 3216 299 Vrhnika 15558 78 11693 56 27252 36 8100 — 3195 77 375 2063 50 ? Zagradec 2404 20 1646 49 4050 69 1586 — 977 500 510 156 Zagorje ob Savi . . . 3866 23 3495 60 7331 83 3831 15 2751 50 300 50 Zatičina 8202 01 9586 16 17788 17 6327 — 3999 54 805 12 1800 — 61 Zg. Besnica 5677 22 6401 50 12023 72 4760 — 1048 81 619 25 50 Zg. Tuhinj Zrenj ? 13898 15 14261 81 28259 96 9549 — 5204 92 1000 — 1310 — 184 Žiri Žminj ? 25027 33 12725 79 37753 12 11941 — 7096 43 2600 — 2800 — 250 Župa Raščane .... 298 21 140 99 439 20 79 Žužemberk 14995 79 10640 56 25636 35 10286 60 5735 — 2147 25 330 71 443 VABILtO na ŠESTI REDNI OBČNI ZBOR Zadružne tiskarne v Ljubljani, registr*ovano zadruge z omejeno zavezo v pondeljek, dne 30. aprila 1906 ob 7. uri zvečer v posvetovalnici „Ljudske posojilnice" v Ljubljani, Kongresni trg št. 2. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Potrjenje letnih računov in bilance za 1. 1905. 3. Sklepanje o porabi čistega dobička. V Ljubljani, dne 10. aprila 1906. 4. Dopolnilna volitev 3 članov uprav, sveta.*) 5. Volitev nadzorstva petero članov. 6. Slučajnosti. Upravni svet: Josip Šuman. Franc Leskovic. Dr. Ivan Šušteršič. *) Po § 16. pravil so izstopili sledeči gospodje iz upravnega sveta, katerih triletna doba je potekla: Josip Jeglič, Josip Šiška in Dr. Ivan Krek. VABILO na 4. redni občni zbor Mlekarske zadruge v Dolskem, reg. zadruge z om. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 22. aprila 1906 ob ‘/s 4. uri popoludne v šolskih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število zadružnikov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih. Računski zaključki. Hranilnica in posojilnica v Domžalah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za Vlil. upravno leto 1905. Člani: začetkom 1. 1905 178, v upravnem letu pristopilo 33, odpadlo 7, koncem leta 1905. 204. Deleži: začetkom 1. 1905.178, v upravnem letu prirastlo 33, izplačano 7, koncerni. 1905.204; odpovedano: 0. Denarni promet: K 188.60271. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 66 Deleži 14 Posojila 79.982 48 Deleži . , . . . 408 Hranilne vloge s ka- Vzdign. hranil, vloge 31.604 32 Inventar premični . 250 35 Hranilne vloge s ka- pital, obrestmi 51.786 26 Dana posojila . . 34.730 — Inventar nepremični 14.924 82 pital, obrestmi 81.235 34 Vrnjena posojila 15.920 — Tekoči račun z zvezo 22.000 — Zaost. obresti posojil 313 12 Tek. rač. z „Zvezo* 16.665 42 Tekoči rač. z zvezo 20.588 29 Inventar premični . 150 — Prehodni .... 125 29 Predpl. obresti pos. 111 83 Plač. obr. od posojil 4093 56 Obr. hran. vlog izpl. 314 58 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Rezervni zaklad . . 2.118 72 Upr. in urad. prisp. 126 83 d ti ti kap. 2.772 72 Delež pri Ljud. pos. 4 — Čisti dobiček . . . 184 54 Pristopnine . . . 33 — Obresti tek. računa 869 34 Neplač. doh posest. 755 — Dohodki posestva . 861 — Obr. pos. povrnjene 2 24 Neplačane kupnine . 1.112 — Got. začetkom leta . 1.938 46 Upr. in urad. stroški 418 60 Neplač obr. kupnin 32 70 Ren. dav. in nep. pr. 24 39 Got. 31. decem. 1905 2.224 09 Davki 90 22 Za dobrodel.namene 105 — Prehodni .... 93 90 Got. 31. decem. 1905 2.224 09 95 413 40 95.413 40 100.723 85 100.723 85 1 Hranilnica in posojilnica v Komendi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za prvo upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. —, v upravnem letu pristopilo 56, odpadlo 0, koncem leta 1905. 56. Deleži: začetkom leta 1905. —, v upravnem letu prirastlo 56, izplačano 0, koncem leta 1905. 56; odpovedano: 0. Denarni promet: K 243.052-87. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Hranilne vloge s ka-pitalizov. obrestmi Vrnjena posojila. . Tekoči račun z zvezo Obresti tek. računa Plačane obr. od pos. Upr. in urad. prisp. Pristopnine . . . 112 109.275 1.810 7.967 2 300 735 133 56 28 22 98 62 02 Delež pri „Zvezi* . Vzdig. hran. vloge . Dana posojila . . Tekoči račun z zvezo Inventar premični , Obr. hran. vlog izpl. Obr. hr. vi. kapitaliz. Obr. pos. povrnjene Upr. in urad, stroški Pristopnine . . . Tiskovine .... Gotov, konec 1. 1905 1.000 11.723 20.234 84.531 275 13 2.493 3 126 10 251 1.727 98 92 19 29 56 24 57 37 Posojila Tekoči račun z Zvezo Inventar premični . Zaostale obr. posojil Delež pri Zadr. zv. Vrednost tiskovin . Gotov. 31. dec. 1905 18.424 76 564 248 10 1.000 200 1.727 76 33 06 37 Deleži Hran. vloge s kapit. obrestmi . . . Predplač. obr. posojil čisti dobiček . . . 112 97 552 265 244 28 30 94 122.390 12 122.390 12 98.174 52 98.174 52 | Posojilnica v Kranjski G-ori, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XI. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 283, v upravnem letu pristopilo 19, odpadlo 9, koncem leta 1905. 293. Deleži: začetkom leta 1905. 283, v upravnem letu prirastlo 19, izplačano 9, koncem leta 1905. 293, odpovedano: 0. Denarni promet: K 346.023,13. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži . . . Hranilne vloge s ka-pitalizov. obrestmi ^•'njena posojila Pekoči račun z zvezo Obresti tek. računa Plač. obr. od posojil Dpr. in urad. prisp. Pristopnine . . . Gotov, začetkom leta 56 117.791 27.285 16.136 626 9.566 330 5 3.259 51 21 67 96 02 47 Deleži Vzdig. hranil, vloge | Dana posojila . . Tekoči račun s zvezo Obr hr. vi, izplačane Obr. hran. vlog kap. Obresti pos. povrnj. Upr. in urad. stroški Rentni davek in ne-posred. pristojbina Nal. rezervni zaklad Got začet, leta 1905 54 40 995 43.727 73.226 119 7.694 393 923 95 3.736 4.090 94 30 67 57 62 34 04 74 07 55 Posojila..... Tekoči račun z zvezo Inventar premični . Zaost. obresti posojil Delež pri Zadr. zvezi „ „ „Ljud. pos." Delnica pri Union . Nal. rezervni zaklad Gotov. konc. 1 1905 194 614 53.028 124 1.967 1.000 4 500 12 194 4.090 37 03 38 13 44 55 Deleži ..... Hranilne vloge s ka-pitalizov. obresti . Predpl. obr. posojil Rez. zaklad z obresti Čisti dobiček . . . 886 252.854 529 12.682 570 53 96 20 21 175.056 84 175 056 84 267.522 90 267.522 90 1! Člani: stanje začetkom leta 1905 32, v upravnem letu prirastlo 41, odpadlo 2, koncem leta 1905 71. Deleži: začetkom 1. 1905 32, v upravnem letu prirastlo 41, izplačano 2, koncem 1. 1905 71, odpovedano: 0. Denarni promet: K 185.961-71. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži , . . . . Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . Vrnjena posojila Tek. račun z „Zvezo" Inventar premični . Obresti tek. računa Plačane obr. posojil Upr. in urad. prisp. Pristopnine . . . Gotov. zač. leta 1905 82 52.337 4.060 31.225 20 1.062 1 973 314 41 2.082 61 64 70 40 28 21 45 44 Deleži Vzdig. hran. vloge . Dana posojila . . Tek. račun z „Zvezo" Obr. hran vlog izpl. Obr. hr. vlog kapital. Obresti pos. vrnjene Upr. in uradni stroški Ren. dav., nep. prist. Delež pri Zadr. zv. Gotov. 31. dec. 1905. 4 11.235 49.621 28.962 53 2.364 16 295 8 200 437 70 28 28 67 40 38 52 75 75 Posojila Tek. račun z „Zvezo" Inventar premični . Zaostale obr. posojil Delež pri „Zadr. zv." Got. koncem 1. 1905 56.820 23.051 480 93 400 437 64 51 69 50 75 Deleži Hranilne vloge s kap. obrestmi. . . . Predplač. obr. pos. Rezer. zaklad s pris. čisti dobiček . . . 142 80.406 5 43 686 13 50 65 81 93.199 73 93.199 73 81.284 09 81.284 09 1 Hranilnica in posojilnica v Mengešu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IX. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 409, v upravnem letu prirastlo 33, odpadlo 42, koncem leta 400. Deleži: stanje začetkom leta 818, v upravnem letu prirastlo 66, izplačano 84, koncem leta 800, odpovedano: 0. Denarni promet: K 286.437-87. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) J K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Hranilne vloge . . Vrnjena posojila Vrnjen nalož denar Obr. nalož. denarja Plač. obresti od pos. Upr. in uradni prisp. Pristopnine . . . Gotov. zač. leta . . Kapit. obresti hranil, vlog 66 94.178 23.948 4.064 5.894 7.491 327 32 2 533 10.912 17 03 47 16 52 44 Deleži Vzdig. hranil, vloge Dana posojila . . Naložen denar . . Obr. hran. vlog izpl. » » „ kap. „ pos. povrnjene Upr. in urad. stroški Ren. dav. in nep. pr. Gotov. 31. dec. 1905 84 60.940 19.674 43.804 510 10.912 22 886 156 12.455 31 03 65 44 88 05 72 71 Posojila Naložen denar . . Inventar premični . Zaostale obr. posojil Delež pri Zadr. zvezi „ „ , tisk. „ „ Ljud. posoj „ „ Union . . Got. koncem 1.1905 136.315 149.213 122 1.362 1000 1.000 4 1.000 12.455 25 40 39 71 Deleži Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . Rezervni zaklad . . Cisti dobiček . . . 800 294 517 5.933 1.221 98 15 62 149 446 79 149.446 79 302 472 75 302.472 75 Hranilnica in posojilnica v Metliki, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, za XI. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 610, v upravnem letu pristopilo 116, izstopila 1, koncem 1. 1905 725, odpovedalo 0. Deleži: stanje začetkom leta 1905 612, v upravnem letu prirastlo 116, odpadla 1, koncem leta 1905 727. Denarni promet: K 858.653-20. Prejemki (Debet) 1 K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 232 Deleži 2 Posojila .... 555.626 78 Deleži 1.454 Hranilne vloge s kap. Vzdig. hran. vloge . 197.814 78 Inventar premični . 560 12 Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . | 182.811 28 Dana posojila. . . 146.148 43 Inventar nepremični 35.369 22 obrestmi . . 412.375 45 Vrnjena posojila . . 69.067 81 Tekoči račun z Zvezo 40.000 — Zaostale obr. posojil 7.568 96 Tek. račun s zvezo 216 682 37 Tekoči račun z zvezo | 119.420 95 Inventar premični . 494 35 Delež pri Zadr. zv. 1 000 — Predpl. obresti pos. 1 987 95 Sprejeto za odpro- I Inventar nepremični 706 39 Terjatev na odpro- Predplačane obr. od dane gozde . . | 9.421 72 Obresti hr. vlog izpl. 942 68 danih gozdih . . 50.088 30 terjatev na gozdih 34 19 Plač. obr. od posojil 28.427 07 Obresti hr. vlog kap. 16 480 05 Zaostale obr. od teh 1 346 01 Dolg na pis. potreb. 58 22 Upr. in urad. prisp. 1 6.338 28 Obresti tek. računa 9.111 74 Naložen denar . . 1.500 — Rezer. zaklad s pris. 28 551 03 Pristopnine . . 116 — Obr. pos. povrnjene 157 74 Vrednostni papirji . 44 10 Cisti dobiček . . . 3 554 08 Donos nepremičnin. 16 — Upr. in urad. stroški 10.239 20 Dolžna najemnina . 30 — Prehodni .... 572 10 Rent. davek in nep. Gotov. 31. dec. 1905 11 563 80 Najemnina . . . . j 890 08 pristojbina . . . 247 71 Zamudne obresti 504 11 Naložen denar . . 500 Gotov, začet. 1. 1905 17.291 10 Zemljiški davek . . 271 63 Prehodni .... 428 — Gotov. 31 dec. 1905. 11.563 80 435.108 50 435.108 50 664.697 29 664.697 29 | 105 — Člani: začetkom 1. 1905 146, v upravnem letu pristopilo 3, odpadlo 0, koncem leta 1905. 149. Deleži: začetkom 1. 1905. 146, v upravnem letu prirastlo 3, izplačano 0, koncem 1. 1905. 149 ; odpovedano : 0. Denarni promet: K 199.11027. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) j K h Deleži 6 Vzdign. hranil, vloge 29.218 90 Posojila 50 523 95 Deleži . , . . . 298 Hranilne vloge s ka- Dana posojila . . 24 880 — Tekoči račun z zvezo 124.243 52 Hranilne vloge s ka- pital, obrestmi 52 781 05 Tekoči račun z zvezo 31 650 — Inventar premični . 441 44 pital, obrestmi 175 845 44 Vrnjena posojila 11.961 23 Inventar premični . 79 60 Zaost. obresti posojil 877 87 Rezervni zaklad 3.671 34 Tekoči rač. z zvezo 27.472 63 Obr. hran. vlog izpl 121 82 Vrednost tiskovin . 51 50 Čisti dobiček . . . 1.107 57 Inventar premični . 284 — , » , kap. 6.179 41 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Obresti tek. računa 5.535 69 Obresti tek. računa 5.535 69 Delnici „Union" 1.000 — Plač. obr. od posojil 1.946 84 Obr. pos. povrnjene 4 65 Delež pri Zadr. tisk. 500 — Upr. in urad. prisp. 50 62 Upr. in urad. stroški 45 43 Delež pri Ljud. pos 4 — Got. začetkom leta . 657 11 Ren. dav. in nep. pr. 79 10 Got. 31. decem. 1905 2.280 07 Nagrade .... 20 — Občini Črni Vrh 49 — Delnica pri Union . 500 — Za tiskovine . . . 51 50 Got 31. decem. 1905 2.280 07 100.695 17 100.695 17 180.922 35 180.922 35 I 1 ! | Hranilnica in posojilnica na Rovih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deveto upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 231, v upravnem letu pristopilo 8, odpadlo 6, koncem leta 1905. 233. Deleži: začetkom leta 1905. 231, v upravnem letu prirastlo 8, izplačano 6, koncem leta 1905. 233; odpovedano: 0. Denarni promet: K 202.854‘10. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 1.6 Deleži 12 Posojila 92.249 19 Deleži 468 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hran. vloge . 33 120 36 Tekoči račun z Zvezo 45 426 67 Hran. vloge s kapit. pitalizov. obrestmi 57.452 50 Dana posojila . . 13.290 — Inventar premični . j 102 65 obrestmi . . . 139.862 59 Vrnjena posojila. . 17.320 — Tekoči račun z zvezo 48.244 04 Zaostale obr. posojil 399 26 Predplač. obr. posojil 443 46 Tekoči račun z zvezo 15.689 26 Ohr. hran vlog izpl. 260 92 Vrednost tiskovin . 100 — Rezervni zaklad . . 1.161 28 Obresti tek. računa 1.172 75 Obr. hr. vi. kapitaliz. 5 155 49 Vrednost kolekov . 4 — čisti dobiček . . . 56 92 Plačane obr. od pos. 6.367 18 Obr. pos. povrnjene 51 79 Delež pri Zadr. zv. 1.000 — Upr. in urad. prisp. 205 12 Upr. in urad. stroški 393 87 „ „ Zadr. tisk. 1.000 — Pristopnine . . . 8 — Rent. dav in nep. pri. 68 90 „ n „Ljud. pos." 4 — Got. začetkom 1.1905 4.024 61 Razno 1 31 Terj. na upr. prisp. 49 74 Gotov, konec 1. 1905 1.656 74 Gotov. 31. dec. 1905 j 1 656 74 102.255 42 102.255 42 141.992 25 141.992 25 1 1 Hranilnica in posojilnica v Stari Loki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za X. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 224, v upravnem letu pristopilo 19, odpadlo 16, koncem leta 1905. 227. Deleži: začetkom leta 1905. 224, v upravnem letu prirastlo 19, izplačano 16, koncem leta 1905. 227, odpovedano: 0. Denarni promet: K 583.698’10. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 38 Deleži 32 Posojila 193.649 Deleži . . ; . . 454 _ Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranil, vloge [ 83.661 74 Tekoči račun z zvezo 122.939 78 Hranilne vloge s ka- pitalizov. obrestmi 96.021 34 Dana posojila . . | 50.870 — Inventar premični . 1.391 16 pitalizov. obresti . 314976 30 Vrnjena posojila 60.706 02 Tekoči račun s zvezo j 138.319 66 Zaost. obresti posojil 135 74 Predpl. obr. posojil 733 25 Tekoči račun z zvezo 121.315 47 Inventar premični . j 950 40 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Rez. zaklad z obresti 10.678 76 Obresti tek. računa 5-588 41 Obr hr. vi. izplačane 848 27 Delež Zadružne tisk. 1.000 — Čisti dobiček . . . 1.299 63 Plač. obr. od posojil 10.276 01 Obr. hran. vlog kap. 11.266 17 Gotov. konc. 1 1905 8 026 26 Upr. in urad. prisp. 33 20 Obresti pos. povrnj. 44 29 Pristopnine . . . 19 — Upr. in urad stroški 781 99 Zamudne obresti 9 46 Rentni davek in ne- Dividenda .... j 39 80 posred, pristojbina 167 40 Gotov, začetkom leta 1.815 47 Darila 894 — Got začet, leta 1905 8 026 26 295.862 18 295.862 18 328.141 94 328.141 94 1 Člani: stanje začetkom leta 1905 194, v upravnem letu prirastlo 24, odpadlo 4, koncem leta 1905 214. Deleži: začetkom 1. 1905 194, v upravnem letu prirastlo 24, izplačano 4, koncem 1. 1905 214, odpovedano: 5. Denarni promet: K 197.816'85. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži , . . . . 48 Deleži 8 Hranilne vloge s kap. Vzdig. hran. vloge . 41.181 95 obrestmi . . . 60 872 64 Dana posojila . . 27.254 — Vrnjena posojila 11.752 — Tek. račun z „Zvezo" 29.674 17 Tek. račun z „Zvezo" 23.775 43 Obr. hran vlog izpl. 457 13 Obresti tek. računa 1.374 17 Obr. hr. vlog kapital. 4.735 91 Plačane obr. posojil 4 724 89 Obresti pos. vrnjene 14 07 Upr. in urad. prisp. 147 84 Upr. in uradni stroški 598 04 Pristopnine . . . 24 — Ren. dav., nep. prist. 66 33 Gotov. zač. leta 1905 3.528 — Dar 10 — Doplač. del. Zadr. zv. 200 — Gotov. 31. dec. 1905. 2.047 37 106.246 97 106.246 97 11 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) 1 K h Posojila 101.548 Deleži 428 Tek. račun z „Zvezo" 29.572 74 Hranilne vloge s kap. Inventar premični . 178 61 obrestmi.... 131.896 74 Zaostale obr. posojil 690 10 Predplač. obr. pos. 13 75 Delež pri „Zadr. zv." 400 — Rezer. zaklad z obr. 1.385 84 Got. koncem 1. 1905 2.047 37 čisti dobiček . . . 712 49 u 134 436 82 134436 82 Hranilnica in posojilnica v Št. Juriju pri Kranju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VI. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 254, v upravnem letu prirastlo 42, odpadlo 2, koncem leta 294. Deleži: stanje začetkom leta 254, v upravnem letu prirastlo 42, izplačano 2, koncem leta 294, odpovedano: 0. Denarni promet: K 265.250'36. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 84 Deleži 4 Posojila 107 652 27 Deleži 588 Hranilne vloge s kap. Vzdig. hranil, vloge 42 294 90 Tekoči račun z Zvezo 44.508 43 Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . 76.856 33 Dana posojila . . 34.882 27 Inventar premični . 301 69 obrestmi . . . 159.102 06 Vrnjena posojila 20.133 57 Tek. račun s zvezo 42.895 46 Zaostale obr. posojil 932 43 Predplač. obr. posojil 477 98 Tekoči račun s zvezo 27.817 12 Obr. hran. vlog izpl. 422 90 Delež pri Zadr. zvezi 1 000 — Rez. zakl. z obresti. 2.716 49 Obresti tek. računa 1.495 46 v v v kap. 5.477 73 „ „ Ljud. posoj 4 — Čisti dobiček . . . 840 49 Plač. obresti od pos. 5.892 54 „ pos. povrnjene 39 21 Got. koncem 1. 1905 9.326 20 Upr. in uradni prisp. 479 85 Upr. in urad. stroški 771 69 Pristopnine . . . 37 — Ren. dav. in nep. pr. 73 92 Začasno izposojilo . 1.100 — Začasna izposojila . 1.100 — Gotov. zač. leta 1905 3.392 41 Gotov. 31. dec. 1905 9.326 20 137.288 28 137.288 28 163 725 02 163.725 02 1 1 I | Hranilnica in posojilnica v Št. Rupertu, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, za VI. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 207, v upravnem letu pristopilo 21, izstopila 14, koncerni. 1905 214, odpovedalo 4. Deleži: stanje začetkom leta 1905 207, v upravnem letu prirastlo 21, odpadla 14, koncem leta 1905 214. Denarni promet: K 162.779'89. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 105 Deleži 70 Hranilne vloge s kap. Vzdig. hran. vloge . 27.314 11 obrestmi . . . 58.565 49 Dana posojila. . . 22.335 — Vrnjena posojila . 13.460 — Tekoči račun z Zvezo 27.488 30 Tekoči račun z zvezo 9029 29 Obresti hr. vlog izpl. 205 73 Obresti tek. računa 38 30 Obresti hr. vlog kap 2.153 16 Plač. obr. od posojil 3.132 26 Obresti tek računa 85 62 Upr. in urad. prisp. 89 06 Obr. pos. povrnjene 21 60 Pristopnine . . . 21 — Upr. in urad. stroški 285 06 Gotov, začet. 1. 1905 2.460 96 Rent davek in nep. pristojbina . . . 26 27 Na delež Zadr. Zv. 200 — Gotov. 31 dec. 1905. 6.716 51 86.901 36 86 901 36 | Imetje (Aktiva) h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila .... 61.318 Deleži 1.070 Tek. rač. z „Zvezo" 14 120 17 Hranilne vloge s kap. Inventar premični . 139 33 obrestmi . . . 80.819 75 Zaostale obr. posojil 460 87 Predpl. obresti pos. 297 86 Vrednost tiskovin . 75 — Rezer. zaklad z obr. J 515 75 Delež pri Zadr. zv. 400 — Cisti dobiček . . . I 530 52 „ „ Ljud pos. 4 — Gotov. 31. dec. 1905 6.716 51 83.233 88 83.233 88 II II 1 | Hranilnica in posojilnica v Vipavi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za X. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 1142, v upravnem letu pristopilo 66, izstopilo 45, stanje 31. decembra 1905 1163. Deleži: stanje zač. 1. 1905 1142, v upravnem letu prirastlo 66, odpadlo 45, koncem 1. 1905 1163; odpovedano: 45. Denarni promet: K l,259.363-26. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K 11 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 132 _ Deleži 90 Posojila . . . 887.837 84 Deleži 2.326 ^ Hran. vloge s kapit. Vzdig. hran. vloge . 187.358 66 Inventar premični . 1037 18 Hr. vlog. s kap. obr. 668 769 07 obrestmi . . . 273.539 97 Dana posojila . . 261.152 — Inventar nepremični 32.821 28 Tekoči račun z zvezo 264.918 16 Vrnjena posojila 140.363 47 Tekoči račun z Zvezo 126.440 65 Zaostale obr. posojil 12.693 42 Predpl. obr. od pos. 2.896 33 Tek. rač. z „Zvezo1 164.657 05 Invent. prem. i. nepr. 619 22 Delež pri Zadr. zv 1.000 — Rezerv, zaklad z obr. 29.737 04 Inventar premični . 179 23 Obr. hran vlog izpl. 1.690 30 Delnice pri „Union* 1.000 — čisti dobiček . . . 6.318 48 Inventar nepremični 9 — Obr hran. vlog kap. 26.070 67 Delež, pri Zadr. tisk. 500 — Plačane obr. posojil 43.528 05 Obresti tek računa 12.364 75 Delež pri Ljud. pos. 4 — Upravni in uradni Obresti pos. vrnjene 262 11 Rezervni zaklad . 29.737 04 prispevki . . . 1.324 — Upr. in urad. stroški 2.748 95 Gotov. 31 dec. 1905 8.334 32 Pristopnine . . . 39 60 Rent dav i. nep.pr. 369 17 Stanarina .... 1.254 — Upr. hiše in hiš. dav. 484 64 Prehodni .... 70 26 Prehodni ... 70 26 Obresti nal. denarja 1 280 47 Cisti dobiček 1904 se Zamud. obr. od pos. 366 75 kot hr. vloga nal. 4.512 62 Gotov, začet. 1. 1905 7.104 94 Obresti rezerv, zakl. 1.280 47 Gotov. 31. dec. 1905 8.334 32 633 848 79 633 848 79 974 965 08 974.965 08 II 1 II 1 II 1 Mlekarska zadruga na Brezovici, registrovana zadruga z omejeno zavezo za I. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 0, v upravnem letu pristopilo 103, izstopilo 0, koncem leta 1905 103. Deleži: stanje začetkom leta 1905 0, v upravnem letu prirastlo 116, odpadlo 0, koncem leta 1905 116. Denarni promet: K 57.096-31. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vplačani deleži . . Izposojila .... Prejemki za blago . Za kanglje . . . 715 3.362 24.529 221 22 25 57 Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Inventar nepremični Inventar premični . Upravni stroški . . Obresti izposojll Delež pri Zadr. zv. Gotov. 31. dec. 1905 696 21 752 879 3 716 1.174 40 10 559 12 26 40 29 20 77 Inventar nepremični Inventar premični . Delež pri Zadr. zv. Gotov, konec 1. 1905 615 3 343 10 559 48 76 77 Deleži Izposojila .... Dolg na blagu nezad. čisti dobiček . . . 715 2.666 368 780 22 62 17 28.828 04 || 28.828 04 4 530 01 4.530 01 II j | II II 1 Mlekarska zadruga v Naklem, registrovana zadruga z omejeno zavezo za II. upravno leto 1905. člani: stanje začetkom leta 1905 52, v upravnem letu pristopilo 3, izstopilo 0, koncem leta 1905 55. Deleži: stanje začetkom leta 1905 80, v upravnem letu prirastlo 3, odpadlo 0, koncem 1. 1905 83; odpovedano : 0. Denarni promet: K 28.972-41. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blagajniški preostan. Vrnjena izpos. ozir. Terj. na bi. pri nez. 605 14 Deleži 498 1. 1904 453 90 tek rač. za stroje 1.594 36 Vred. neprem. inven. 108 95 Dolg na blagu zadr. 830 25 Vplačani deleži . . 18 — Izdatki za blago . . 10913 50 Vred. prem. invent. 982 97 Rez. zaklad . . . 287 13 Prejemki za blago . 13.818 41 Voznina . . . 1 02 Delež pri Gosp. zv. 60 — Čisti dobiček . . . 572 41 Deske, les in razno 10 70 Inventar nepremični 217 90 Naloženi denar . . 400 — Prejemki za ročke . 58 26 Inventar premični . 177 62 Nalož. den. tek. rač. 3 66 Dvigneni nalož. den. 140 — Upravni stroški . . 1.132 74 Nedvignene obresti Diplom 36 — nalož den 1. 1904 — 94 Naloženi denar . . 400 — Got. koncem 1. 1905 26 13 Gotov. konc. 1. 1905 26 13 14 499 27 14 499 27 2.187 79 2.187 79 II 1 II 1 II 1 1 Mlekarska zadruga Spodnje Danje, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, za četrto upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 20, v upravnem letu prirastlo 0, odpadlo 0, stanje koncem leta 20. Deleži: začetkom 1. 1905 55, v upravnem letu prirastlo 0, odpadlo 0, koncem 1.1905 55, odpovedano: 0. Denarni promet: K 5.132-46. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) j K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1904 133 97 Izdatki za blago 1.590 12 Terj. na blagu zadr. 308 07 Deleži 330 Prejemki za blago . 2 461 84 Upravni, stroški 1 . 747 83 Vred. neprem. in ven. 550 31 Izposojila .... 1.200 — Obresti nal. denarja 12 — Obr. delež, in izpos. 60 — Vrednost inv. prem. 621 22 Dolg na blagu zadr. 73 98 Letopis 6 70 Naložen denar . . 420 — Dolg na obr. od izp. 12 32 Naložen denar 120 — Deleži pri dr. zavod. 50 — Dolg na pl mlekarju 30 — Gotov. 31. dec. 1905 83 16 Obrest, nal. denarja 2 03 Rezervni zaklad. 290 67 Gotov. 31. dec. 1905 83 16 čisti dobiček . . . 97 82 2.607 81 2.607 81 2 034 79 2.034 79 II I I Kmetijsko društvo v Rovtah pri Logatcu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za osmo upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 410, v upravnem letu pristopilo 8, odpadlo 28, koncem leta 390. Deleži: stanje začetkom leta 410, v upravnem letu prirastlo 8, izplačano 28, koncem leta 390; odpovedano 12. Denarni promet: K 157.062-32. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1904 660 50 Izplačani deleži . . 28 Vrednost blaga . . 5.257 56 Deleži j 390 Vplačani deleži . . 8 — Vrnjena izposojila . 11 712 69 Ter. na blagu pri zad. 2.332 81 Izposojila . . . . 4.525 29 Izposojila .... 2.166 52 Izdatki za blago 62.091 86 Inventar premični . 217 87 Dolg na blagu nezad. 132 38 Prejemki za blago . 72.285 60 Voznina .... 1.680 94 Predplačana najem. 80 — Rezerv, zakl. z obr. 3 043 24 Vzdig. nalož. denar 3.246 30 Užitnina . . . . 392 97 Naložen denar . . 202 — Čisti dobiček . . . 122 07 Obresti nalož. den. 185 61 Neposredna pristojb. 10 10 Gotov, konec 1. 1905 122 74 Povrnjena najemšč. 40 — Upravni stroški . . 1.833 59 Obresti del in izp.. 717 64 Naložen denar . . 2 — Got. koncem 1. 1905 122 74 78.592 53 78 592 53 8.212 98 8.212 98 I II I I Kmetijsko društvo v Vipavi, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 263, v upravnem letu prirastlo 7, odpadlo 5, koncem leta 1905 265. Deleži: stanje začetkom leta 1905 280, v upravnem letu prirastlo 7, izstopilo 5, koncem leta 282, odpovedano: 6. Denarni promet: K 163.666-10. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1904 39 35 Izplačani deleži . . 28 46 Vplačani deleži . . 242 28 Vrnjena izposojila . 14.900 — Pristopnine . . . 14 — Izdatki za blago. . 33.545 27 Izposojila .... 19.521 59 Voznina .... 1.705 52 Prejemki za blago . 38.371 91 Inventar nepremični 2.789 31 Iz c. kr. pošt. hran 21.032 96 Inventar premični . 1.553 09 Za nepremičnine 1.675 49 Davki 7 30 Za premičnine . . 454 73 Neposredna pristojb. — 50 Povrnjene voznine . 2 80 Upravni stroški . - 2 867 72 Obresti 77 29 Obresti delež, in izp. 2.547 25 Storn. delež vin. dr. 20 — V poštni hranilnici 21.392 18 Prisp. iz par. kotla 406 04 Trtnica 470 70 Gotov. 1. dec. 190 5 51 50 81.858 80 81 858 80 1 II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 24.576 31 Deleži 3.144 41 Terj. na bi. pri zad. 2.410 48 Neizplač. obresti del. 213 17 V V v v D6Z, 6 735 79 Izposojila .... 39.958 35 Inventar nepremični 8.874 54 Dolg na blagu za- Inventar premični . 8.683 32 družnikom . . . 5.000 06 1 obveznica , . . 70 — Dolg na blagu nezad. 2.130 09 V poštni hranilnici. 1 130 50 Rez. zaklad z obr. 1.714 58 Naložen denar . . 226 — Čisti dobiček . . . 597 78 Gotov. 31. dec. 1905 51 50 52.758 44 52.758 44 II II 1 II 1 VABILO k OBČITBIvffU SBOBTJ Hranilnice in posojilnice v Preddvoru, reg. zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 29. aprila 1906 ob ^ 4. uri popoludne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šmartnem pri Litiji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 25. aprila 1906 ob 3. uri popoludne v občinski pisarni ozir. v stari šoli v Šmartnem. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje in predložitev računa za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Prosti nasveti. Načelstvo. NB. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se v smislu § 33. zadružnih pravil drugi dne 24. maja ob istem času, na istem mestu in z istim dnevnim redom. VABILO na OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Cerkljah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo v nedeljo, dne 29. aprila 1906 ob 3. uri popoldne v prostorih hranilnice in posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Pri nezadostni udeležbi članov se bode vršil pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. VABILO na VI. REDNI OBČNI ZBOR Kmetijskega društva v Vipavi, reg. zadruge z om. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 29. aprila 1906 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih št. 87. v Vipavi. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Dopolnilna volitev 5 izstopivših članov načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Volitev razsodišča. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Načelstvo. NB. Ako bi ob določenem času občni zbor ne bil sklepčen, vrši se eno ure kasneje na istem mestu, in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih članov. VABILO na VI. redni občni zbor Posojilnice za slovenjegraški okraj v Št. liju pod Turjakom, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 29. aprila 1906 ob 3. uri popoludne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računa za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Hrenovicah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 29. aprila 1906, ob 4. uri popoludne v uradnici. Dnevni red : 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računa za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število društvenikov, se prične na istem mestu ob 4. uri drugi občn zbor natančno po zgoraj nem dnevnem redu in sklepa n glede na število navzočih. "N/a-Tb i 1 o na 8. redni občni'zbor Hranilnice in posojilnice v Dolmmjak, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 29. aprila 1906 ob 3. uri po-poludne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Na čel st vo. GOSPODARSKO BERILO. Važnost kmetijskega napredka za človeško družbo sploh. Ako se ozremo krog sebe po svetu, vidimo da je sedanja človeška družba podobna plavaču na razburkanem in grozno temnem morji. Med vodilnimi krogi je po večini izginila luč vere, pa tudi velik del tako zvanih „ljudskih mas“ je prišel ob njeno tolažbo, vse strasti so se utrgale z verige in napoveduje se nam vztrajna vojska, a črna in strašna tako, da take svet še ni videl: vojska, ki je baje neizogibna med bogatini in nemaniči, med onimi, ki zapovedujejo in onimi, ki morajo biti pokorni. Da se izogne človeška družba grozoviti katastrofi, ki jo mnogi napovedujejo kot neizogibno, je treba, da se zopet ponove one božanske besede: „Bodi luč . . . in prikaže naj se suha zemlja!“ Luč nam je izšla iz skaline vatikanske; Leon XIII' slavnega spomina in Pij X. sta nam začrtala kot prava socijalna pastirja vesoljnega sveta natančno pota, po katerih nam je moči dospeti skozi vse zmote in zmede sedanje družbe na piano, na varno. Pa žal, množice ne poslušajo tega glasu več tako, kot v prošlih dneh, z mrzlično hitrostjo se drve za troho materijal-nega dobička in si domišljujejo v strahu, da stara, opevana mati zemlja nima več dovolj živeža za vse, da je postala skopa nevljudna mačeha. Pa glej, kakor da bi se bila ponovila ona druga sveta beseda Vsemogočnega — „in prikaže naj se suha zemlja16 — glejte, od daleč se prikazuje nova zemlja, a ne več taka, kakoršno smo bili vajeni gledati doslej, pusta nerodovitna, nezmožna prerediti lastne gospodarje, tako da so le ti prisiljeni iti po svetu s trebuhom za kruhom. Zemlja, ki se prikazuje od daleč je povsem podobna oni, ki je bila pred davnim časom obljubljena izvoljenemu ljudstvu, zemlja s stoterno žetvijo, čudovito bohotnimi travniki in raznovrstnimi sladkimi sadeži, z eno besedo, zemlja, v kateri se cedi mleko in med. Toda motim se, ves očaran in oslepljen bliščobe in krasu te zemlje! Zemlja, ki sem jo ravnokar na-zval novo, je še vedno naša stara, toda prenovljena, izboljšana, prerodovitna in bogata zemlja. Se vedno je to stara zemlja, toda, ako uresničimo na nji tudi ono povelje Božje . . . „in podvrzita si jo . . tedaj vidim, da se izpreminja na tak način, da jo more prekašati v lepoti in rodovitnosti le zemeljski raj, v katerem so bivali naši prvi stariši. Tako imenitne in važne so kmetijske iznajdbe zadnjih desetletij, da moremo izpremeniti zemlji obličje ; dado se tako srečno vporabiti za vsako vrsto zemlje; so tako mnogovrstne, da obsegajo vse stroke rastlinstva, živinoreje in rudninstva, da moramo le občudovati in hvaliti skrivnostni sklep Previdnosti, ki je hotela tolikšne zaklade svoje modrosti in dobrote do človeštva prihraniti do naših dnij, v katerih so se drznili mnogi obdolžiti isto Providnost, da se je zmotila v svojih računih. Videč, kako silno naraščajo ljudstva na zemlji so se pridružili mnogi nevernim Judom v puščavi, češ: „Ali nam bo mogel dati Gospod kruha vjed?“ Toda bodi slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! Čudež, ki ga je naredil —111 — Bog v puščavi, da reši ljudstvo lakote, se ponavlja dandanes v drugem smislu a na mnogo širji podlagi, na veliko bolj trajen način in o meri ne manj čudovito obilni. Kjer se je preje pridelovalo le po 11 hektolitrov žita na hektar, se zamore pridelati sedaj 20, 30, 40, 50, 60 }il\ kjer je bilo mogoče preje prerediti prav piškavo par vprežne živine, se zdaj lahko redi obilno po več parov molzne in pitavne govedi; od koder je preje bežal gospodar obupan vsled slabih pridelkov, tja bo treba odslej hoditi pomagat, da se spravi o pravem času bogata žetev; kjer se je prej trpin v raševini postil ob slabem kruhu in vodi dan na dan, tam vidiš odslej vrtove in drevje šibeče se pod težo najslajšega sadja. Izkušnje, o kojih čitam dan na dan v tujem in domačem časopisji nas potrjujejo v veri, da ni samo mogoče, ampak da celo ni težko pripraviti zemljo do večje rodovitnosti in sicer v kratkem času. * * * Toda kako pa naj dosežemo te čudovite pridelke ? Odgovor: To ni več nikaka skrivnost posameznikov, ampak sodobna posledica vseh znanosti vpo-rabljenih v prid kmetijstvu. Kemija je določila prvine, iz katerih obstoje rastline, živali in rudnine; kmetijska kemija in rastlinska fizijologija sta zaznamovali natančno prvine (ali elemente), katere vsrkavajo rastline iz zemlje, iz vode in iz zraka, zraven pa tudi one, ki jih v grudi primanjkuje v zadostni meri, ki jih mora zato preskrbeti poljedelec sam, ako hoče, da bo zemlja bolj rodovitna in pridelki bogatejši. Bijologija nam je pokazala, kakšno neizmerno korist da imamo lahko od majhnih glivic, ki se nahajajo na koreninicah stročnic v obliki majčkinih gomoljcev in ki vsrkavajo naravnost dragoceni dušik iz zraka in ga kupičijo v zemlji kot zalogo za poznejše pridelke; ista bakterij ologi j a nam je pokazala tudi veliko važnost živih kvasov za srečen izid pri kmetijskih obrtih, pri sirarstvu, napravi vina, piva, kisa, žganja. Kemija, fizijologija in bijologija nas uče, kako moremo nastopiti zmagoslavno proti raznim rastlinskim in živalskim boleznim. Fizika in geologija nam razkrivajo neizmerne zaklade redilnih snovij, skritih v zemlji: dušičnatih soli, fosforne kisline, kalija in apna; kemija zopet nas uči, kako se take naravne soli čistijo, kako se izpreminjajo iz neraz-topnih v raztopne; uči nas celo izpreminjati v močno redilne snovi za rastline take tvarine, ki jih preje niso vedeli porabiti za kaj, kot n. pr. žlindro pri izdelovanji in topljenji železa, ki nam je danes eden najglavnejših virov za pridobivanje fosforne kisline. Ravno tako se dobiva iz morske vode sol in veliko kalijevih in drugih soli. Na ta način so nam zagotov- ljene v veliki množini za kmetijstvo potrebne redilne snovi, ki jih ne bo zlepa ali nikoli zmanjkalo. Naposled sta oskrbela računstvo in mehanika kmetijstvu brez števila izvrstnih pripomočkov za obdelovanje in popolnih strojev, ki pomagajo pri obdelovanji zemlje in pretvarjanji naših pridelkov v finejše izdelke. Iz raznih poizkusov, ki jih delajo skoro pri vseh narodih, imamo tudi precej upanja, da bo mogoče prej ali slej vpreči tudi mogočno električno silo v naš kmečki jarem, da nam tudi ona pomaga prenašati težo življenja. Iz vsega tega lahko posnamemo, da je mogoče obnoviti čudežno rodovitnost „obljubljene dežele“ tudi še dandanes in sicer s tem, da prepojimo svojo zemljo z redilnimi snovmi, da skrbno odbiramo za setev najboljše seme in obračamo vso skrb na obdelovanje. Razne znanosti, vporabljene v kmetijski obrti, na katero pri nas še tako malo skrbi obračamo (kar je, se je zgodilo le po zadružništvu) nas uče, kako se malovredni kmečki pridelki prenavljajo v dragocenejše obrtne izdelke; tako n. pr. dobimo lahko iz žit in krompirja najpreje škrob, iz tega škrobni sladkor, iz tega špirit; iz istih tvarin pa lahko naredimo tudi v hlevu meso, mleko, volno, delavno moč, ako jih pokrmimo. Iz drugih pridelkov zopet lahko napravimo olje, vino, beljakovine i. t. d. Zabiti ne smemo velike koristi nekega načina za zboljšavanje zemlje, ki se imenuje način ali metoda dvojne anticipacije rudninskih soli. Anticipacijo bi kot tujko lahko primerjali predplačanim obrestim. Pri tem načinu kolobarimo med stročnicami (grah, fižol, detelje) in žiti ter okopavinami in pognojimo stročnicam tako močno, da zadostuje gnojenje tudi za sledeče žito. O tem načinu, kojega goreč širitelj na Laškem je Stanislaj Solari, hočemo o priliki sporočiti še podrobneje, ker so vspehi njegovega sistema marsikje presenetljivi. In res! Ako pridelaš na hektaru samo \1 M žita, te pride stati do 17 kron za M. Na gori omenjeni način pa vtegneš zvišati pridelek na 20 hl, od kojih te stane vsak lil le polovica prejšnjih pridelovalnih stroškov. Ko pa doseže kmet višek zemeljske rodovitnosti in za tem gremo kot dosežnim ciljem, tedaj ne pride 1 hi na več nego na 5 K pridelovalnih stroškov. Kar je pri tem naravnost čudovito, je pa to, da po Solarijevi metodi, po kateri s pomočjo stročnic in dvojne anticipacije rudninskih snovi nabiramo dušik iz ozračja, vkljub obilnim pridelkom zemlja ne postaja vedno nerodovitnejša, ampak vedno rodovitnejša, dokler ne doseže rodovitnost svojega vrhunca. Kar je pa še bolj čudovito in za neveščega naravnost neverjetno, je pa to, da moremo pripraviti obširna posestva do velike rodovitnosti in da nam od svojih pridelkov, ako se lotimo kmetijskih obrtov, ni treba prodajati druzega nego oni del, ki ga ima rast- lina iz zraka, dočim vse rudninske dele ali vsaj veliko večino pridržimo sami, da tako ohranimo zemljo vedno rodovitno. Maslo, olje, špirit, sladkor, živalska mast i. t. d. namreč niso druzega, kot ogljikovi vodani, to je sestavine iz ogljenčeve kisline v zraku in vode, ki jih je pretvorila zelena rastlina s pomočjo solnčnih žarkov v nove spojine, živalsko meso pa je po večini sestavina dušika in ogljikove kisline, ki sta oba zopet v ozračji. Ako te pridelke prodamo od hiše in povrnemo razne ostanke pri pretvarjanji zemlji, ne bo ta prav nič ubožnejša, pa tudi za bogastvo redilnih snovij v zraku nam ni treba skrbeti, da bi jih zmanjkalo. Različna je zemlja v raznih krajih in deželah in delih sveta, tu suha, tam močvirna, tukaj odprta, temkaj obdana od gora, vetrovi so marsikje mrzli, drugje topli, močni ali slabi, dežele so blizu ali daleč od gora, morja, puščav, nekateri kraji visoko, drugi le nizko nad morjem: vse to je vzrok, da je toplina in podnebje raznih dežela različna. Tej raznovrstnosti dežela odgovarja po višji Previdnosti tudi raznovrstno rastlinstvo in živalstvo in Njegova volja, da se vsakdo peča in redi z ono stroko, ki je njegovim krajevnim razmeram najbolj primerna. V sedanji neurejeni človeški družbi se en kraj boji tekmovanja druzega kot svojega konkurenta, dočim bi se pri pravilno uravnanih razmerah razvila najživahnejša mednarodna kupčija, kjer bi se zamenjavali medsebojni pridelki, razvile bi se neštevilne kmečke obrti, primerne naravi zemlje in podnebja, ki bi dale posla onim, ki bi ne našli dela v kmetijstvu v ožjem pomenu. Na ta način bi se podrle one umetne barikade, ki sedaj ločijo posamezne države potom trgovinskih pogodb, iz vseh narodov bi postala ena velika družina. Fran Pengov. Yporaba posnetega mleka. O izkoriščanju posnetega mleka prinašajo „West-preuss. landw. Mitteilungen“ na podlagi desetletnega pitanja in poskuševalnega tehtanja sledeče podatke: Pri hitro rastočih pasmah rabilo se je za tvorbo 1 kg žive teže 10—12 l neposnetega, ali 14—15 l posnetega mleka, O2 kg lanenih tropin, ali 16—17 l posnetega mleka brez lanenih tropin. Teleta, ki niso bila podvržena nikakim neredom v rasti, so postajala dnevno za 7/s—1 kg težja. Liter neposnetega mleka se je tu splačal z 10‘8 h, liter posnetega mleka 6 h. Telice dosegle so v 12. mesecu starosti 300 kg žive teže, v 18. mesecu 400 kg, teleta 318 oziroma 465 kilogramov. Poskušnje krmljenja telet z umetnim mlekom iz posnetega mleka in masti vršile so se od aprila do junija 1905 na posestvih princa Ludovika Bavarskega v Saroaru na Ogerskem. Način postopanja pri teh bil je sledeči: Popolnoma sveže pasterizirano (75° l) posneto mleko se je homogeniziralo (neločljivo zmešalo) z neko množino masti, in tako nastala smetana, ki je imela 7—8°/o tolšče, se je zredčila s posnetim mlekom do zaželjene tolščobnosti. S tem se je krmilo zjutraj opoldne in zvečer. Tudi so dobivala teleta po potrebi, 03 g kuhinjske soli na 1 l mleka, kakor tudi nekoliko krede. Mleko je imelo navadno 2'5°/0 tolščobe. Od maščob se je rabilo „Premier Jus“ (t. j. ščiščeni loj) in „Neutral Lard“ (t. j. nevtralizirana amerikanska pre-šičja mast) in konečno najfinejše orehovo olje. Povprečno je zadostovalo 10 kg mleka za kg mesa. Od raznih rabljenih maščob, se je skazala najboljša „Neutral Lard“ med tem ko je bilo olje zemeljskega oreha slabše izkoriščeno, navzlic splošnemu mnenju da so rastlinska olja jednako ali lažje prebavljiva kakor živalske masti. Pisatelj računa iz svojih poskušenj, da se je posneto mleko splačalo (kosmato) po 14 h liter. Vrednost posnetega mleka. Iz predavanja Pehr Rundgrena na poljedelski akademiji v Stockholmu. 1 kg posnetega mleka ima v sebi 40 g bel jakovih snovi in 46 g mlečnega sladkorja, vrh tega 2 do 6 <7 tolšče. 40 g beljakovih snovi, jednake vrednosti s 160 <7 mesa brez kosti, cenjene z 1 K kilogram, znesejo vrednost 16 orov (1 ore je P32 v.); 46 g mlečnega sladkorja je vredno 3*68 orov (cena 1 kg 80 orov). Posneto mleko je v primeri s hranilno vrednostjo in ceno drugih živil, najcenejši studenec za dobavo dušičnastih hranilnih snovi. Tolšča igra podrejeno vlogo, ker tolšča in dušik proste snovi se kupi cenejše v drugi obliki nego v masleni tolščobi. Posneto mleko se mora torej tako porabiti da se njega dragocene snovi pravilno izrabijo, da bodo zato bolj kot dosedaj služile za hrano ljudstvu. Cena posnetega mleka ki se danes prodaja v raznih mestih za direktni konsum, znaša 3-9 dre na 1 kg. Pri izdelavi polmastnega sira da 100 kg mleka kojega polovica je posneto mleko, povprečno 8 kg svežega = 7T4 kg zrelega sira = 5 63 K, od tega se odtegne 4 K za neposneto mleko, tako da pride na 50 kg posnetega mleka 1*63 K in na 1 kg 3'3 ore (okoli 4*/2 vinarja). Večkrat vzamemo 60 °/0 in več posnetega mleka, tako da se splača po 4 dre kg (okoli 5 1/2 vinarja.) Izdelovanje pustega sira ni za priporočati; bolje je pridružiti nekaj odstotkov celega in pinjenega mleka. Računamo, da se posneto mleko izplača po P5, 2 do 2 5 dre na kg- različno po večji ali manji primesi celega mleka. Za teleta posneto mleko samo ni zadostna hrana; zato se mora zmešati z drugimi hranili, lanenimi tropinami in slično močno krmo. Pri pravilnem ravnanju izplača se 1 % z 6 ore (S'02 vinarja). Posneto mleko pri reji prešičev, po praktičnih poskušnjah na Danskem, se splača 1 kg po V85, 2'22 in 2 6 ore različno jeli cena speha znaša 50, 60 ali 70 ore. 1 kg žita vredno je toliko (pri krmljenju prašičev) kot 6 kg posnetega mleka ali \2 kg sirotke. Kot hrana za kuretnino, posebno za pitanje, se sirna snov iz posnetega mleka s posebno prednostjo izplača. Za kako ceno se porabi tu posneto mleko, še ni dognano, izkušeni gojitelji kuretnine računajo 5—7 ore (d1 ji vinarja) za 1 kg. Tudi se rabi posneto mleko za industrijske namene, in dr. za izdelovanje mlečnega mila. Pri vpo-porabi kondensiranega mleka, odmerjene množine loja, kokus-olja, natronove raztopljine, kalijeve raztopljine, barviše in parfumov in z vračunanjem dela, dosežemo ceno 66 ore (87 ^4 vinarja) za 1 liter posnetega mleka. Anton Pevc. Ali je bolje saditi drevje visoko debelnato ali nizko (pritlikavo)? „Vse le koj po vrsti, kakor so hiše v Trsti“, pravi domači pregovor. In resničen je tudi marsikje, kakor bomo tudi takoj razvideli. Ako ogledujemo sadno drevje po naših vrtovih, kakor tudi ob cestah in porobkih, opazimo na njem več ali manj slabosti. Zlasti v hribih in tudi v odprtih dolinah kazi kmetsko sadno drevje navadno to, da je ono več ali manj upognjeno in na stran nagnjeno. Drevce gotovo ni bilo tako napak vsajeno, ali močan veter, za njim pa sneg sta ga do cela pokvečila, dostikrat tudi pokončala. Marsikteri sadje-rejec je poiskal vsa sredstva, to zlo zabraniti in škodo popraviti; ali če se ona le vedno ponavlja, izgubil je skoraj radi tega vse veselje do sadjereje. Tako v hribih in tudi v odprtih dolinah veter in burja navadno hudo gospodarita. Ali res naj vsled tega ondi opustimo toliko važno sadjerejo ? Tega ne storimo nikoli, dokler in kjer vidimo še količkaj ugodno prst v zemlji za rast sadnega drevja. Poskusimo pa drugače. Ako gremo v navaden gozd, vidimo od kraja navadno bolj nizka in trščata drevesa, zatem še le, višja in posebno ob dolinah v zatišju najvišja in najdebelejša. Vsem pa, od narave tako zasajenim, ne škoduje mnogo veter ali druge vremenske nezgode. Tako bodi tudi z našo sadjerejo. Od narave se učimo, kakšno naj bode drevce, na katerem mestu je hočemo vsaditi. Ako je to na hribu ali odprtem kraju, kjer veter hudo razgraja, ne silimo ondi drevesa visokega in nežnega: prej ali slej ga ondi uniči neizprosno vreme. Marveč poiščimo za takšno mesto drevce bolj nizko, čvrsto in vajeno vseh nezgod; to utegne ondi še uspevati. Ako pa imamo lep prostor kje v zatišji, zlasti okoli poslopij, ne zamudimo ondi usaditi drevo visokodebelnato, katero zavzema sicer več prostora, pa ko je doraslo, daje ob ugodnih letinah veliko dobička. Tudi je takšno drevje okoli poslopij velike vrednosti ob času neviht in požarov. Izkušnja je pokazala že večkrat, daje služilo ravno drevo za strelovod ob nevihtah; ob požaru pa kot velik branitelj razširjenju ognja. Toraj okoli poslopij ne pozabimo nasaditi prav visokega drevja; staro ondi pa mladimo in krepčajmo! Ako pa sadimo novi sadonosnik, držimo se prej omenjenega pravila narave. Kakor je v gozdu s prva drevje nižje in čvrsto, tako naj bode tudi, zlasti od vetrovne strani naše drevje bolj nizko, pa čvrsto. Še le ko smo s tem napravili nekako zavetje, smemo vsaditi drevesa višja, če tudi bolj nežna. Na ta način urejeni sadonosnik nam ne bo mnogo trpel pred viharji in drugimi vremenskimi nezgodami. Pohorski. PrinOrnČa SR ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-ru uy " dam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. Badema (v Istri), ISfS-KS 5 u Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Baderni. Seme kašeljskega zelja, delek, zajamčeno pristno in kaljivo. Prodaje dokler je kaj zaloge, Ignacij Mercina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju pri Liubljani. 2 dkg (navadno žlico) za 80 vin., poštnine prosto. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisemske znamke. Večja naročila po dogovoru. Jajca za valjenje 4. Zlatoprižni Viandot, 5. Črni veliki Langshan, 6. Hamburški zlatoprižni fazan. 7. Srebrnoprižni fazan, ducent 5 K jltalijaneka velika gos 1 jajce, Orpington rumene 1 K Velike francoske kunce (zajce) po starosti od 3 do ti K, oddaja Ivan Krajnc v Št. Uju p. Velenje. Štajersko. 6—1 Zajamčeno pristno vino prodaje za mašna vina belo od 40—60 kron 100 l postavljeno na postajo Postojna. Rudeče po 35 kron. Zadrugam in večjim odjemalcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah. V zalogi je tudi tropinsko žganje. Službo išče štacunski sluga, 30 let star, zvest, zanesljiv. Služboval je že v večjem konsumnem društvu kot donašalec blaga in je tudi pri prodaji pomagal. Spominska knjiga prve gorenjske razstave. Zaradi tehničnih ovir in deloma zaradi še prepičle naročbe, knijga še ni mogla iziti. Pač pa je ista že v tisku. Ker so sadne slike v tej umetniški in krasni izpeljavi, precej drage, je želeti, da se že v naprej ve, koliko približno bo naročnikov, da se zamore naročiti slike Manj od 300 izvodov ne gre naročati. Kdor želi imeti to lepo in koristno knjigo, naj pohiti z naročbo. Posebno opozarjamo na to delo udeležnike razstave. Gena nevezani knjigi 6 K — vezani v rudeče platno 8 K. — Naroča se pri načelstvu sadne razstave v Radovljici, Gorenjsko. Dva dveletna črna pincgavska žrebca Ljubljano v župnišču. se prodasta na Igu pod >UNI0N< Delniška stavbinska družba v Ljubljani. Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba ,,UNION“ se usoja pri tej priliki opozoriti p. n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako nhrodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik. Dr. V. Gregorič, načelnik. DrVA Šebreljska sledilna posojilnica — Šebrelje na Goriškem — LM V n. jma qq oralov bukovih gozdoz, iz kojih proda drva. Kraj je oddaljen 3 ure od postaje sv. Lucija nove železnice; — blizo je voda Idrica, po kojej se lahko les plove. 6—5 Krog 150 hektolitrov belega vina liter po 28 dO 32 VinarjeV se dobi še v Llndar-u (Istra). Vsa pojasnila daje „Lindarsko družtvo za štednju i zajmove" v Lindaru 6—5 Ph. Hayfarth & Co. patentovana samotvorna „Syphonia“ je vendar najlioljša l]NZ(j3llliCa za vinograde, hmelj ske nasade, za pokončevanje sadnih škodljivcev, za odstranjenje bolezni na listju, za pokoneavanje grenkuljice in divje gorčice itd. Brizgalnice za nositi in na kolesih za 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine z ali brez priprave za mešanje s petrolejem. Zahtevajte podobe in popis od tvrdke PH. MATFARTH Sc Co. tovarna za stroje, specijalna tovarna za vinske stiskalnice in stroje za v porabljanje sadja. 255 6—3 Odlikovana z črez 560 zlatimi in srebrnimi kolajnami itd. Dunaj II., i. Tatoorstrasse št. 71. Obširni ilustrovani katalogi brezplačno. Zastopniki, preprodajalci se sprejmo. Izvirni so v trpežnosti, množini in natančnosti posnemanja laval p6$nemalnilutcza št. 3. 116 — & i i i i -i -š i -S -t -t -t -t -I -t -t -I -I -t "I -t "I -t -4 -4 ~f s- s- $- §- gf gf I- i*- |- S- r i- i Wr gi- IN