IZHAJA
V ITALIJI Celoletno naprej plačan poluletno „	,
čet tletno .	,
Posamezni izvod 20 cer	,	MaES10	&
ništvo: Trst, via Maiolie Viale 24	r
čine ene kolone v široke	^.»o.	i	c,	osmrtnice,	zahvale,
poslanice, vabila 80 cent.,	in	obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej.
C. c. post. Dr/H..m,k Tuma
GrOTiCA
Na velikonočne praznike se revolucionarni proletariat , spominja svojega velikega predhodnika.	*	'
In v jasnejši luči mu stopa pred oči usoda prvega u-pornika ki je njegova usoda. Po trpljenju, bičanju in razžaljenju pride vstajenje.
Trst, is. aprila 1922. - Lato m. - štev. 126. Glasilo Komunistične stranke Italije
na
(Poročilo sodr. Bordige na strankinem kongresu)
■ Zrt fJocfrwgiom KotanroMoirn;, čigair ana-naenilia .posroSsilo a eroatni fcow.ii proletariata srnia ofejatviite v za/dlmii, žhovtil>ki -ittašega feta, je dobil bgaato sodrtug Bphdligat, 'bi' la imel mta/go, da pereč-a o 'itfldtepih. komia.ja, bi je mspiiivfijjtelia o 6tn lainfcimi to k trk i.
Mednarodna disciplina
SodiTu® Bortdfrgia je posedal fepj- v zsa-fcetfcu svojega govo.ua, (ta miim-a- nJiTne-na patemtoira-li s zoikcprijkaih; javile •vtaOimoigiai odbora Komumstič-nle 'unikvina.-oijOniaJe. Ta potsledtaji je povedal _ svoje jn.ne.nije in uu imamio dd&noA, J® dejal, dia povemo svoje. Da pa rt® bo no-bianegai dvoma gleda m- -odkn-toigr-io-ori, •Kj0tiniuniiBtiične stranke Italije i'n o naših natdlaiijiniin namenih je portraTono v naprej povedati, da ninniamc* <nilbL 'od <Me& nšiiui s,kritega niatm-e-nia, kršiti med-natrotliio di&ci-pltoia, M je mrujinro pctre-b-niai. Zaito jia pogrebno, je dfeijal, dia prednja se miii ugtofaiim-o- v na/z pravo p latoan-taimi takifik-i in ta predan sprejme kongres tosaKtovjie teze, bi jih preidliaga naš dzvirševatoi) odbor, dia skilianjemo, potom- pogojne resolucije, dia ostaimem-a zivastii mednarodni disdlplihi i-n e-kte-ptam izvrtovalnega odbora Ko-mun-ietič-nia BmbelrniaiCiiioinate .tudi- tedaj- niso se ta pmledlnijia mehi cttlrimjala s mašami teza-mti. to! tolklik-i.
Ta iizpiviot aoldr-ugal Bondligial in) tieij izjavil ictdteto!viaaljtadoča pogojna resolucijo je sprejted -kangir-es z buinniitm odtobratvia-n&emi liz 'katerega je bife klaj jaanio vsakemu, dia almla si-cieir Ramiunfetična etiiainikia Italije svoje posebne; riataoire p talfcllM, ‘d!a' pa ostane i v nadla-lje iin: za veidima zvesta /izterševaltdljtlcta sklepg-v ekSclkiuiive ,i-n kcpgineito.vi KamluraMiične iri-iarntajcfeoinialte. v-*. s< ;	•	‘•-'.asi
<t*0
g, " i. Podlaga tez o taktiki
1 Kol ja kongres spreu-elli enoglasno iz-jaivio! poiroševiailciai iito itoizialdladnia pagojino ragcluteife a po-ibebi im a dolžnosti mied niairfedine discipline, je sadiriu-g Bordlga naclialiilavialll »voj goivicirt iz katerega po>-vzamotmo sleiefeče:
Teza o tiaitbikiii, kil jih’ prtedilaigai iz,vr-šavalinij loidfbari so siicer orltadctena kot-miumiiisliiične im set -vjieimiaijia daciela z du-honru diotsadanjirh; isjkllieipoiv Komunistične indemnacic-mailte. Venldiatri miolriamo o njiih pctdnobino naizipjnaivl|j'aitii. Te teze i-maijo niamadino -in imddlnalridcllna vrddnioisit. One pmadstiavlljlalfe -nlaš pr-itlpevek k razprava
0 otnih temieljlnih polgicijih komunistič-maga' gliibiainija,. bi; zainliimlaijio ain zadteav Jjieljiot komiumidtično giibanlila oediega s\'e-ha. Te teze so sad maših ieflcušanj1 im sad n|3iše®ai iiraipiorniegiai Idefta kit srnot ga i-z-vnaiiti v prvelmi tetlu dbataintoa1 v bojem amo se mtoflatli bolrtifci! phati- .teztkli-m’ ne-piiiltikiaan, toii jih. nliisma še mog-li diociata preimafgati .Nasa' je torej (Mia n-osli, dia si predščieimioi ipiab -po kartlenii nam bo mogoče Ite neprilike ,v) bqdloSnidati dlocieila preimiagialta-.
Gctvcaii'1! bolmi V zavesti', ki^neibi smie-la Mti' n!gopra:vitenia, d|a sa vsi! niaši so‘-dinugi -n® jiasnam d tezah 0 kateni-h ,m«
raizjptriaivflliialmioi. ,	,	............
Prtadlvstimi .j® potrebno pojasniti dia ne -gina tim za- .proguiamiaitiiSnia anlarveč le za taktičnia MpraMnjtai Teze, ki jih mi precilNg^onioi ttemieilija Mal ofnih desetih ftcčklato, ki so bite sprejjietei ob ustlatno-Aiiltvi -naše sllriainika to a.z klatenih je zve-, nsejl jatsemi edlgcmoh mai Vprašamljie zakaj : da smo Se Witlii cidl liltallijaufeibe sociail-i-! etična sitmainke-.
; Stldanki smioi zajčiltaflii njeno zgcidbviin sbe -niaitogie to Smo ji dlallii- zalveat a ai.-ijlih zai kaitetrel se -meha) boriti. Sedaj ' mtoiraimia razpnavljiate 01 pioldindbnicistih in ‘ (Močiti, ipkji imiožniosffit a niajivtedjio nlatenč-
■ nq-i!|ia, orna taibtičnia' pravilni kil boidla ntajtocdlj cdfeoviarteil-ai pdtlrebiaim; časa in sitoaiciijffltnl v klatenih se bo isiinainkai v didbil svcijiegta razvojlal illah-kia niathialiaila. T.rndii' te' didla -miotna biti tovršena bfez piieldlsicldtov i-ni briez giinaihm preidi stučaj-niimlil iniapakama ,kii ®o okorno nsizogibins bad'air sa človek spušča v piadiroibtntosfi.
Znia^aij fcamunitdJičinie slirlantoe je eniak zniač-aju Sbulplime gidliovih ji.n)c'(:ivliduay, ki sa sblenijli diakti na ta dia iteetejp evej cnlili pcSlužuj-oč ge pri tem v»'eh snSdbtev n-a izlvzeinaši- ndbeinegla. Komu-nisbi&nta sthainka je pa niasllaila obratno kot agadicivilniska poltirebai r-eValucionlair-ntegia giibamjia .photetairsbih minoižlic. Od tod i.izivihaija tudi tieZboče klaldlaln hiočemo priimeii'ij)aitii zgadiavinakii. prebtem-, ki ga hočejo teze inešiti, s praktičnimi potrebami.
Mi smo sider sigurni, dia sa bo) zaključil ptnaceis revolutaiiomjamiegia gibanja le s z mi algo pridlteteiriMia. Zate- pa nitstmo
■ še ulpiraJvičeni-, da;' bi sprcfeTi taklršnia-' kefi MlailMičnle iin gudba prioibimiaireh-
siličnte teze; 'rtiamio uipiraiviifieini tirtd'itii, da je v-uikršiivai tegiitaiciljai, orga-n-iaaiciiija! im drugo odveč. Kidnrankštičnlai sfcnatniba minrai iztvršiti v dldhi seldaniJih dioigcd^ kov svioife gotovo dabinioidt. Ona, komtu-
■ rh-ijicma starainkiai imaimirteč, ja obenarn po aluidlkiai liini faktor gotovih razmer, rak-tom ziauiajclii' tiegla- ker mi res, d.a ujma
1 stuanlkiai 'nnožirosti da iztoieire to
1 svoj® TOlljie. Komunisbi ne. spadajo v j .vrste onih lljuidii, kii- te venuijejo v zmtar . go iprdlieitiaiiiiaiiia; dni liiatejo lo» zmago : tudi doseči- to ijo hočejo dicsehi s tem, j da sMaiviba .vi stlu-žhpi baja kii bo to zlmago vse sv-oj-e rajtbdlijšte epargije. Ziara/Jii viaegiai tega jie .niujinia pabrebino1,
; da (Močilino stranki praktična prav-il-a - po katerih se bodlo vtem bpju nia^li so-. drugi riaivrniaM. Je pač megoče, dia btold-o ta pmwiilw w miairviitem- zgnsšcmiai. Ati bcfljia te 'jmiellli vtra-j: zgrešenia pnaivijla, ba-; kar briti nrtez njih.
' PrciVcteriaill ba eioer prišel dio zmage. ' <\ii on polireibuje niekoigto ki nlaij seda-nje giibainiia JiavolUicfeniairniaga preleta--r.Mia vodii. Ta mdkdoi je kramiuiniisfcičn-a ‘ striamka. Zelba j© p-oilirelbno, da, začn-tiamo sf.nain-ki po-t, de, doJl-očii-mio tiuidiii vi p-riaik-i.ičn-cinn dDlu.nifen-e nalbogo. Teze., ki j,ih i mi predtelgjamniot, TO poskusni ja. v tem
■ smislu in so, kaikcr sel m prej povedal
Naloge in značaj Kojc-aia. stranke
K» .smoaestetvtllaili tez? o taktiki, smo rmielii .Metino pneid ci3mti ernia diružabine pcecijsv ki- po uu-jno- pctoibnii m omiago pnoteiliairihita. Ti pogoji, r.o cbjektiVni t. j. nepristranski In šobnijt,.ja iz ciefe-žaija jv kiadieveim se nia-LiJi.n vsa Eivtropn v povotoi debi. In so cfctjičiklbvaa tudi v fecUllfeotr jermiiiiajia ai pciTetv: bajna priprta ve tto bofeviteeit dlaliaviuvia Tr ubTaj k> mtotnceftičiniih; sliratrak. Iz tirgm -ctkdii, da amateJimto ctellsmab Kom-Uin'-Hične eimaBike ki:l3 -nUjnia p-eureben psgpj za z.Tr)jn?ia prctelisTiskb csvotMcičta. Kt>mu-nibličniai atra-niki mora žl-ndii in vršati v fclclju muci telkarišffiMfc&raj to tskor-išče-viatoi ul-cgta to tnctegia gonjaru ir..:g,a. štjdr b«. —
Temiedijintai fojtratk^arisClikia one faze bctjiai, v- kateri so mabatfe prclie-fcirigt tik prodi anmgo, ja enotnost vciciijtvi- in, e-nlGlinictat dsteile .niaijšTših pnrteteai-rfcih piiasCii. Tegia pl a ntš mtagote diJajči- br-ee k-olmfuinteilihnia dtesiaba ki maj združuje v sebi nlaljvtečljei. iranožice i-z'k'Otr-išteJnih. Da bci pa Komiuniiatič-nia; £<lin?j;iika te svo jia msaiogo lahka .izvršKa, ftr.iarta doseči v svioiiiih Daetnah .vmiiaih nlajn-is-afe enotruosft to eliseiplino. Kiomianiatičmoi s-tnan-ka mfena skrtači idlat ctsltam© ■visidlno ,na w-huimeoi pi ram,ide, meua bita kakor krova* pitcttetecičfcega g,iba'nlj,ai. Oj« metra edtcKtr dkrihetli, dia se pcid-fagta pir.amidie raizšiiii im tla s© pliuhimiidla samota poveča. Vrh^nicc ptoaraidia pa morta osiliailii vedno entaik. V temi- vrhuncu tomej ki ga sesrfiatvi;L’iai klamUiuistitoa stitdnika, 53 m-o-ra zbilrlaii-i ©lli-iJaj izkoriščanih, se m-orh zbsrtatlB dlugeivtno umjholij priprav-lljehi prtoflieteiriat, ki almisji natego, dlaj vedi bc|j perloiti lizfooiniiščevialioenT.
Itemiuiniistldtoa strianika je teieiji orga-niizEimi Cigan dislii gtrem-e vsi- pa e.netn in ikltem, ciilllju. V temi svciileim Eltneimlie-ndta se pia, ti dlsilii 'ne 'iz-oliiraljiu. Obratno drli skrbd, sledeč onic-ilnicimiu voidistiMu, dia si piniidjobiet prti piroteSairigkih mmiožkah nialjlvečiji vplivi to n!a,jlvt3t|ji ugted1. Stx*amt-ka slicec dirži, ma vipMv to na ugl-ad, vian-'dlar nia micine žirtvoaiaitii' te-mu svoje enot-nioislii iin nimia naimisinia žrlivavate svojih piriavlih (niačeili zato, dat bi prnšllia:, pio kiri-vi-h po&ih, ,d|oi večino v pridlteifiarskiih mtnloiiciah.
Koim-uniiiatičinia ^ifira-nka Hiaillije ie d-o-seglla v te m, loziru -izredno popolnost. S tem, dlat ss je iztebiife .iz stra/nike nesi g-hrine etemientle iin, dia se jo jemalo v steiatnlklo nove čfane s ziaires dklrhnio pre-tvildlniratio smo dicttogli, d® so slp-retjek vsi čtainii slinainke, odi %wegia, ki j® čilslian kot! ttearelbPk P® do Dniegia, ki zah-aija, le niai mašia zfbcsrioiviairfa, pairdlo nevoftucio-nitoniega baiia asu svojo.
T.a lanidtnosti' rltnan-kine zaJveati se ne sm'e miatiiliti |je!mia|jioi5 v pešlleiv le pc-sa-mpzin-e člaine vi S‘Jrain*ki, miarveč v. ko-likicr ipiTtad9fa:V]|;ia! te enctooslt sv^to1 ka-tekbiv-nodlii t. j. SkMpinlih en'3-ržlij-. To e-niotooslfc pai tmianai Eiltnalnlka nele ndstra.-niffii imianveč jo S® halj šzipiapalniti.
V «jg,adicivtoi ipirdlistaniilkagta reivolu-oilanlairinteigiai bed® miail-sflliimio nai ikr'iz-e, Ria staignalcijo, na. nia.aaldloVa>nfjla to n® n»-pcitoehno pegfeske. Vsagai tega je biito mniogo v- ;p|rie-tebl'ci9t;i. Vdjnia, kii jo privadil® do- izdlajL-itvai ono so-dlailldlem-cIkTai-ciiljo, ki sle jte izkazala kot ortodje meš-čanisbcga sadlaloviainljiai :iin mieščantsibe-gh kiotnsetrvlašJiiviizImia^ je ipaviznači'!® usilianicn-viilleiv Kcnmiuin-idtličnie .iinltleirnla-aiioinhl®- D-ar n'a0 je -nialicga. tis Initerniaicianlatlle, dia vo-dli- boj. proletariate, dia. pazi da ne pride do (ivttoiueMh rovih pregkeh lir da d,a|jia pnoilefcailiatu tvr nljegoveim .vsekldta-mjietmt biojiu pogum to zavest .volje da zmlage.
Komun, stranka in proletariat
Prohlieimi tab-t-ilke Kiam-un-Mlične dlran foe ,jo tanelj! problem adiniašajteiv' mud Ko-miumkitiičnia strhnikoi to ostaHiim-. dielloim čloMeiš-ka djružbe.
Rri teh pnobdlemi j;e -nh privetrni mestni vpiriaišalnlj® cidlmdšaljiav me-di Kamnniiisitič-r.q sAriainkia to frcfetainskiirn inalzredoitn-. Kslko nlaij1 naizčiiti Komiuniislbičniai strank® veidinot bclliji svoj' -Vpli.v in svoji ugled misd ptroMia-mi,? Mctrd® poltemi vzgt-?-doiv Tiaizirtedln® diik-tatu-re? Moindiai potom piriapiagiaudle aili ,pia mo-rdai s tem-, da bi izikciriščaSaj 'estetične geste mlalega šfe-viila pogumnih u.,piotrin'iiko.v?
Piliznjat-i miariaim, clai mlistoi to edina in pa- puedvsoim- niso maljjjiaiSa sredsbvta1, ko-'jiih se -moto stnain-ka poSluževiaibi v to, dia fu pridiolbii uipftiv, in ugled' piri prdle-teriskih mmiožliicah. .Kanoiuinliislliienia stranka iimia piiediviseimi dialžniasifc udbležit-i ge vlseh deitevlsfkih gibanj iini miainiifeisillaicliij. Pcveicidi kljisr s® je zdlriužila <,udi msš-miamjš® sikupinia illetovtcev zato, da sa bo btoiniillai pbat-i tizkarliščiaviailcemi n® piodi-liagii, eiaEinentoegi# bate, pc|vsotd mor® iz-plrirgcvdiriiti maša strlalnka) bcdlr-ilnioi bo-_&d-oi to' res sts j® stto-n-ka ravnaJia do da* mas ipo teh priavihh in diaijailia povsod dobra zglldd-e. V tona^ozim no, izvršili visi scidiriijig.il sveto dcllžmolatl popoiintomiai.
V srvio/jeimi tmaidiatlijirvann gioiv-oiriui jia raiz-toitmiaf-iiil acidlrug Bmlcl-iga še .riKme-rje Kieimuin-iEiiiična stranke (te dlcuigtih pro-leitoit LUkriih stirtank in jie pclvdarjialt po-toetoa, d® Cialiane -st.i arnika; tucti za nia-prtcl cista -in sajin.agidjnia vt kdlikor se tiče oidmcB-aij.av z drugimi etirauikaimi. — Gtnla, -j-e mni m-ctriai clatiaitii sekcija Komu-niktiičnle mnitemaGiarJail® iin skrhati irma-ir,a; Pii temu tudi,-d® -o 3 ti a me vsitgla- spicišita-'-vaimjial .rru zaiupainiia .vnedln® seikclj,a..
Ontel jo Itiudli attriainikina tlaiktika v sin dika-tih v tim-iBlu objia, vlije rtih tez to j© zafklljuičiiil 9MaJ! gpwr uipriavičemo trdeč, d:atilmia stlriamka,,trd.nia,po-dltega in,da bo boldlo^iniosfc piopmoma »in. isiaumoi njen^'
Ka gddrugem- • Bcadigo so gavoniii še sdetrugi Bumhacc.i, Gramsci, G,nazkndei Taisca-, Bnassuitti ilru kanono še K'oJiarov„ kcijii je is5j'aivlill, d® bo iimeil vaaik sfetep tega kengnesa le značalji deMiamacijie ker da liimiate edlihalie .izvrševiatoii odbor to kicmigbes III ,interna©teniaile puaiviico dio-ločati stranki taktiko to pot.
K-a!kcxr smo že paifeč-ailii je kion-gres o
mimam
m s . »•-
Ker je mi ni.diriitucr zaj poheajisko prosvete spicmval-a, dia se ši-ri ((pteiiidtržaivni duh» celo med) pnafel^oiiljii i'm učitelji — dia sedaj- iniatookcirintejštoaii pišu! jiugioHvlov. buržaazfi je — je lizdlate otdlreclbo, po kateri se bo odipusjtito sifebiemegiai učite-ljas kii ne metre ču-vsItMoMaitii iini mtoliti pa eshaezijti.va.
Kljub v-ern .pncliiidriaiziinjlEkimi im pno-bišipekuliamltnii-m. ddlntidtoamu dragtoja z vsakim, din-avcm- -nrmapča in diinar kefrv-kuri-ra vddinta ui-ipašinieijia z zjatmičelvan© fl-vstirijsko kirčno. ZsCto pa mitoliito \«ste-niavati še ,v Ljubi,hain.i- bouHtoi, o katar« ptm-vi glasilo utevientki-h psoivl to diraas. viatMonniih -vieitaTiaintciriv ((Slldvenskii' Na1-nc|il!», -dia je ((čicivekc-tjutonla iiiajpra-viaj z vzvišenimi cii-Iji«.
Km dlje, ki di;im te vTIaldla na.teM® tolika clavikie, kakor vpa mjih<A'io zamllii;iš-
kafkor fpri pnejšnijti initidiigemoi. Kajti to te niD.lai, delavskia ini kmečka tnte^i-geniGa, ki se -tlaka zielte cdliikutiia predi na mii, pnejknjiniii- anliieliigenllfi-. Kcihite je ,v rttej podizamiske, oajiaškia Bile!
Delavska iin kmečka d-nitelliigoncai — te j|a pioipoilnamia novi peoav v Rusi ji. Tudi pne-j so sla panajialfi totel-igenti iz kmečloih in delavskih vrst, aili ti sa taniflii v m niožicii alir se pat izli-vaM v. du-tetunsa icibllka etair® i.lnitisiliiigenic?. SediaJ juh je mintegio-, povsod te, to kasr. je gliaivnuo, oni n® riagublj-aite toč svqye resnične duševne oblike, aanipafc jo iz-rpio|ppil!n|jiUiji?to jul prtonljciaijo z jarmia idejo to todinia zauToatjio. Takiegiai toltehgont« arečiaš tediarj) ipicivsod. Nijeglai one spioiznaš hiplcjmia. On nima/ mežnjih pioiliez v. ob-nazu,, niti urne ihta piliivzgojtemih mlainir, ■včalaihi niilii pinamrlnia n-e govttpi. ne*Al'i
če n!i> vmedlnn, ee TOidava boi-j sipiniaiajzlnjU’ jraizgiovarjajite se z njim in; zašuidiKli se jejia z mnslljte -nia — bdl(j6av!ike.	'••'hioBlfle. da »mm on. tteikm .trdima nvl«-.-! ki
Giibamdie jugcl-fevtaini&kikh fašistov je
KARL RADEK	-	‘
zastopnik Komunistične internacionale na berlinski konferenci
Konferenca v Genovi
Bleski pare«BBoS'Sa r®2©2©r@žitew ©dklonje?!
, le rnA pmspemek k midcllnlainadlnemiu nu- d-cibrili teze o taktiki kakor sta jih iz.de-poKU, kii gna z® item\ -dia ddbi m zmago late eoldlnugiai Barldiga i.n Tenwai»'i m t revolucirje niajiiožjo, »najboli praktičinb se jte zalkHljučiil z oitjažkim žtvio na Ko-| fn-niatjiltoališoipoi	  muntetičnio	irnternaiaiianiato.	;	.	.........
Ritste predioff o razorožitvi odklonjen.
V pianiadOsk 10. fc. im. se te bančno vtandlairite ipuiičdla smedidlržiaMnui koirifeen c® v G-eimaivi. Zaeticipia-no.. so A"sei dlržaive pa svtojjSh raSbodjših dicdejgialtih. Ruisko dteregiač-iSb vmldii koinutsa-r m . zuanaoije zisldievia ocidlriug Čičenn. Genlavia; jie p/iiaz-niičtoia chteč-miai.. Naivdlu&ante taimioJ-nj-a-
pnebilvtailsiitvoi - če te iz-raz hplototeig-a miaiddiušenijia' ziai ta kicinferteinco, kfer sa pniSM, privlič pa Medni, dkuipiaiji ziastaplnsi-ki amiagioMitiib to premla^ainah dato-v to kijiett* bi jrncpafu! aktepiaiti jvsi nia- podlagi ipiojpciilnie sniaikloipirravneisJt.i. PcPie® veilika-ga* števil® dieUiagstiolv, lizvedenioetv iin. fcau1-cliSiav,. jla anariTzioiču-h v Genovi tiu-dii veliko Stavita čisdnllkalrtev in; )nu)jria.zitičinisj-Sih gKtetoM, kii soi 'bili psvaMtpsni, dh pui-sjelsitvluijajo temlu zgodioivtoisbeimiu enied-niairddmetoiu-, ak belijo rečema, miadd-r-žaknnemiu zbarotvlaUBiu, a kute tlrem, eii imlnicgiE m-isliijici dia ba mešiiilo v?® cmai pe-iigča -MpirlaSatnijia), ki pavzintoaljoi eed-anjo evneipsika lCriz-a im. dia s? bo posrečilo cfclegailicimi Msipiostla-viitiii . nia slvetu miir, .nsicll to blilaigoigiaingh.
Mii im z laaimfi; vas pfpdWiairui9iS n® staiv-1'jlaimto v'-tla kemfienenoo v-cillikiih nialdt — Viemiulfc -r.ii imiagioče odteči- kiontaneind gci'.i:ivte. viažinicisitii im oelio g.otelvo zgedo-iVtojaka vlažnoTi. Z^ikljiuč-sik ban.fuTisimce ba dioksiz-ail alti simo dimieti pnaiv akt ne.
Kanifariariicia ja sticnjl etaSJj^.r.irik-i mii-ntediBkit pRiedtacidiUtk FacVi, ki je bil. tu* d-! iavdsten/ zla pinedisedlmilimi konferamb®. V fivdjomi poeidtektnbm giov-ciru ije dejal, d® se čjuftii Italijia- posebno pcčaišče-n-a a temi, 'dia m .vrši ta kianifiemonraai na nljistnlih ilMi im ta č-a posebej- v, smislu, kfer gci se Mršile dirvigi? ;vbpdte mieddir-žar.ine konfemnice.
Z® -ntjito je govorOt atafepefikii mimihjr--gki iprbdseldtniiPk Lloyd George. Le tli je trtliii dia ste niša zb: uti niaMznčj ddegiiL je koib anoniarhus4!1!, reipubiliikiambi udi bo,-vjeliisiti, imiainvoč klat aaeitiapinfiiku' cbuha-žamtega liini tirphOega ljudstva. N® fcarffa-irehici dlai aci v|si deilfegiatjb emaikotptiavni, vsi 'im&ita! eniatet priaivicte ila eniitos dieilž-hiosfii. Evrcipia, j-e deiiiai niadialje, potre-buite imiciu, pftlbrdbujo adidiiha. Vse te razidlra-pbiuc', tete ja utečeno. Vsi mairudu tirlpe im m1 vteh narodiih trpe -vsi sloji. Niafliboilj žtflicstoa jo pa 'dtelj'sit,va, dia n-ele dia iniočtej-a se to r-aiamere izihcIlljAa1!! marveč -imamo znate, iz katerih bi. se du-lo sklteipatii, da sia biližamia še hujlš-amu', d® se Miižamte spltotoamiu pciliotmiu. Ev.ro-pa p-o-t-rtebu-je predvsem t-o-riej m-ir-u in sicer častrvsga im zn vse pošlieniega mri-riu-. Deiliajm/o: -nu- t-o -ini fllicaneAtMa se bo keiduij te mašiš kicinl-artemoa reiiniičnio- va-eelito.
Zla- njim so gioMcki! Barthou klot z-a-sfiopaik; Frainbijie, belgijski dielegiaiE Theimis im japonska dteuegat Haywsi. — Natoi jia dablill boed-o
Zastopnik sovjetske Rusije
Čičerm. Začel jie z bjtediaiml, da- zastopa Tuete diellieiglaciiij® -vladb, kii si je vbd-nio žiaHa «um ii.n pozdlmvilliiai prisrčno beeiadia ptredlgaviomniikciv, ki- sa vsi priznati potrebo £iplc;5in*3gai miiinu. Ramka dfeffiegacliBa, ptukni, ni prd&k- seim-, cta bi vaSKli pircpiiigiando za, svoje kcimur.isič-č no taorijte mianmeč aato, da, pna/ktitoo EicjtJelujte s za-sticunikii dltiugih držav za giclspcicilaai-h-o pcivzd-itgo KV.fcip?.. Evnc-pe pa -n;i jmogate goaportertsika dlvigirtit-i uka se ite dvig-nte v pjivi vrteli nialjivie&jta dtr-žaivo Rusiijo, Orni siour idsliala-ejo zvesti svcijemu- ■kamunisdičniam-ui "programu, 10 (pu- kljub tl-smu pniipnaivlj-anj sod-ol/o-vati z d!rlu®!im-i državiaanii -v, epiloš-n-o kora# ako se t-e dlržla-ve ziaivzK:imi3i,iio eia-'ruska preibitvailistMoi z -naj-no-snejšiiiml nameni. Rusiij; isije bagalta to to bogastvo dia nadte vol jo ha i-azipcilia-g-a vsem, ki se bodo lactiiSi- zdhša in- odkrita ztevaeti za fpl-oštmi tdagiar. Rusi ju- ba t-oiruj sddie-lovata pr-i temi, si pa hoče -ahraniti svojo n-b^olutno meiodviilgnical. Nihče nim-a praMiice se vimeša-vaibi ste v hjerio niol/ra:-n-je ziadbve.
Ak-a m pa hoče -nekaj nesn-sgta- dasečii •to zgraditi podlago sipl-ošme go-gpeda-r-sk-e picivzdiig-e, se nac-ra v pnMi Vr-slii raz-OTOžiifi. I11 on izjavlja dz je Rusija pri
d-a r.uo na «Lloti kov« iroj-nia., kii bi/ bila še steiašnejto. loc^ jo Kba a3)d.nj:a.
Radi isga bo hraba raagiuitii dplcikncig ejld-amlb bcinfeff-amce, ki še dlafeko rai to kair hi Tncujto biit.i ,v emi/ato ratetaih že-Jtlai. Poik® tega bodo picč-natma ša n-ov-a kjom-fieir-einiaa, dia se pride medi narodi dia imiim din. do oboaitoegia- jpotzinaimjia-. No-hidii '011011«; pr/a/vtica- site in se mam1 us-, fevtaritr taka zmeaa niairodlav; m katera- b->. -dia zatos violi emaki.
Plo-zdliiaivBja še enkrat dieltetgaite vaeli dt-4iM to, iiajB-vljte--, dni je Rusiiijiai praprav-ljtaiRi £i3KlieliaTOiili m smitllu teh hačei za vspto komfe-rentee.
Kcj m GičieStocmi, kii jia gGiVciri? mkr-
mici im «eno, j*,3 pavzie-li 'betseclo frainiacaki stolopm-k- Bairfdhom, ki/ m protetirial pridiit tamiu, dlai te gioiviciriiil Gič-eirto o i'az--crcčjilt.vii to o palrebi, da- se mtoM pro-gKiaimi 'kicmferdnicie. KiOnteronictai da imicnia im suma -riaapraMlijaitii te o femi kar. je nia -djmeivintain! rtcldiu dira o imctbe-nli! d!r,ugi reči.
Pr.išfe bii bife fcmailu do nesnega- spora m-sdi Čiičarinomi to franc-tokiam z>a-stopinlikclm’. Pa: e’Jai niatebcpi-lia L!loydi G-s-olrigie iin Factia -to te bit iinictiiden-b tako zakifečem. Predlseldiniik: F-aleta jia nia- to pcivdclall, dlai aa bo razpnoivljsite siaimo o dU3i3i\nni?im rddlu, foaiklar j-e. bil dicgoivloirjao diGiIiečdni M Gatnimsu-.
Kim-ato m tam jte hite fcantfeiriaraca zn-krijuMctmai. N-adaiHjina clato se bo Mržčto le v bcimiisitiah.
Delo v kosa’sij ah
Zibnste sa sie že temiBijiai ra mir, in Linuinčinai kcimidlja! Ptevpo-d, jia ž-e prišlo det miail-emikiagltnih spctnoM. RnlJikia-. dtate-gtacii-jai j-e nlastopite povBCKi clitarg-Kino to za-hliavui. pnizmiaffilfe ruiilca gcvjeteim re-putCiik-a.
EuEtjalnidke dirfeiinma clbftesfft so pieiikiv baža, pfa-v-jj-o, dia- ate me ba z-goaiilo ru»-kitm de/kigiato mdič hu|i-igtai. KhcSite so inatoirieič \12ati, d'a- so flaflitii- orgiairtisz-iraiSii Idolmtplltalt) pneto ruskilmi acidlriugioimi. ,.
pekciliik-a -pritihnakj, -v SOtotvarjiji popob jioma. Ali raaratoc^zvivedmii prnotabar niialfc iini zlsaili- ratedtoa ektrhinia bdi i ta . . .
Vsi list;/!, cil-ca-enaki, hirMalUsIk-i črn srbski -tvtnd«vT!3|toQ pbtirjuaea to koshteea-t-o!ii3ijo viaslli o najMiž-jiami razlkclu- v kle-rifcaJlthi Stoairiki. E>:ij! sa j® maimreč razuma! me'd icnoftaiclinl«, kii so v povojnem časiu- ktcpimaSlt skalno- .vka. scictiiajlisiličin-a niače/lia to izidajiajja »Novi čas», to «9Ui-riintii», to sa ellari fafi-mpšiiriii, fclerikstfna miilijortairji -i-. t. d. UieJUi- fante, da ea bo pastaviiil! mat čete «-staiten» pnosliulii g. Šušteršič, cid kiaferieigia linirte te dni jvo-ilieaainiimiMa -bnošubai ia -natorti-em' živr ljienju sl-aviaiiiitka -kliemrkallin« slnainke. Tajiniišl-vio niciv® snuijioftei sa Miari/kiataSo-bc-ljševiške- etnanka sli- je ž® na/jete svoje teklailte. — Za dteinsB saimio bel,oži mo to Mest.
Očiitinieiiša jie ž® kuizial M tlaaiialli-paltridt!-ski stnainiki ,/alltii kiaiklcir jio dameta naziv-lij® dlsJjnvisitlvo — pOl.teaij)-«dtern!okirateil<ii>)
Z z»a'dm'jimi trboivellijBkimi kimgnescan- dJa p.ličite niaimirač papicitodrnia- nia_ krmite znatna gg. Be-rmcit, ki si je puitoo-niil1 evta-tov-r.ia siiaMio s sivojloi Mradimcstnio canofear p5c (pšeničniit kilcgttaimi), im- Svetek. — ZaOo- ii,e- variaaičia vialii-kainskio nieziaidlovoilj-stvio pir-i; zfntanih gg. Kacitniuir-jU, Mihtev-cu ilii. iin; niai Staijer-kteani Jte zaml-aidalo nu-praimi rucvemu. Mcuteliviu splošno neza-do vi c d:jmtviat, katereig® sneldiiAča j» Ma9> bcp ito vcdilnte -cisebe gg. GeSou-h, Fanu-i, Niaichtlgailli tetic. — Metito ujedi n j em«, ki ga jd bllažianiii «NlaBa;j'» iprcslavljiaSi do zadnjih dimi, j-a dičiseigis'l! torej kongres novii- jisrakicft m ž-i litaik, m-aii-hniii sociia/l-paitritiluiki’ seikdijii Juigi3Bl'a'vii-je. Ta naa-kc-;l bo 'pii-in-ssel i>ncileta)ri«itu to .veliko komist, 'dai hada končno vieljaivino mpu* siti! ta: gictsipadla Š3 oinii piroHet-aircii, ki so dtaseldiaiji liavaM v. zaelcpnlieinoisliii zla so-cu&l-špiijcpiikliimii gicispcdl. _ .
Splošno krizo jugokl-cuvaTilske bajrbair skte buržcaziDiai liini puirgiaidtlva/ paveča.-vt3$a iini spremiljiajia vieidlnla ■ čedmajše ka-rtupctijski© to gloidaSiškle’ afar-e, — Ljub-liiain-9kn gildi^p^ sa te bate i-zprem: niife ilz -kuiltiuirineg® ziaivtcldai sltevianiBkegia -rlaiiicda' m pna-vi pirnicami barde! bogar to ipcptečlainiih mirtcidnii-h eniučeniikav iin T-adcčj/ufcita1 ter pa.nkočntih baletk ki' ope rtitlnŠi pe-vik,
Nabojni- Jtoft trezimihi ffeviemidcih' dla-micikraticiv «Sloivi. Naiiadio oa brCidiko ježi miald tami, 'd® S3 je itaizši-rTiClai niai zadinifem kicing-nci-u1 kcimaireilst-ičnla mdiaidlto© lital-i-je dla-va bairhlarskle jhgastoviaindko bur:-žaaMiij.?. (Ta ni še -vse;! - Rie-kSii- smo, dia bo. jugosfevialnskoi inieš&fflnst.vo _ še drago pliačialio ulm-o-rie naidjplnaleitialrci! — Ured.) V cmamioigli. jeal jieicilj-a, dia je thndri cin pncbi- /vubtkemiu .‘nietsiiliu nlaldl klotmiuimiteti-. — Iz piii-iave tudii drtugiiih vMnii-h liistov se jlsltoo vidi ,dla. je gljcibciko aatdleto ju-g'ci.Cwiafflsfca bmžaaziiijioi razkrtutijo nje--riilh, ziferiintovi tik procJ gstnioMsilaa k-onfer rehcia.
Bcilji k!ci!/ teidliij' čuiiiimio na seibit briik.!-iko rcdmilca GainltoatHiiai, ki 5© nekdaj- pri-MgOr.io' tako-la ziaMii-ciai: «Jugaalovia.niska diocnavto-a', ti si kaikc-r vliaičugian! . . .
K^sfclitepiu1 pismia poSiljaima kot neocf-itafieniii brtalje -nnijiilslfci^einisdšia FlazddaivB neicidlriešemii! tetki ^EdiintopfKi*. .
r
Pismo Iz Jugoslavijo
Z hlis-KoMi-lla tanzlihot dirč-i jugicuilC've niška biuržciaziiijiai m prepad. TeumeiM njenega/ gicispOdbiMa/ se veidina bcllij- mlalie-jo. Umoirillai je AHijo Alrag-ioa. in! gfllsj, v- 15. tem lniipiu eo se piadlasetioaii-žr iiisoči ALi-
Miiniiistolvlii paleduicdkičk- Pušic je z/bolel' ------------
Kralj Al-eksiamider se je tik pred poroko snurto meviairicto: ptrtehla-d-i-l nia ®v-o-jism lizlet.u na MsCtepotieEitvoi Tonete Kristama -v B.s.|jiiih . . .
Ger.ir-r.al Ze-čavič je obfcietn, d-i ja kr-i-v a mrhi 7.000 Mojiaikolv1, kii boi pcigiimiiHi gOadu im mraaa . . .
Mubči:,marnski kliu/b', ki j-el spratviiil pod str/eha uifalai-reaikeieinarima uetialva^ os je ražDeipii'1'. Viečiiniai klluba- ja pinrkibpiita rta Radičeva /glinam-.
V Lijutilijialnir se ja vrš:® pnočirislinii shodi trgo.vcev to cibrtalkciv, 9 kalorega je mtotilt hitrih kicriaiknv pcibagimiti co-ciiadmi mtifataSteP g. Kuiktoiviaa. NciziadavaJj 9'ivia '13 je •licuo-j pokstife' oeta miteij-o--narjov, kii misrid-a Mtodiair riiso nia/huj-sklsir.il pia «r.i&vliinniih> teiilnfJi bc-ljševiških »sgViteteT'jii;lv», a ka-taniih pišete diemdkna/t «kii i'iet:i, dia- jih zapet kair mii^bli' pa ne-6i'teto;i Eshiaaziji.
KTal-ju; jie jpine!sikrb'ieliai vliad>a že tiratj-i divicirinii vitek. — Pa mem/eta me- miiaii že kair jnutirfc ziapiuistSilfi: subj viriiiki jugcslo. Msindci nljnod?! DaločiOii aa miu tet-no ptečo G miiiliilitcmicrv franikav Im 18 mitoj. D-in., kar zmaša siku-piaj oknoig 60 mirli-jioimav Dim., it. ij-. niai -uro okirogi 8000 K pliača železiniičiairjla z torno im 2 btooko-rniia m cm miepep!!!
N® bteligriaaski; uroiMerafi- so bite novie vciffiv-e m podlpermic- dinuštivia, prti katerih £K> d-abilii: (teimorteailika. rtaisioa 9 pomočjo rui.ikih' \Vu;aingl’0v|cev 432 gliaisioiv, ko munisti 400 (M-juh temu, tte Ho jih 0-knog 100 pregrnalii; čin. zapriii), radikali 315 to napuMikbmdi 114. J3a eipiiilogteio bili is hudii prtel-epi m;eid radiikalu in cle-mokmaiti.
Dailmaliilniski SGidtniifcii ro siktenirlli, da
pravljena razoroiiti oko hočejo to slo- {zaipust-B ■svoitt službo, 6e ne mteli Pai-riti druge driaoe. P/aziita mariamo, ie i biče/vtič M n-a.jk.raijšem času premehati a dejal, da se are Mnniam-o v sba-ne čase in svojimi režiimidm-.	___
Nove
Pcid 4ieimi haslio;vom' pliša Mžiaučiliški -pne-f. Gredetakul:
Kidtcir- je živiai liziveni naših melj, kdor ni Midie-t Rudije vi teh poslednjih tneh, Štirnih lelbih, tlai si sploh ne miome pred-'ijaMjlii, kolika mcivilh si-1 jie MStato pili l-nii v t°m, čfl-sn nu raznih noHVth ž:iv-Uelnijiai. Naša življenfe gre trldioi; pcivgod ta ziveizp/no z icgiriciminiiimiii niapani in ye-f-iiki.mii nievartnicelmii. Ti, k'i diellada v nijiemi akffiMnia, prežive llatooi Mb energije, cldgcivtonnioalii, tlaimiazateteManjia, bridka maščeviamje za vsalkla z/moto in pagmeškio, da ni ču-diraa, da se te pni niaa izotolličill pcisebni tip deilaiv-cia: trd, c-so-nen, ki n® odpušča milim samieimu; aebi, jnlillii dnugiim, ki- gre samb ziaa ciljem, ki si -ga je postavil, rnaOmoi gtettejlač pcil-o-žay, me dapuščajoč miiiti ene DiMime za uspeh to ki miitiii eno miiiniulto jm® misli nai pdjpočiitek. -aimpajk leiti klet sltlrelai po didbčteimii poti. Volja to ideala- sta dp-spidliL to na Mišek. V dkiugih mlament-ih — 7,taisti vojn/ih- — j® ta miogtoicnla: vpija, ntien-o ptldlrejenije miatsitapito s. t-aikio sito, d/a je billoi težka gledate na to brez n-re tnainijieigai ziačuldijenja: ktti oh blito theba zavzet-i Pienielklolpi, ko- je bife t/ndba zavzeti K-rcinhliadit, ja nia/ doseHtiteoče Ijudii lizipiolhiilbi težkp Mtogio bne® ozira nia napore to neviairnpsilfi.
Rdlijšavliška silranika- je Osheidlcilbčjlai v svtciilih rolkah dm pohratiginiiil® nb javno -Fiazicnišče cel-a.a-mjiaido n-Oiviih, ialentira.-riilr yein®rg:iičmh cMavioev. Mi j-rh slabo viid/imio, ker pni- mas ni več prEljšnjega i-i-ska, niti osabn/ih kanijer*, aimpbk orn bo rlai7/!irese;ni ppivsod, pa Slinantfcind di-s-ciplliinii 9a irazparieiienii pia <vueh r-azuu«-ruiih miestih iždljereja to- toaidtor Sa srečaš z anSfim-1, vstane pred l/vlaj-o^ zaiVtestm j tono i« ailnio duh niotveg-a živijenija n/o-vie psihologi-je.
Ta pfeiihoUtogiiij® — mii sa-mla str,anks.ua. Ne, onia je dete-vsk®, cnla/ je kmečka, c-ma- je -ruaša-, lintel-Lgeutna: voilja Ini ideja rila tu v popallniamiai novi obliki, na •niovieimi itlomelju. Te mlisli me \1ise v, zra ku, brez iia-1 v diallljnlj-ih svetovih, ampak ro v z rasti,e liz Hame®-!- jnpljenija, iz tnpljemjai deliavcev, kimie-čkiih množic in aata -je njih site- popolmam,® diruga
biestie, tia liim-a on taka trdnia misel, ki si te -ni lizm-iialil, nimtpafk ulbndiill z bogato žMj-e-nijeltaoi tokuanja reMoiliUiC.iloai-ar-rae cipah e . Miis eil se je -rlazviiliai v tneh , štirih, peltih Mih, d-z bogialtle pnirlcde, ne urniein-a vzgaja, ne vac/ta iz čuvstva, aimpaik -izobliičenia- e cepciam' Ani kJsiii-'Vdmi ncposnedmliii daaivlateijiev. Im take-, ga člcMek-aj na obrneš jrtiinC odi eavteb sk® Riuirije, me odlvrmš z ziaičniiain© pirii. Oni jb spteijen- onganlitnla z niava R-uslija lam hdOe. v mjielj žiMe# im za n(jq umreti.
In ipomav/lijafii;, takih' 'Mudi j© eadaj minloigia. TL ea toinelj nove Rusije. On.i sa j-a ubmmijtii pred ctocitiažien-imii na-padi, omii ja hnanlitjioi a siSto, ki- presega ■rtjih lastna jmač. Oni hidčeijia obdržati dallajvaka-kunečkio oblast.
Niaimt pr/i-mfflnjktite tglinatoia sedaiji miai-terfelniih dbbiito, kajlii- te so prii nag iz-tirtebljenie, naizUneisenie, .uničeni® A4i ta ne vieflita za maše d-ušev-nb etobrinb. Naša rilaita tofeliiigenimi je zadc/bite smrto-•rucbem udatnac.; 'nijs-nit kla|dfiii: sa dietama izlijreiblijielni, defem-a, sa se maeltaniiili iz-tou Rusije, čz^ubiivši zveza z mairioidtemi. Al-i zatlja ea še vzbiuldiite' duševna _ sila IjudtStiva Sannegla; zato nabite rncMa initie-ilfigisinicri Iz tj-udatva, sainrcigia. Zato te tudTu sila mjienieigaj vphivai nlal žd-vljenja iPcipotooma etomg-a; kiakdn pri etari- to-teltigeiricii. ■
Skelrpj vsiiltdiar. Idol se-mi b© Rreč/ad! 1 l>reldšt8v)niikiii to, mavla, Jtju-dska imtoM-gance, sarh- jih vprašali: nia, kaj' vzldržu Rusiiijiai ,č© jbi dvlignato iz aetSanjega njenega- položaja? In vselej taeim' slišal propri čiani, vesel, pollnjudfoič odlgovor. Oni ne dlvioimfiijia ia tom », ...
* ,'-v;.4Š3P"WjJ O slilalr, kii gradijo n/ovoi Rusiife piše oimer. čak-nliktaka Anasai v mekiem svo-jem piopočiilu' med d-riugimi š& šletdehe-: ■ Snedli raMvahm dim Rušflaba Milja rto/vo-, organlauijoče življenje. To žil videnja ja primc/ioimia imiatjhma skuipima/ k-cimiumi-sttov, zivesitiih svojimi maičefliami im pož-nb-ivkivialmih, kiis utriuijenli ma, smlrtt, dtoltaije diaira to noč, ne to'm* femi d!ai preusfeo-jtiija Rusiijc, miainveč dia jw preuislnojijo ima/ po^drtomia: nov naitm KomtuinisU na dian-ea ediimai auorgiia, ed-imo žla/rišč© »ivljenija, ecliin® ši-la, kii liels dleta — >180 d/nugic/ Ja mriivlo-; vse dbugio api. Stote* gKiči godirnuaja nad toamimmislii; im to ja vste: sann-a godbnijatjlo, rta deliajoi pa nič, V c,eii Rušita -mi dlrugte rilriaimkte, sfcu--pitnie -riinamik tali 'riiem'enitctv, kii bii' imelS nia-jmlatnijštO vciljici .dia kaikiegia retklanatruk tiivmega. dieta. Edi-nii kiam-u/niri-i- — Mehka i&tepiniaTpo- šiieeiiliu^ a miajlanla mar ptlaiml kcilcBSHinii uludki miabi — (Maja »m peteaijot prifteli sabo- Mo cigtalia, speta: im rlaizlbillla Rulrijio. -,r-	"1	.	‘G
Snačiaš jih pavtsdd!, nazkiicpljiene pa; cal-i Rusiji: -liu/dii, kisa bili m Aamaniki! pia so pu£|tdl\i diabne isLužbie in prišli- y, Ru9ija -ipcgl-enJiait, 6e -rmonejoi kiaj poma-giaiti')); .viidliš kbluge, ki- sa prebili dolga telta v pregnanstvu, todia dlatnču iniaija važne služba iin poltaaalii'. aa, da sa jih': ivrednlii.	•	i
Ti- 1-juidje ga feriečnli v Rusiijii, 5ep-r.ai?, sq ubilaiib š phokamernim (kitom. Kaditi tjo-rok, ki Idoč.0 elužiilli čliavačanstvu, bfc.tlu-ii 7. -ntcivjo ian!aiidbo( -nlcrviimli meto-diaimlL vzgojo ali' a itehmiičnlimlil zmiožrto-riimii, ne matetiii tu rta priVaUnte inibenese, kii bii gia csvtijiallii-. čfevak, kii hoča ctelaiti zia h-umiairriteito, dahi) v Rusiji vse, kar,, miu -mioaie dlaiti -aoviieblka -vttoldto. In gtHej-te, čuidb božje! — tak čMiek ja Bračem v Ruisiijiii ^netani zalla, kietn dbla, kan ga v-eiseli. Del-o te tem l-judtemi luikaua m
oaebni kiamf-onb.    •	•	-.v*
Ka se tokato oziram! po Rutsbii /vid/im dia j!e kictpain-je temelja dicisegto tr)d-ma hkaito, rta kateri im-ai štomelli mova zgnadha. Zgradb© ta nni ; piaslioipija. m lear-te,remi Se bi čtoveik 'kjctotortnio po^uti-1,; nia bo ta tako kmalu. Tamedlj pa je. No-vla Rusija se gnadiii odi tsimiellla goni. iV). drtugiiih dlržaMah Bvmoipe sa tli zG/i-, d® si-v giizdlavih pal;a&ah, pniliičirta cpreanlte-’ mih, amipak tisto paka-rijla itn- n/epresriia-' nta jnadiairtja teimislijuv te plašil ,da bežiš iz pal/ata. V/ddino bali zfuiapta razpoke v ztidu urn obcfcih to e-pqmlmjfflito, dia se j® tiKte čuvati. : rl.
■Vse vlakto -vi Evitapi gflirone n rteneiaJ*; nlcblih: mejah, ciartinii, cisvelli-, ! na/rad'-, nem pretri-ižu dt/dl Ruska vtodia pa gor, vomi p fconlkneifoihi etviairiah : o kimhu- Irt krika g»; j® dobiti, o žeBieznlictah- im kaka diohMii Hakantoitve. Ruškiai Mlada aii me beiii glava z nemška odiškiodlnliinia m' z (izaprJlim-i -durmim -ma Kitajskeon, pač pa sikrtbi, kaika hiltfna bi adlphavilia rte* pnsmiemiolgt SaVjsltaka vJialda mamiepava; i-zlkotreiriiliil lamalirabiate iv prihladinijiih pe-( tih Mih! Pamislltel M-iliiijtolnla araalla* betioiv bo naučila 6iiM'i- m pasati. N-jone šal« -ma kmetih sa ofcvanjieirta pnedppl-dh», popoldne in. zvečer. /	:
Rušita te ddinia/ držaivai nia svetfu, ki pir-aivi: «N-e oahtelte se nia Prejšnje (tol-gove.din/ kornipliikatciije, ma oziraje, s® na mairo-dirioi čaisit ,ne -cizirnaijiei sa ma rnič, kan( je biilp, česat nam zdaj najbolj treba?,; Ta miar-ama li/micili! Sasa mam, bp treba jutirli? Datojmo- -ma&rite za jutrtil»:
Naročnikom
Naročnikom prvega itrimctačjai Ja po*( teklrt ma/roCnina-. V nadi, da jo v najkraj*. šem času obnovijo, jim pošiljamo list 80 v n/adaijp.	-j
Itoiprodajalcl «Dela», storita 1 vi sv* jo dltrtžnosb.	-	-i
Kulturne ustanova, strokovno in poli*, tične, povjerje-niki in zau/pjuki, skrbita za svoj Jis/L Pridobivajte na/ročnikov, n*-bim/jte za tajAi sklad «DeBa-». ,	46
Smo y dhbi, kjer goyore lo dejanja* ”
m in litljs, (mi svoje H. iv
Nacionalisti, kapitalisti in oblasti na strani socialistov proti proletariatu	')
Članski zbor a Labinja
DELO
Pqz:iiaaie% (liii Labiinlj? FozrUajide li ovu klapiitalistiičniu, ^ilasniim? Posmejete li ovsu _waij^te'ia#(nJioiu kapiitolilsitnčihiu orgami-aa(c#u modierrooig- sužiarnuisitva? Jedna Pffa7jnia, krčevita- /planote izprlesekiana dtaboko/mi fairiugonn, a itimd planote, pokrlaj cibatle, oštair kW, na. kome maila iriitlt-fBinisika tvtržaviiaa aa, 2000 sitiamcivrii-fcai. TVffžarviiicfe) piuma unedta, vdjn:i,avtai, pdlictije, butokiraciaie, pikinarfikfe, kaiprtoiti-gtičkdh ivtesiii, fcaje vMBaju atoo posejanim sfeliirna pa pustoa kršmoj zemlji naOkolla. Na .planoti, nia; Mi imesltiimisi, iVitett diimnjiajci, kolji ritepure^ttafnto pufie goiste oibliaike črnog, uimazaintog dima. Oko tih dimlnifafe s\ia) sieflia zatsedtana močnim vsoyndčk.ionf odtelijtan&m&i, da mo-#111 kl8|pitaittef lička, gioisjpoida neisimetauo goniiiti niai jfatilnjot plačami riadl crin/u, ne-piimimmi atemklui tm&su) ;i sMa one mesret-ma (Ojptiamfki© rajd/nlififca mase avtih namodia Evrope, ko# slu se kojorn niemilcMn zgo-‘dlojmu nafilii niai fOrjii sučamj&kom mesto. Evo to viaimi ije Liaibiriji i LaibiimjšHlimai sa smctjiimi meitemilmi jiudtoioilma! Feiudalino Potolci klfitdi je vtlladiao m labinj-stot tvrža-!wi dbjtasni miledtainlsiki vlaslteliim, hi*Sa su m CAiaif iraalrod pnaivia, nebesa spnairm ata-mfe krotita (Vlfeidto ra tol zjemiliji dlatnidamjii'.
Riaidfmiki je lin sasvtei upHa$em. Naro-rfiita_ pc«!tei po^Iiadinijeg štraijkia, paltliički cmi i .Met živi. više. Fia&izatmi, kojii je na (Lom) mestu dirak?j;i, no jgde u na&oj tu je salta iSvtatklL stobcdtmi dah trsadlniogi mamodias.
Mliiniai qngainiaaldulai kloiia je aa.ista us-p&vtaitai u tej duhamtoinnojl ©/timo?,fe?ri i u kojlu ije venoiviao ii- stavki slav svioij za-tnas .bdite sto RadintR-iktei zadruge. SMiadiš-ta m Latbiimjitr i Kiarpainiui broyo skomo 2000 ffliamova. Alf ptteSlItt rtetfeliju; iiabinj skli r.ddlatrti mOralli sru se osvedočiti, dia sui i »vtai sikladlišfiai o nuktamia fašiste. TJ sitedjellijiu Mnšlo sa j® mikne banski zbor foog sMadiKfia, i diofeiim šrnlaju rne-e.tea Sla temu zboru slajmio čliaini ZadTtuga, f#Ml neflra.n« iim«a.lii su sfcbtod&m uiliaz ra d\wanu. Sddil^paifriidflfcaj groeiprtlla Piippiamd i Sialviadictri, kioji su stailšl na •v?Tia«fcifmia» zal kiomtaiota SUi iin Fil>ob.otd,no pu-BtfMS uai .niai zbor te ih (Oisfiamil i mirjiD na .abtoinui, do^iiaro ife 'inianaia na« risu g- Sa-batcfiin:,, ktoinitlrioiltor jadlniotgi skladate iz ■T.raila, poidi pniti^klanii Miisfta nlaptufetifei mieg.to abioriaviainiiai. A jcnš vi%: na, fcotm zborni je bio dsprlabiijlan) od stane fašd-stia) TicflliajRirjva jeldlatni raa£ diruig' eamia za-;it<oi sb le msuidfa, dlai klriMiizifia nprav.u niaišiei nadln'i<eke amisiiiteiijie. A klaJdl je hteo :dl3l priEjdBožj izimemrui fcantilidiaia liiste ko ;.ja js blife prieidil^ante aai stane sociaM-‘Silai, ^ai ofcJtstirfainii g nje kandidate rmcio-mcfBstičkoff bloka, socialiste mietiniuii &u ;foirza nia) giliai-samjio smjti komqrromisnv 'listu m «blokom «, te teki pot tiz^Iasainju poiavlallli rtašeg dnuirnaL dla pnedioži avoju Ithabuj. Jasna jtesfi, dlaiklliem, d|aj je imiao ta j poato salm« .raa/mieaiui, da saaniaiju fašisti m klamumisiiMke piiatiukaindiidiatia t© da ,i’h paste !i«biiju.
t* Takioi sui se daMeml fiKWJk'llisti sl ožili aai stopnira altociju m otavotjienljie! Raidiniič'-fcvh iBadrtiipu iii te ra cimam mišafiu, gde TOia/fie viliaidia irtajiviedi terMr, niajisltlna^mijie klaipnitlaliistlickio au^amteKvtoi!
Kadi su nadtnici. v-kileli, da m pofelii ’faSiif9}i0 bitlf na^etg drngia giav.arnika, wndl» su po^elTd ek v.i*u: «TaJ Mi ste nias aiuraffiii! V<j sfe <mami prfetli, dlai če kcimu-misti pcmušiti Zafdlriuige, ali Haid vridimo, ds ste mi spoimKuminii sai fa^idlimia!» I petste log1 liinicidtenita', aviii sira saflJiajtSi i rad-niirlt mpui3t.i<M z.bo>r. U divorani je estalo tefe 35 coobai, kop bu imbtrate delegate i (pmimiiiliei nia zmainje dzviežUaj' ravsrnaitelja Smre&a/.
Insliefresamitlma jelst1, Ida ‘jia t®; ovtome 7ibdTU_ rač'egt|vi0iV«i0' i g^pMiri Grme iz Ojmliie. Qnt jieesb, dalkiaikJoi kiciiitlnoflor sklia d:i*t:a ra Opatiji i mi se uepšte n.e pro .tmroffl! rafefilviotviainijira mi jladniog druga 'mai naglimi ztarmuimift, ter je to «niJi.li«3i%To :.negpctfirta pr'aivo,, aW flmtčiifm jia mefraa kionHrokir, diiaig Saibadiln,. da nlaipusiti j dvicitiamo, 'jia groi.flpiadmi Giriamte filcbd-dreo ptrii-fustviOiMaio, fašifestiakiotmi teveru nad ;latotknUs'kiilm maidlnjioi rraa d to baz noči p\xs-testa.	•
;■ Pa 'da se bar pozmiemo!
Bezob;iaszin!OTti soidiialliniog patTiiofiizmta ipajs ide jo.4 i mmogo dalje. P jStio zmadu (iifli poštenim pvrtem oni ne jra^g.u pohoditi, ito aa aa bacili na najofcitiije ižpov-§hiine. Labin j dim« vfe©gai sklupa* 1825 mavffl i daiMem, pnamiai pnanliliiima, pravo na 7 (sedstm) ctellegate. No, »ta ee ti-tra gonMistifikio-f^ašiisiiii^ktag Moka pna-viftai?! Oni su isiabnalli zia) Laibiinfl. 10 (deset) delegata. Miilotrn. i;ln sitom, a‘li Za-dmige miMtaju u naiciiianolllirtiOka r.ukie — taitoo misle ti i'a(cta^nl'c.i protet/ariaita!
Rtalctecii, iKa knoivi, radlriitoi •' Aisvaite ewje Zadirugel
bili mal ta sholdi ttfdj soidr. Gus!liinlčiaai'is Trisfia, je m:dliil' giogpod! Marica iz Nia-brrežime ,da me bi bilo slabo, da se ga radtetežiil tradfi onr. Scvieda nte fiairri: on 'ljubi sprtim st v,a jgvidiih Pddikih priijiate-— teji to ga inič ne staiina —inf teko je prlilpeJljiail s .seboj 'budi skrega Ker-■mioiljia, por g^^podlav liz Gariice in dccnta v So.v«ldlnijailii se jim. je prtidružil tudi Eniaiii omtedm avafCTorKailiisrb Zelmi Vii-zin-tittJ. Shodi ije pričel; ob 11. turi. Besedia je imefli panočeMafec sadr. Gustinčič. So-dnug OcfeilliniCič jo .niaglai^iit' taikoj; v aa-fieliikiu, da »i prišel agitirati za .Mofiiitve, tatiiive^ safmio zialtlo, dia boda čfenii vedeli, kaiko ao bite upriavfiljtaiiBe DeiHaiviske zia-dkirag« vi prteieMih trpih pa^loanniih letih in kaka so jiiim bo obnlašaitii na pribo-1-Jiijiean člainiakem zboru, ko eie jiiim bo predftoižiflai biliffiniaa iint pciroiCiflio. Rekel je,. d'ai ga še potsabaa vesal.i, dia jo n'iv-zae tudi g. Marica, ki ja odbofraiit I)e-laivfeibih zaidrug um da se bo pri tvojih iz.vlaijain|jih lahko sklia&val r.imj, ki ve rae neradnoati, ki jih ziatliraiižlni.k.r o-rttaijio dteimašnijtemu vtcdlstvra. Im (na te je aodrug Guatiančič naštevali d/via uri maiKnaziii črtajmo podatke, .podprite 8 šte-viliklami .ira osebaimli in pili vstaji točki si3 jia o4>rnd maj gioap.. Mairicoi z, vpiiaša-njjeini: «G.ospcdi odbonniik, je li tako aJii ne?» Itn) g. Miamitia je molčali) kiafcor čiraa ffiia&.^ Ka 'je sodnug GuStiimčid koirčal a f-tvioijiiiinii sMnlimiMimi <izva|jialnlj!iv k'adis.ritm je sleclilial nabita palnal dvorani« z niaj-TOČjirn ziainimiapjiam je dail stadr. Gauič besedia tudi Miarici. Todai Miarioa- ven ■razjarjeni <in divlji ni imiogel ■oldgoviar-ja/ifi na diejštvia, temveč ije samo jiz.iav.iil, dlai .|a čisto naravno, da v mka veliki družini, kakor so naše Zadruge, nastat-neio tudi nerednosli in nepravilnosti. Toda Siamom so ee zjddle te napake ivendalrle nekaiilko pnedletoefte airu ka je ziaKiei (poltemi Mairiaa zraeaijialti sodr. Gu-s?tiiinfličiai fcafkor kaik kozfjii' paistiiir svoocgia Pilai, ao imu zač ati člani »vižgisiti' im u^o-vanijiaid im g. Miarida je miortaill utihimiti. Za mjiimi se je ogtMlsiil: nlamodlmjaik V.iiziinr hitri tidda tadi tein mi imdl Ve^je sreče, posebno sla, Mer so biile mjegavia besede Ftfiania godlja.
Ocigp. Mari dai |e pctsJfil tredjo sivoijo «Velika Berte# v boi t. j. slanega Kqr-meillj.a. Tteidai tiuldi (la ni zinialE povedati več, kakor da jia tudi on člen Delaviaklih zadrug, da nosi nijegovia) lizkjaziniioa šte-villflco 228 im da kiamumiiiiitg piLaičta buržoazna zate da pcinušiiiiia Zadruge. In ko jie iztnetaal' te besiedie je niaelhall tek hrup, dlai ja miorail lludii te M:air.ii&m kaliber pmnehatli s svojlim ebriotmim ognjem.
Na ktoefu) ja govorili siodir. Cotič, ki je žel za sveje lepe besede buirno pioska-nje.
Gosfpc^! Mariidai pal .je žalosno sedbl s s\iojiiim gartatialmiiimi Stiaibioim v kio^iijo ~ ki ga aisviedlffi ničeaairinfe stalne —• in imel adliinO zadoščenje, da je bil zeplet en dalm rnnia dijietehn.
Ploha v Sovodnjah
VnerleUb smo imeli v^l.iko ploho v Sovodniah toda oaa pod; mliHm me-b«m, tamwč v gostilni sodlruga Gdtiča. ni'Jigks!o je ort viseh strmina im- rkoro bi bffiot .krmafloi.tKdi parMo. Soradniiški člani Delavskih aaldtiu.e sa biiii namreč ekiKcmSi shod, da pretettijoi Maličma z<a> družniškai vpnašanja z oztiromi na blii-žffltjoai komgnt«. A kter bo hilli p&va-
Socialfsticne zmage
Kdor čila «Laviarla|toire S.ctoitailielteu, tia imora biti prtepiličiam, da zmiagnnjejo vise-povscd'1 oni saimi. Iz lepih n«4'ih zmag v Krmiipm, Bmaamu. Poreču ini dr. sio naredili) sebi slavospeve. Mi jim z mj-večjo ravnoduanastijo pirepu»0aimo to ziadoivTGllijStvio, šteli pa botmo masadlnje. Ziai Sadlaij ,pniibi,jemo slamo dleiji^tvo,, dai so izgtsbiilii aato ,v onih kaiajiih, kfjier bo bild p0polncnmia aigwni in kjer nismo pri-čaik;c vaili mi mitii enega d-etegata, celih 8 dJeilieigaitav. Zato pa se jiioni zdi tudii po-titebno, da sllepairiijo kiar nai dteibeite pra ‘vdliiitiMaih, V Aielhu iaa izrviofliilii 3 dell-ega-te art^sito 2, v Lab,iln(jlra 10 mesito 7, v Na-brežiimi sa odneisili zbcimviafnije — bojda •radi 'lega, ker niso slovenska poiročiia še trskam« — .v Sovodnjah skli^.uijejo čllanfoki zibotr zia 12. t. mi. ob 8 umi zvečer — čia putav še ni siovanoiklih poročil ■itd. V Latoinju so mazmaimili) siodir. Gra-s.ti'n®<?ia oblastem, da je pnilriafell) (ja Au-gicisrici^ainisike krone, da bi podkupil ta-mictin'jia iasdarljie. Karaibilngielriji so iHklaili scidr. Guatlimčičla ipo 'lalbinijsiklih gostilnah, a iskali ®q ga aalmiam. SociaHni pai-trfrftie so pač povTsodi emaiki: dokler je bil sadr. Gustiin-čiiič v Ljiubijslni, so ga (ias*WQ%yi sooialrji piatoildtije tožili, da liotti po iliiire v Itaili|joi za pnopaigtfndo v Jragiogill&vMa, sedaij ga tcžiija tokajSnJi, da aigiilijiai z jiu'gosto'«ir(s)kto denairutemi! Sceiate^i se pač povscdli fXtslliražu.!ie;«o burlžcmztoe pofilioije proti komunistom ■in ziaflo miais take etiviaa";'!! pira.v. mi.č na iz-madlevajo — ®iW če milslijo mani Hocialna demicikiaitlie m a ta niaftin ztrniaigabi, pobom so Katmam! vsa njihova uparija,
Članom Dalavsklh zadrug!
Socialisti in ravrtmtdjstno Delavskih zadrtiff sr, posluiujejo meh sredstev, da bi se vzSrialina površju. Oni se vele jo s fmhti, stalijo ni liste delegatov kandidate tialiamslccffa nacionalističnega blolta, zasledujejo naše govornike s karabinjerji, se veieja s slovensldmi nn-ai<maito$i, ne pustijo naiem govorni-h-ftm govoriti na članskih zborih, do-čim imajo svoboden pristop i vanje ita-lianski nncionalci nečlani — m kakor vse izgleda, bodo tudi rm kongresu predlagati mejam listo z italiem-skim blokom.
Člani, ne aabite predvsem, da so ČLANSKI ZBORI AVTONOMNI in da
ntionata upravni odbor in direkcija na njih nikake druge pravice kakor prisostvovati, poročati in govoriti yaka jim predsednik da besedo.
RaVteaitetjisiliVla ali upriavmi edibbr to-rej jntalailia; nlfcaika p./raviice, da bramite kiOrnlilrkciLii ma zboa’, ako mu to zibor eaniv dcn-oli.
Člani! zahtevajte pvmodi, da govore tudi maši govorniki, da boste natančno poučeni o stanju naših mdrugl Defeivtfi .im kmetje, ne dovolite, dia ipmfejo Defeivaske zialdiruge v noke na-ciomaltefev. Vjani z izdiajlailci proleta-niiaibafl
Čliamli D&laiv^kih radrug, čravaijte svoje pravico im svttia Zald^rmge!
KOM. ODBOR ZA ZADRUŽNIŠTVO.
m.  -------------
Mascalzona
\ s?ikokria.t, ko se vidijo nasprotniki ko-inuni;!3l*ične?ga pratete.riailiai Idejno pvevia-dane, potisnjen® v ozadije in osramočeno po težkih dokazih, ki jih .prinaša, proti njim iprOtetariatJ v razrednem boju, e« v njih močnejše Kbiidi ra z redaia sof\'raStVo, z-avist., neroščlijivositl in jeza ni id prole-tarja/cero. Knj pa more meščaalstvo, na vrhuncu polSMčma in gogpodarake ottliasti in že razpadajoče, d&genirano, ker Ji;» do-vršiito e v oje poslanstvo, kaj jnorpi to meš-6-insrvo proleftariatu, ki eii otsva.ja »elo svoje postojanke, prekipevajočemu moči, pojinemiu laizmahai, ptsidviti nasproti drugo, magoli onemoglo jezo im laž?
CrfosMo domafegia, mesčsansCva t. «Edinost», nima pa mitij toldko ipogiBrna, dot bi brez ovinkov pokaziato svoje sovraštvo in zavist dio proletm.riatim, diai bi ae odkrito — legiEiio. Ono •poSiiiJo, na dež&lo svojega ne-oeiiskr.g/.i lov.ca, od kalnega siprejema potem razno, raporte. Mi dobro poznamo ta... čiče, ki imajo raajloga obrekovani slovensko koenumiMte. V slovenskem ieziku ni uKiiaza, ki bi primmno označil to početje straihopeMh (ptrjeestmih ropurjev. ItaUjami pravijo teinu: mascctlsoneriia, vigliaccha ria
V iliatu teh č^djiOstl čtDaimo sHedcča iz dežole:
. «M»J rn.Ebrdiants ki so nesramno popivali in vzkliiikiafll raznkn strankam, kakor n. pr. komunistični (— seveda v itiattfj.amačfHm jeziku —), je' stopil mila-dernič, (priprost tanit z ob strani 60 letnim starčkom ttJ^im kmetom, teV jim Tiaztq/laniaičil — kakor sem pozneje iz-vedM — da Je Starčku poginila edina kiravioa; od katere se je revež hranil. SktoiC.i da so med) nekaj miladeniči, da bodo darovali vsak po nekaj in dlat se bo po vaM naUiraiS denar, da, se sitarč-ku kupi druga kra.vioa*. Ko jih je naprosi;!!', naj itudi oni kaj dajo, so $a nahrulili; in malo ne vrgli skoz vnato. Ob-sipiatli so ga z raznimi psovkami — ker dlai on ni komunist — dienair, ki ga tiroši za knjiige in časopisa, naj ga rajši daruj« stnirčku. Skopuha so ga nahvali, ker ne kadi in pijančuje po gostilnah (tar ne \Tjkntika komuni zrnu».
Kako je nastaJai ttai pestra: sMka? Nedrfjski IPovec «Edinaati» je preglobok ko pogleUal v kozarec terena. In vinski duhovi so mu prtčanrtali vzor slovenskega JanazEb, prevzetnega kmečkega fairiia, ki u-poaiaiblja nedeljski tDan zato, da se znaša na*} revnimi delavskimi sinovi, kaiterih ne mora Videti tekom tedma., ker morajo iti a trobujhom »a. kruhosn. Starčka, kravico, knjige, časopise to drugo vso je pri-diodala vinska fantlazija'. In anesto, da bi priporočiail kmetom, n:ij jiaivarujejo svojo živinoipri nairodtdh zavarorvailmih aigentrh, izraKlja nedeljski 'tovac da.r bujne fantazija zato, d‘a naipadia proilotiaircko m!ix!iino.
KoKkor mi poemama proletarsko in zlo* sti komunistično mladino na deželi, ji je sliabo preskrbUjiano za nedcOjako zabavo. Komunistično milaidino v tržaški okolici griz® im n <zjt&diaj strah pred' večno breapo-scllmoftijo, komunistična nuladina na Spod njem Krasu si mora še ob nedlaljatt siu-ž’’iSi kruha ptri vaših kapitaHsaičnilh podjetjih in komunistična mtodina na Goriškem premišljuje o vojmi odškodnini, ki ne pride. Kar se tiče pijiamčevninja, dragi moj ne<Mjski .lovec, ti moraano povedati ,dlai je bila organteaicija Icomunistične mlad'!!!«, -— morda prva med slovenskim narodom' — ki je sklenila bojkoti gostilne in dai se tvoji bratje vinski trgovci, gostilničarji, veleposestniki' izogilv.jo komun,'-stične mCtadine kakor črraaga, vraga', ker se bojijo, dai bi jim ta nekega topega* dne ne zvekla vsah sodtov i.z kltetS in izldla vino po cesitn. O ti čednost, vseh čedtnosti, tP'tl<a «F.ld)i:nast»: Poglej med svoje učitelje, iup-nike, sodnike, itepane in dacarje! Tu išči vinskih bratcev. Zadnrf. so svetovno znani. Komunistično mladino .pu#t'i pri miru.
Ml smo ponosni na komunistično mladino. Iz nje sita izšla. AiVija AMagič in Stie-jič, iz nje se j« dvignila, skromna' Krnica, silna in močna, Ta imena. z«a/vzamajo no mesto v zgodovini ostvobojevalnega boja proletariata. Tip mHadiegia komunista pnii iot pa je mladi prolota.rec, ki uporabi prosto uricoi, da so pogflbbi v čašo--pis im knjigo, ki se aktivno uidieležuje živ-njenja v patetični in strokovni' organizaciji, dn ki se stavi ob čtamu proletiairskega gibanja a vojaško disciplino v sliužbo višjih organov. Ali nedeljski lovec nič ne veš, kako moroiio tudi ttomagoški advokati? in narodni voldlteiji na pcUieži^l^kih shodih utihniti predi treznimi argumea-tacijamš 17 letnih dtOtaivcov? Tudi tebi privoščimo onail o take zadieg« !
Mij se me čutiimo preganjane niti nismo tako naivni, da bi jeonnM v zakup ves pro-latariai! kakor piAe goričko glasilo. Toda obrekovati se ne pustimo od nobenega. Sevediai «15dinosl» bo sedlaj molčailn, keT mi bi radii vedeli, kj® — za, bog,), — slovenski komuntotj brez potirebe vskUkajo raznim sCrahkam, kakor n. pr. komuJ nistični (— seveda v iMijanskem jeziku — ), Povoj nam to «E'tfi.no.vt» (masealzo-, na e vigluaariha)! To ne moie škoditi .i-menu vasi! Pomagano bo temveč Komunistični stnanki, ki bo tlako elemente iz-klijučida Im pomaigano bo. narorlu, kafe-rcmui bo stranka vrnite nazaj njegove sinove	'
O nadstrankarstvu
«Predi3aldiijo ncidaljo popoldne ®e jei vršil iredmi občni zbor «Javne ljudske knjižnice« v Nabrežini. Potek je bil nepričakovano buren in rezultat j«? iprinesiel v »g m enim, ki jim je bito društvo res na srcu, veliko presenečenje. — «Javna ljudska knjižnica«, ki bi morala biti vsled svojih vzvišenih, kulttemib namenov strogo nad-strankari?ka, je poaftela na tem občnem zborti žrtev ^'jPB&karske «pdlitikie)). Naj-boSj žaiibstno pa je .to, dla jo prišlo do tega usodnega položaja ravno sedaj, ko je društvo po ogromnem ttrudid že skoro predvojno gmotno in moralno višino! Da se je društvo v tej kratki povojni' dbbi tako povzrpolo, gra predvsem zasluga onemu odboru, ki je v zadnjih dVeh 'letih neumorno. z jekleno voljo in nadstrankarskim altruizmom deloval. Društvo je pre-neballo služiti svojemu pravemu namenu in je <pre$."o v poipolnoma strankarske roke .t. j. komunistov ln soaiailstav».
Tako naznanja «Edtihost» v s^-ojl dopisih dejstvo, da. je prišlo v odbor "nadstrankarske ustanove vzvišenih kulturnih namenov» nekaj delavcev. V nekem poznejšem dopisu to popravlja, ker ito nič ne du, ako so dia v odboru naldstfanfenrske organizacije nekaj mesta tudi tolent.ira-njm delavcem ki imajo ravno toliko smisla sai kulfurn.a stremljenja kakor inteligenca in šiO več.
Narodni gospodi ja treba povedati, da ■pripadat vačtnaj odborniških mest v tako-irniDnovtamih naidt-itrankarskih mvolUič-nihn kullttMmSli, naibavnih in. športiskih oi’-ganiizacijali, iprcilietariatu, nia katerega, številno članstvo in zaupanje se ta ^apolitična«! narodn® druSlhia. tudi nasilamiajo. In proletariatu povemo, da bo treba VSE take organizacijo sfopnjema aaTOjevati in jih nia primoran način premesti v službo naših namenov .
Kdo je kričač?
V teiukii od; 6. t. m, jo opimal nisik do-pisnnkiarčefc iz I\"amjiagtrsdia pini Kommu dfelicvamjo tejmošmjegssi dm^fcvia. V dopii-era sa je spcimniil mož ve^ialio?, ki g® je •vtršJta 'ialiotiaim' irsa daln miorviegta teiia im j® pcpcilnorma Kaitiaimo,' da se Jo obnaf mil cb liiaj ptniiliiMi todi ob kioimuimiuite.' Piše aiitdfriineič dcibagedmoi teklo: ((Ommemiti mo Parniio, da je prii«ilia 'niai vagaltičmd prostor grtuča i',z)iiviač.0v. Izdlajali sa se ziai toinu-niiste. Hicitiefld aci si kničanafedm ustrašiifci ttglriailce . . . .» DopisraiklalrSklu povemo, da jia Mb nia, vagelici mo vročih res neteči komrainlistev, kli m sie pa najbolj zigiražiaCli nad izizilvtači Sin, kiričači boji g.o Mi vi oziadljiui. Ali (Si iazivaiči eci biili im. so še vieldno mialrtcldlmjiaki edi pete do gJ/av Ce trgba, riazpofeistamo z tlmemi. Ni zma>-mia pa nobanieimiu cdikddi jia dothiil izaivaič «Edlimo£tiii» pcgiumi, da so sa (tadajiaffi za kiotmimislla ko sd datičmi	gtotspo-
dra dcipitismilkiairtčikra dobilo poianrami. Im ■vedski hi imiarlaill gcslpioldim mlarcdlnjjiaktair-skir kiužeikl, dia ma dela dioibro pcldtiiko-vaM kioimlumisTjcmi narodno gcgpods grehe. Saj je v vatlih vrstah, std-pod;©, 'diosvofj) iuergra$ai08fv im feHtvftJefp.A/li zalo še ni Tetreno da> so tuldl prti ma®. Ne sodile dmgiih pa Bstoi!
HSadinS
Sodr. A. S„ član Mladliiiske sokcije I-deu.l, nam je pasteli sledeči poziv!
Bes žalostno vidiš v nedeljah, ter tudi mnogokrat po delavnikih, kako po gostil-nah zgublja čais mladima. Kar cel popoldan ter pozno v noč igrcu ter zapravlja denar in zdravijo v oaduhlih sobah. Tako da kar poprime razredno-ztmednegm človeka strah, ko vidi da meče mladiina zlati čas preč. KUmo nas privede pijančevanje ter igranje? Vprašaj se mitadiilaJ V zgled mam so odvsuli nezavedni ljudje, ki so zadovoljni samo da se ob nedeljah opitjejo ter kričijo za narod, ne dis bi se zavedali, da dinjo s pijančevanjem shab zgled mladini. Tebi mi Radina:, ki hodiš po tej poti v nezavednosti ter jih posnemaš ti Idičem: Zdrami se! Ne igranje, ne pijančevanje, te ne osvobodi
Osvobojenje je v razredno zavedni inla. dini «in ne v meščanski inteligenci, jti sc sa vas m bo pobrigala! Vaše pijančevanje iti igranje je kapitalizmu v korist. Več ko je nezavednega proletariata, tem lepše izskorišča kapitailizem tebe, o mlg,-dina'».
MJmifina sedaj vidiš kam te pripelje ta pot. Mladina pomisli kam te privede pijančevanje in igranje. Alkohol ti uniči vsako mvest, ter koliko n&pntlik delftU doma, tlako da še otroci sovračijo svojega ričeta, kar tudi zasluži taki človek. Mladina nc po Sej poti; po tej potu hodi nezaveden proletariat.
Mladina■ hodi po poti ntzredno-za.ved• nega i proletariata. K rmredno-zmedni mladini vredstraii proletariata.; torni, dobiš zavest ter kulturo, po komunističnem programu.
Se&lkvnki pod mitfm nebom, ltomunistič jie knjige, list «Delo», to tl dlai zavest. In ne karte ter pijančevanje ter vpiti in prepevati po vaseh razne nekulturne pesmi.
Za torej organizirana ter neorganizirana mladina, čitai vDelo», ker le ono te. vodi po vravi poti.
Organiziraj se, kjer nisi organiziran(t; skhcuj sestanke ter podpiraj «Delo» zarjo svobode.
_ Mladina, stoj zvesto na slraiH proletariata ker boHočnost je tvoja. Mlaidina, ne hodi za meečanskimi pijavki, ker te spravijo v pijančevanje, ker to j« kultura ka-pittitlističnega družabnega, reda. Za to stopi- v vrste razredno zavednega proletariata.
Zivetm razredno-zavedna mHadina.
Živela svetovna prcditlra.ža proletariata Živel ideal Alije Aliagiča.
Sodrusi komunisti!
Po pokojnem Aliji Alia.giču, /temu žive*-mu zgledu revolucioma-mo požrtvovalnosti, sta osli lata njegov 14-letni brat Muha-rem dn 9-letnia sestrica, oba neipreskrb-Jjerta in brez (hranitelja!. M.afli Muharem je bolehen ali nenavadno fiaffiemtiiram dteč-ko, — ponoa svojega pokojnoga bnafeu Zaenkrat bo najlepši spomenik Aliagiču ta, da se vsi oni, ki čutijo spoš&ovsinje do miftvega Alije in sočutje do njegovega osirotelega' bratia in sestrice, gavzjamejo za Iti dve siroti.
SODRUGI IN SODRUZICE! %'i?
Mi poznamo vaše uboštvo, mi vemo da daje«® raznoteri proletarski rilavek in prepričani smo o valši solidarnosti do jugoslovanskega revolucionarnega proletariat ta. Vse to vedo tudi jugoslovanski; sodiru-gi. Toda mi hočemo, dia pokažete svoje solidarnost gg sitem, da se odzovete temu pozivu. Za nabiranje prispevkov smo od redili satoo dva dni: Nabiranje sc prične na velikonočno nedeljo in sc zaključi tMr slednji ponedeljek. Nabiralne pole (brez drugih obvestil) pošljemo vsem Komunističnim sekcijam, Mladinskim sekcijam in Ljudskim odrom, ter posameznim, zaupnikom. Nabrane svoda se odpošljejo f)U koj potom poštne nakaznice na. uprav-nišifivo «De!ia» s pripombo: «2ffl brata in sestro AUagičahi Objava prispevkov v «Dellu» bo siiužiSla darovialoem kqfc potrdilo za »prejem darovanega zneska. Tako po zaključku nabiranja >se vrnejo tudi nabiralne pole. (Sttocije in Ljudaki odri, ki ne bi dobile nato. pol?, naj si jo same napravijo.)
MLADI KOMUNISTI IN KOMUNISTKE’ Alija Aliagič je žrtvoval za, vas in za vessi proletarski razred celo svoje življenje. Iločemo, da se žrtvujete vi sedaj samo dva dni. NtSbirmjite prispevke. Najmanjši dar bo pričal o v*aši solidarnosti z mladim, revolucionarjem.
i UREDNIŠTVO «DELA».
Podružnica Solkan
SODRUPI, SODPJJZICE «LJUDSKEGA O D11A » V SOLKANU.
1.) Društvo ves obveščal — poziva, dla. pridete po društvene izkaznice za leto 1922, v najkrajšem času, ker so že v«č časa, spisane.
2.) Ob enem poziva vb.-> člane-čllanice, kateri se niso plačali preteklega leie 1921. čianiarine, de to nemudoma napravijo, drugači so črtaiii (nei) iz društvenega imenfilaa in jih društvo no smatra več članom.
Ravno teko ne pripozna člane brez društvenih — izkafemic.
Zaltorcj sodrugi, sodružice na plan za kulturno povzdigo delavskega mzreda ______________________________f.^	0dbor'
Delavska prireditev v Sežani
Podružnica «LjudWieg3i otira« v Selami ,priredli ma velikonidčrno nedeljie, dne 16. apnila t. 1. v dvonani g. Šmuaa, A. NoivačanOvo dramo trodejamsko
«VELEJA»
Sodeluje dnamajt. Odsek pcdružmicla kiointeveljske.
Med dejlalrtjiii sviitia «K'riaiSkia vlite« Zlačetek tločmo ob 4 pop.
To ne bo nialvaidlrJa vasdlična prire-' ditsv, aimpak' poskus članov fcaratovelj-skie pctdružniice L. O. — teh picitzsived-niih piomterev prcilefiiB.fske kulture' — žanesiti smlfee! zia rcisne pred-iteve med silmv'. d^llavteitvio. Od teg,a pničtaiuijemo obilne radeložbe.	.	•	■
i.».
PSALM DELA
V81 ONI KI SO DOBILI KOMUNISTIČNI KOLEDAR V RAZPRODAJO SO NAPROŠENI, DA POBIJEJO SICU-PICEK NA Im. D. GUSTINČIČ, TRST SV. IVAN ST. 1009,
DELAVSKA ŠOLA. Sodrugi! Č ita j to članka v «Deiavski šoilin. Mi nimamo nino ga socialističnih fituktentov. To sta vi vsi, ki mortate biiti tutti učitelji so neaaveldnim svojim sodrugom. Zato ,pa se morate izo-braitevata, či'3ati, mnogo činati in mfeliti misiliti!
Konce, pekovske stavke. Pekovska stlaV' ka, ki jo trajala dVa dni se jo »akUjučila predvčerajšnjem zvečer. Gospndtarji so se prepričali, di. sklenjmost stavkujočih ne claje jim nobenega upa. Na shodu dan prej siiia manjkala le dva strokovno organizirana delavca. — Sporatsmn ja bil' to-ua(j podpisan predvčerajšnjem zvečer med zastopniki delodajalcev in onimi delavcev. DeOavska orgamizscija ohrani v svojih rekah posredovalni urad za delo in nji ositajiai pravira nam'eščevat'i delavce po svoji uvidevnosti. Industriatei; morajo iz-jilla^ati ono svote denarja, ki so si jih samovoljno obdrž^aili in ki znašajo od 38— 40 tisoč. — Kolikor sa tiče slastigarjm’, vpeljava 3. kategorije je sprejeta,' le za eno leto. Zato ,pa dobijo oni, ki se jih smatra za pomočnike L. 2 več na dan. Na drugi strani se bo vršil iapit le mel&! 3. in 2. kategorijo to se odpravi mod 2. in 1. — Delovni umik je zaenkrat medi 5 in 3. uro. Teu določba pa no bo trajafa tekrait, ko S(2 up>eflje italijanski aakon o nočnem deliu. — Stavkovni boj se je kentča!} s po-pcffnoi jsmago doliaveev in so mora emafrai-tl zgubljen za, dalodajake, katoih ud,'; ta c je bit namerjen, predvsem nn, posTedov.ail ni uraid!. In nko so delavci zmagali se i-majo zahvaliti la svoji solidarnosti in disciplini.
Fašittovski napad v Barlcovtjali. Pretekli'! petek okrog. 20.30 lis* rvfcifidlio kakih '30 fašistov sadež podružnice Ljudskega, odira. Vtem Sasu nit bilo nobenega v dnrš tvenih prostorih in hližnji Rtianova.ki, so fe odpravljali h počitku'. Ea^sti so si iz posodili odi sosadov sekiro im udrli vr.aia, ki peljejo v podružnične prc^tc.ro. Tako: so se spravili n'a inventar in zdrobili vse, k."(r jim je prisilo pod roko. Vse knjige so fašisti vrgjli skozi okno. Ostanek pohištva so poria.zbili nn napraviM tako nad L. 400 škode. Knjigi? so bik? še vtso ohra-njene. ker so jih scdružiice takoj po tem dogodku pobrale. — Vodji te faustovske ek.spndifcije s»a bilia neki Zajček Mario in Sehwa,b Mario, f.<awujo6a/ na. Greti. Po svojem Mn« so fašisti tve.l<<atli okoli in streljali. Zajček ja bil oborožen, s karabinko. Ko so je vse končalo so prišli na cglsd karabinjerji. — Kakor zmeraj.
  ' ' ;f f >
ljudski oder
mmm
mm
mmmmm
PODLISTEK „DELA"
AVGUST CESAREC: "7	v	■
Značaj na vesalih
VeSala, ma kiabesrih je izdahniti Alija, so vzevetila. Misegov gmh je grenki cvet-jiiui cilij iDi?(pir'f«itan,ih romaanj. Zigtcdiito 66'i® mekaj, <auir kKvw»ioj. niso pričakovali: filovek, obešen od njih kol. prost zločinec, j.vstali Srn mjegcveniM sporru-inu, se n© Mamij® le dielavski r rared, ka-taretiuu m j®	ainipaA;,	tudi vsi-
orni- it&’šč®ni. v' Juttordh režita^! aii inta-res &e ni oigiu&i4 im e cimdamoim. zastru-fiiili glasu rveiti.
Neanarajmioel proti zn'afia)nK»itii, prva rta vfladi kdt glavni knivsc in — sodnik druga 'pa ma VešsaKh kot miaimjši kirdvec m — olfsotjemec, to je bil amfteet no-davna politične itra^ediie v kateni je hiiia kaitesbnola Alijeva sm,rt. Vs^o-jeaije njegovo je .baHarzi« te tragedi je, te je ftPO^nianjeAišeh ornih, ki s trpljenjem in poraitovmmijiani gitefteAii te tragedijo, ppošmarnje, daiiianaipitvih pcditi^mili ve-falih ,v .lugOiiaviji -umri človek. Iti je
ana&a'imq3Wo nežiuva, ki je dvigmil ta \ieAa8a.
I,kntoriitiio^l, in uprav vite^kla. sri?nortt,
<5 Iviaiteno je hrte/, odlpotm, bret! ugovore, brez prIMržba spre jat svv)jo> gimritno ob-fpdho, je gan.dai 'in žadivfta. V čeatt, ko ni 'rnogieJ'!!!!^ vt^»iagiubiti', ter je vfeo iz»ubW. se nri dvignil protti krtiviei maS-čevainegia režima Pbtočuio^-e in. preteče k!aiko,r. Daimbon, ampaik obnaša1! bo je ma-prnum	sodn	ikom'	biago (im ms-
miljenio. % «pwA%čerj!jetii. kakor Krteius, «Žal mi pa je kot. čJov«ka..>» — jia rekel o Dna&ko\4ču na proristsoi. S tem da sam vas odbil kot svečenika, vm Jiisem hotel miriti kot človeka-.) — se 'je oparil Pidd imarmoim v ječi. V poSleulnji' moči pi^e Col ako vicu rin, socliugoin. v Lepo-p*ivo kerio, katera jo končal: «Oprostite mi, ako sem vat? kdaj U.M, tudi ja,z vam cdpuščam», NekolikokTiat ,v tfiim drteviu. m v tej n»fL se čudi in,ža
nriik g. Viaiic. N« pcAt?., naktaj, a poj^nil je to prod vežaile, kjer je i®ikonisliil poslednjo miožmciit, dai iapoltni swcijo p> glierlute žeiijo .im ppmostii sodlaikom. Rte-gosi, umeromje, tihi mol krščanskega odpuščiam jiai s tem je končaj'.
Vsekakor marnaiVadem način: umiir>a:-nja za čilo vek«, ki po svoji verski pripadnosti, četudi le insfcimktivno ini bil kni:i?,jatn, aimpak patomao Mama. Potomec epe vere ki s* >e, vzeto kuTturjio-hii-itorično, pojavaltii v anaip^koi-oi-imatn-skili plamenih kat mademalmai reakcija na iiisidio/iiaJino-mivelizaJterlno ulogo prve relfgtij'3 lintenntaiaionaliiizima, kršpam-dva; h etično vzeto, je zmačiila reakcijo življenja liin boirbeniCtsti na cdrekajo-fti krščaaiiskS primntp: ne upiraj se zlu im ljubi svoje sav-nateiibe. -^e bolj: nena vta>dit)o itcjfedai itailso umiranic, ako se vzame, da je bil bonecHptiQletar?e, ki ?d je bil z\wjt ,da je Mav surovega re-žimakiegia terorja: vsak drugi nevdlu-oionaa* bi Imel v takem tresmotku »a u-«l'ih obtožbo »a svoje addmikp, & on je imel — odipuščianije.
Oimiraom bi bil, amatnallii to aa. preračun,ieno pozo, Za poao je treba ime4 jezuitizmia, ieairalmosti, pretkanosti * duša, on vs^a tega nikakor ni iim«l Ali je bližini ja «,mrt ddoviaia nanj s ta-
gtal s sMojiim anm&ajem Miaoko mad me- k**i aa, da ne pride k ntemu pmlised- feia^ biaži-lneisttjo? Dognij«, se, dai posta-
■ILf.IlHlHBUli H.THIIRI«.lin llMpjHlJ..ll!ilJI
ja)io tutili niasi'lim'aj3i znaičtaijii, prod smrt* jo" krotki — sliP-rnii m hipnimi dcaoHm rekami, ki se mcinisidioima uloBijo pr,E>d uisfcjam vins Mližnjia smrt ijih i*premenii, deluje n)a .njih kaikor toaflteiatm, ublaži jih. Alii jo to bij rifeufrttj pri. Aliji? Nitka«* kor-Načim nijiEgeve eimrtl jia dfcaledbn' na črimt, niai kaSeri ja živel; nuiboma, izpro* memba se mii dogiOdBa, vadimo je teklo njegovi življenje, ealo v mmosgih zadržkih lahko, a prrad smrtjo ®e fe Ja razširilo atrt pwrlcfhifto, Pndd simtljo se ie pokazalo mežnejšo in' js,čje, kiait' jpi v živ* Ijeniiu tivortlo im ddločiallo njegov ama-čaj.
Tiihi ,va’elec. dlotkipoife} Joi so jo dmi^i bo,l.i' uživali kakor cm aaini', je iiruel v življfeniiu. Ko je odirali v.sled zaikonlske tragedije svojih .rodliiteljev bre* matere je .akrbeO kofi. oča za svcije brate, Nia-}.<iViim očetu, pobo/momu muslirman-skettim BrtarcVn sa je obnašati priranes-ljii-vo, cidphsildiiiivo, cbžkj .vzdrževal ga jo. Krdtek, rajši vesel kiakor ot/ožem, vzdržljiv v boleti, siaimiani&mfko pažrtvova-lon1 .in polm odtetentia,, ne žuleč nikogar, je bil tip, ki bi se ga moglo vatli kristjsarsk.irh. Po nj^ffOMsm značaju bi fee »nogilo rajlep^e dokazati, da je Idam varianta klr/isttoin(9!i\la.
Kako jo mogel tak človek, po svojem značaju bližji ioMoiaaiskemu življ«-
Podružnica Podgora
Tialjmiišibvo pad-ni^mice «Ljudskega o-drlaa nazmamja vsem čiianoim iim člamii-caim, da m dru&tvone izka^niro za kilo 1922 pripravljfene. Zato go vabljeni vsi, da pridiejio pomjte. Ob tej priliko se na-prcia vae one katerim <iDe5to» ne pri-hoijia rednp, da t5poroi5e to tajniiktt. — Blagajnik padiru*mico je na rtuziJolaigo Članom vsako prvo dim tretijo soboto v misseeu od 7 ure zvečer naprej. Vsakdo ima sveto dolžnost, da plačujte redno svoj mesečni prispevek. Knjižnica je odprta visalt tiortak in v:;iak petek od
7 ure zvečer dhltje. Pevake vade se vr&a vlsako sredo ob 8 zvečer in vsako nedeljo ob 9 'dopoldne taim kjer se j,e vtr-il zad,ntji sesiia-n-k čfnmov. ApeliTa-mo na vge sOdinuge, ziliaigiit ma slarejSe pevce, da se pevski h vaj gdtovo udale-*e. Miiflel, da je »Ljudski oder« le za mladino, je piskava. «Ljudski oder« j® za Are, za slaco jin mfledlo ker vfti pa piatrebmi knjig im asobraabe in todi miato počenega ra^edrtite. Naprej torej ,in pogumno.
mtftu, miren ri'n btvs bortoiek pof/tati re-volhrciiiortar iim aten^adtor? Zakaj, ko je mogel timiirajoč od^iu^titi zlo svojim sedmikotmv zakaii1 tjl«* mi odpu?,tii| a* p/> prej v živliamju, pne1,:! Mmiieo? Moglo bi fe 'odgovoriti, da je bila preirnočmo v mjelm aaiflviilia mrnščevailjnoe:} ma pcn'l-ži3in:je in da Jb^I premočen v njem ponos n.sproti žn^ltejtn^iii -dti je tol po isrvotJtemT nisgemiu im dadšfiitrii p^č boU is« laimski tiip, kli mtit jo potno« na jurimer ono, kar je udeadnemai knii^ijiaimu ijube-jKtn, Mogllo bi se tako odgovoriti, a tu odgovor ne bi pogodili globine Alftev*-gifli Kna^aia^ Za. preefan^ tegta*	te
fiti ?i WTCnT£<gta etoMšča, db bd prlcfelamee. Kot proletiareo je »s. ™ Samega sTCjoga TiaartekllmepiHi poltona, W-Sivoje	obsojen1,
tla d«(je in, no jemlje — v tero smd,slu 3© VRinfci proletarec krtisrtijiatm. A kot pro-ledatrec se, ie iiakoj aa^utM y zvezi s kolektivom (skuprncistjo) svojega, rarareda im. kakor je ta razred zgodovin ska iz-kuftna«, je mjiegai 0?ebmt. izkušnja naučila da je oeprci=<tamo dajanje le pro-dioilževianje družaibne nepravičnosti in di* so pravim ne dobi s trpnim, tkanjem, ampak, da lo treba vzdi z borbo.
V tem- smislu je .vsalkii razrcdino-zia-Aridni proletarec islamee, 'ka gre v, raj prtko' fciOjiSča,^ Alija jie kot isstamec in
. semi etožiilo čtals-šttvu. Ti-sOč,ie:,'jffl seimi mastilo vsa bremema sv&t-a.
Pnsabraziilb sem: zemljlo. Postala je nadlovitna im boigiahai z miojjiimd nokiami.
Iz prnščlatfl aem, ui^LvarilOj aslenečo de-žePiio. Pui3ifc«nij|a sam sprtemijlo' v civeifaoa iviptiofve.
Paspnavilo sem žeHietv. ZvtoaMto gam žito v tekiedmje.
PnehTianijtevalo setmi svet?.. Vsemi nav rodom nam1 dlaijato piiHa in, jlete.
OkiriottliUoi eem div jia živali im jih piod-'rigOio lifudtem.
Stlilkiailb sem iz, miitii blago ini lepa ob-lajčiila. ObMiillo sem ijiuidtetvo.
Rjarastlnejlilo sem gtare in zgradliloi iz skal' IjtuldEkia .sjDalntorviauiijia.
PcseklaHia setna. ©oiadnia Velikane, da ptrlimeseim a mo&mii Ijjuldiefmt jeiazeMa im vairlstvfa.
Spfustilo seam ee' v globočino zetm-Ijle im priln|ei;ilo na dami njene zaklade.
DidSaloi sem. v cignljiut pliavžim« im se n):i£iemi_ fciailo sdikiaimja paire im ziveimečega brnenja želez/a.
Nl3pr(aviiila sjam ^jiuidJlUvlai svetla bto^a-tiiho. S s\iqji.mii' rokami sem ustvarilo biogateivo sveta.
A motie oči so Me zaisflepljsane in mo (je riofce ptoffložene v spon©. SpozmaCo r,ii-semi, da jo bcigtais/ilva, ki ssrn ga Uiitva-rito jiaz, mojla. Znlai’la tifetn, dia iJ:im •nitaste v svtaiitih riakah dotoiine živije-naa.
A odpadle po luskine z mojiih očes im ptničdo sem: uvidevatii.
Z vaoi 'Svojo naočjia haSem vsiait,f. Razitrgaitii, hoftem avtojte spone.
Potlačiti fia hoSsmi, kar 0*0 miojega. Vziedti hočtem, kar mi ,pirrjpi3|dla.
PninesttiL' hočem vsem veselja im izobilji®. Ljmdstiva dvetla maj bodo deležna a menaj: sneiCe im ,ml;|ria.,
KlajiS j®3 sem večje, od' pohlepa. Sem miogto6nejše cd mamonia.
Jiaiz sem Deilo!
(Iz n,€tmškegtai Kleni.
Komunistične knjige
BUHAfilN-PREOBRAŽENSKIJ: Počet-nica (Abecednik) komunizma, stane.: nevezano S L, vezano 7 L.
Drugi kongres komunističke internaefo nale, n.evez,ano 2 L. ~ Po pošti 60 c. vec-(Obe knjigi v hrvaščini.)
N. LENIN: Jc-li dopustno, da delujejo revolucionarji v reakcionarnih profesionalnih zvezah? stane SO c, — Po pošti IG c. več.
le knjige se lahko naročijo pri uprav-ništvu «Dcla»^ in pri Komunistični sekcij v Maluijah. V razprodaji so v Trstu v naša,m inseratnem oddelku via Maiolica št. 12 in zvečer v Delavski zbornici via Ma-donniha št. IS (pritličje).
Kom. sekcije. Ljudski odri in strokovne, organizacije jih tudi lahko dobe v raz-prodajo.
• *
Ruske knjige in revije
V Delavski zbornbti v Trstu, via Ma-donnina št. 45 (v pritličju) so vsak dan zvečer naprodaj sledeče ruske knjige in revije:
Reš eni ja vtorogo konr/ressa komuni-stičeskogo internacionala, __ 1 o.
Me- duna rod naj a junošeskaju korres-
pondenevja. — M c.
R jv Meten kommun ističeshogo inierna-
cionala mOladeii. — 30 e_
RjuUclan četvčrtogo vterossijskogo sjez da rossijskogo kommunističeskogo sojina molodezt. — 50 c.
/aucijtiio* centraljn^go komileta R. K. S ■«Z# — oQ c.
Krasnaja motodti. — SO c.
Junij komunist. — 4 L.
Pirofotoms postlal komiun^fičili borec im to me borec za osv^ito vn» mržnijo nasprotji niafitpincUnOTiu racsreciiu, alm|pa>k; za tsočurtije, IjubisBiani rn ra.7ni‘:n»sv9ri!e m svoj1 laistoiii rartredt Im vf,3 cmo eproiča-ntio stuAuikiam: p.tw1 firnHrtUai, ko m j,a zdelo, da je predal dkslivtii Jludii pd rm-rednii pripadnculii, mil miilii absoiutno miitii v- kaikeimi maispncitju z nriagcvaVn bojnim amsA-ajems ki #>ia: ji8 dovedel do atenteto. Ni v nasprotju, ker jo bedj koikor KiOiKl	tii-p
cidlciri!« sv^ojiTH’ zriačali^fni giicMcio no* ■vega tipa ma mašii aamiji, im ta tiip j« komiumMifinu.
A‘f J1?	stumo	borba?	Le
r5i? o t:5'!r’iaTlni' Z!a^ ‘Da ditmžbo, ki no . raj:a. Samo loftiKev ljudii ma naztodi ~ tu PTidlettariait, dtohre, i.aiin burfe.a-aila, «lo? Ali jo konnumiziMn Se nekaj drugega, a to je uimurjenie! To je tež-utfa za družbo, v ka/teni mi rtaizredov, mi 'Privatne lastinLne, din v kialerd so barve vse .lijjudslkšh ana^aijev lo vez v ha.ravo-•ntiijli.
Najosnovnejše objiaenijenijn r.iiegtov,a-®a značajiai ki s® l^ori odpušča leži torej’ v tom, ‘da je bil Proletarec in je postial komiumiat.
Komuniizom kot tWika .je jardiMčen im borben, kakor nekdaj Idam. Etično vzeto, plresUan,o v svoji poijlednjli obliki.
V	dneh 27., 28. in 29. mtarca so je v Rimu vir*il IX. narodni- kongres Zvszc iktoimluinMičnie tmliadiime Italliije. Kon.gir.ea je bil sijajna, pneisakiuSnga' številne in diušetvne rmocii kaimumisbione mladine JMltje.
Poleg delegatov pcisaimezniib deželnih <miHaid ifntsilci h zvez sto S3 kcmgrasa u-deležiiti: zafeipnliki Iratertnaidiflta konnu-tnfebične miladima, zasboipniiik komuni stfifine inilialdiiin.o J,ujgicfeSIia)viiite zafetepnik KomiuiniiiataGna stranke IMflje, nemške Komunlsitične stranke are &a nekateri člani c'finad(n(jlegia adbctna. našle stranka.
Ktcinig-reeu/ ijte piolsMa svoj pozdrav ko-mtuinii s ti črnet -mlladitnis! Štviice im Čeho-eloviačfce.
Že pri pozdffavnih govorih posameznih Zastopniktov ®e je spaznuiliai razlika, tei loči kicmtuinlisbiičiraoi mlladiiinio od) socialistične im nlaOionlallilsitiLčine -mladine. Ricbanih fnaa, nldbaniiih semitikneniaflinih ivzikiikoiv, inii'5 ctemagogtije; ampak paro* čilllai o ©itanjta pricfletairslk.ih organizacij, kfi živijo m'se borijlot pcilag evm» mladine ItaJiij©, vse zia en cilij: svetovno proletarsko revolucijo.
Reši moramo, tla, jle na kongres napravilo ^idbicfc vto zhiM poročilo ki giai j,e podali zaL-tepniiik _ JufeCBfcfvatt' ske komunistične mladine _ (kil ga objavljamo na- drugem mesltu) im dia je pozdirialv zastopnikov elovelnske mfercM-ne Julijske Benečije zbudil zam-imamje medi vsemi uxMeženei za stanje sugor slovanisikiag!ai proletairi&egiai gnbairtjai. Ti dive poročila ste vttlisimilli- tudi peftab ot-ivoirlitivemamu zborovanju.
Takoj po pr.vii seji, se je kOngrei — pa vtzcfru' fiteankihn ega konigreea) ratzdie-lill — v ekm-isije, kii so se bavMe vsaka zase s pioiggbtnio! točko drteivnegia jrielda. — Tako smo imeli 4 komiiilsiije: i. za poročilo osrednjega odbora in za razprav
ljan je o nalogah komunistične mladine; 2. za vzgojo temna mlad1.; 3. za ekonomiste bosriba kqmiun). rnilad. m 4. za riaeina vprašanja prictpaigiande in cfr-giainiiziaicriije nnteld raKlnlitmii pilafirimi proletarsko mladine im o maSinu propagande V raznih oblikih družabnega življenja..
Kla so tlako .clial^aHIfef v komiie.ila/h na-teintoo pretmii vsatod teh vprta&aimj, go prižilii sfclepi' kictiiiaašj' i» pkcaites ssijo, kii je mogla zamsefci. Miro st®liSče im broz ddigiofaafliftih to didllgiclTOzniih: dis-ikiuiaSj .re^Otii \ff»ria4a.n'jia z dlmrftiragtai pada.
Ker borno objaiviiilii v listu- vsalko Ffpreii'e'lb pesoKutilib mss (s pcftrešmo naz Jogo) se cfMejukimo to n;a ozsiaften-jB tamelj-ne -picilieci?, ki jo nosijo visi kcn-gfiflSfflS akkpi. T>ai teraial!j.nia poteKft je: Zveza kcimmtoiiat;ion!2 mlisidiitaž ilailiflia o,-stame še ziaimspreij bošlna prodste^ai Itar liijje. Radii,kiai mniHicl stadanjjo nitetno fu-nk-ttijio .imj cino istfino jo tia, diai jo billia Zveza prodi -fii-rankiinOnr iiaiziko^sim! v Lnvtdrtm pn?df<!,TUžai v stenki v bejju ppatii sooi-'c’ic.rnicflcmfrnjii, dorvM pai 1tvtor4 o(na pred&lrača f&upasj e .alfitelnikfo w bcju pro ti cpccituinlisMifinto, eleananteimi.
■Kioi jb kc‘ni?i‘>D p> irodinevmbmi mz-pnaMTUteiSo iriašil ^eorfeti^niai MRnaSanju je iBvatH' n®r«cdnii osrse^lnji odbor, Ita-teifega člisind' eo:
R^iistmont Longo, diijiak;
Lclmb^mdiija. Telo ia Gorelli, dlalaM:®;
Bemošijli Falcipier?, dialaMEc;
Jfuilifekn R€inie6iii!» Fremin, cblaivec;
Toekain® Cimiccevi, (Mia'vioc;
Etmiiiltiijfa) Mmtanari, dleDalv^c;
S'in:.l,;i?"a) Berti, diijtafc
Si3irdn.gm®i CassitCct. dliijiafe:
Ijatiij1 D.Onofrio, <M'atv«ac;
Po izvcfOtvu jel pirddlsddlnik z.akflijufil kbngrea medi petij e,mi <J,nl'imadoni3ik>> im hSmlrae «©aipd'ie!ra rosgain.
i
r Pddajesno tu prtročido ziaisteppiika ko-ttKUniisltiii&nla 'mJaidinia Jugiceliaivije m unltaidiinlsike kicrngifesu v Riimiu. Poročilo tje billio previeldiBiio v svsie večje eviropske ijiez/itee iim je 2ibudiiio svieit^no pozicir-nostt. Priim?sM ao g'a> ivt polnom cfostafgiu aili v OdHomkib tiudiii m&sftaiaski č-asa-p;iisi.
«Sdd!nug;i! Kiolmrum.rjgtičnlai imlllaidiriai Ju-^cisitevTiij© je picmoBtna, dia šimgi dta.neg, tu v Rimu, liriilltiko pozdlra^itlš tiau kongrtets jkomiutaistično 'mfladlme ItiailiTjie, čiji re-Molliuiciionmni d!uh jo med iniiijbojj' razvš-timii.	’	•
Vspr.ičO dej&frrai, d‘ai je v teh časih Skonranlist:ič;nia. ini!!adlim!ai Juigiaslmiije pri eiUjiemia^ diaj id!atii\jo 'nisliagiailino, tndsLini, da je ta. dOgiaffek meniaivialdinfe MaSnostii. Ker je že več čiagfu cdl teg>avodikar niama iommuraitetičniai mtftaidbniai Jugcisliaiviije iniožnosti, bsM v dlimakitaflih stiikah z ino-7.eim^!tvem, je •niaTtenmo, da fccmromsUč-mia mi:aldJi.ma Ifciliijo n,i mto^jai biti m-dcistlno poučeniai oi idklolščiiniah, v kaitenih sim priiaiJijemli On deloi^tli. Zatorej upcnaMSaiirn <ioi ppiiliifoot, d)a vaan v&aij rieicmi3J op^Sain teižlkii poLož-aj ..v Jugo-ellaviji.
■ Proti kontu 1. 1920. je v vsej Jugo-BlaiMiji rzlbiruhniill ^tirtaok mdlailjtdv', kii se 8« aaWdw*i| z lopo zmago ta kateaoiriije. JugosloiviainiskJat buržciserina te je pceilu-2ii'la tiegiai dogicldlka koti pnatvozo m cb-dolžiter (pirolistariatei, češ d!a forua1 -s tem ^koiniamiičlrjilni’ g!ib!aln(jleinii maimeno vzpcv-i$ialvit,i plrioHeiiairB-ko diktaturo. Iisto&asno ije tludli1* razšii^aiteu v.lzirnišiliteno ,ves!t, da je z.a 1. j'an|uair(ji9J 1920 dotlofenlai d:?.f)i.nn-tivnla1 revo!l'Maioniainn!a/ 'Vstiaija, s cfrlijem iProgiliasonja sovijelake Peipiubliko.
Nai podOteigi teh čjzjmiršljieniiih obtožb j’e biliai želvama zlogdlaivna «0!bzn!ain:a», io je diršavmii odllok. glatsom' kaileireglai se {rtajzpu&dai Koratuinifitičinaj sttrainka Jugo-sliaivije, kii je ^tela 70.000 čl«,nov, s 60 ipgalamiaii .iv tej^naiifekiii iskupščiinli. lst> ča!=ino jie bife liiud i raizpuščeinai nia^a mla diir/sikia ciriglslniizaicliljiai, ki jia štoliai tedtaj 6000 vjpisainiih člamoiv. Jissnio ije, dia: ul’i!ira jrcakoicnialfna v4aldia> ni primntašiOa pffiiii atlroikovnliimi oTjgfetnlizacijaim', kii so bite v kiamu!RiLs!!i)čmiih rtitoh. Najviaiž-miej ?ti izmieldl 'teh orgtamliaaciji ste bilii Zvezia- žieteaniičarjev in onaJ nuidiarjev. S tiami je bil potlciaailjieni piroleitaimiait Ju-posluMii.ie itzivem’ ziaikoirna in« e»rto*čian na milost, dm nomiiiliost belieimi tonctrjd.
Protli prcltetia.rM.ui ga je uipfiiizoitila miaijstiiašnej^. geniia, o totori miL v.idieti niabcmeglai zimakta konm. Meld teim pa, ko je iniieil proMiamut mkigi ii'r» noae zive-®ame, jie buržtoiaiziij:a sffitaiViljjolla. tlaiko re-Bikokiiniaiilno uKiavo, da mi emaik© .v celi Evropi.
! Treba ije pai pripdmlnitii, dia, j'e biilsai ta Vstava aprejeliai s 13glasa\it nozmiatin® ve fimie. Im s® tiaj vcftin.a se je dosegiai B pod kiuipiljeinoeinii atiranjke ni/uBliimialngiltlih .ve-leposestlniiikiovi z zineiskiomu 500 radliijontOT diiinlaru-ev, kait ptiadjajlno cono zemljišč, okupi'1'atnfth s stuainii kotariibiv Bctsne in Hercegovine.
To dklupno iwaik.cuicfri/arrin'0' pclsitopanje Ue -vTbudlillo ginuev v pmlehair-i^t u M,no-gii sa bidli prilpra-vaflOni. k činom' niisiiMa
Ko se jia kraJ'1] Aleki-iander vrisal' iz pairilainienta, kiter jo bifitai u^(iai\-;a Bpire-aeifia, jie ackJr. Stiajdč proti nijemru luisiodepoiitno banubo, bi pa zail mi do.jegla
zaždfjietiiggiai cjl&ai, mte(rv.9č je primeela j.ugOBlomnelkiem.u prfoiioUariaitui še načje tnpi!'jori;e, preiganjlainjiai tim afinamo muke s staamti barbarske balkaindkle bur-žoazije.	*
V	sannomi Beogradlui je alo sk-ozi rokia pcililclfe 1500 cle.liaivcev. Cefliko v zalporih ■si3 bčile tiaiko matSiaičono, d'a sa jedruik-i jni-ea mogil. nfti ganiti. V niaijihujšii. poietmi vfO^inii' so dtobivalli samo emkialt ma cSam vlddo, ptaj š© tin jo bito niepitma, teko da so bili pni&il jein.i piti iaistmo vodo.!
Sctlr. Pilipčiviid ijts tokom oibravm&tve dokazal, dia so žlaindiarai Firetcpali are-tiramee na. tako »iranski nJaiTiiin, da je iz nekatel-ih cedio piri'oariIjjiafl« feni na hodnik.
Tekom zasdišiaivlainij; se jtiih. Je biHO -po gliavi tako isiSmo da so padiaffi v cimsdlc-vicov im 'V tem nlsZiavs^ttniTim: d!9ttiiu pri-siil&lo pcdpifeaivafiii prabokofe, kii. ro jih sestavljank i«n<da!f|jt sami. Končno, po d^dlih in!ei50C!i'h nitipcpi^nlaga1 trp(ljen.ja se je .prifelfe cbraivnoiva pno&i- našim so* dlriugom., obiboK;:!nimi sotudOležbe piri ate« ■tato in zatreti proiiii dtržarvtk Predi aodmi-. ka sto obfcžtanii 'kfctEiallit	u-
de, na kafeib ?o biil’e še viid-ma kirvavcčo rane, r*a«ab<ittu. zobjle i. t. dl
MOjeca evgtusia. je sodlr. Alija Alia-,gič ubil mantisteai Dna^kovia5&, ciutortjii rfCRfairae «Obznaini0». (Odobnsv3.nje.) P'D?ledi:ea tsga atetndta!lta .jie bift «Zakon zai ztatščii6oi držaivtea; gCiaaam, taaiberagia m obsojat .udfcloženc« kianrulmistiianegai zbo-ncviavnija na 20 fctmo ji^o. Zaton;, k.i u-kiatzuje, d;ai ee vasi ueibaSe\r j3»kon,X|a.jo z oigimjeimi im močem, s prebivalci vredl Zaikoai', glapom katleiregia ffe mtclriaijo pre gfenjatii celo rtottitoljii liporniitev. Za>-kon, kii: odivzomilijo probivailsttivu melsii in vasi aktiivno in pasivno voiiidmo pralvi-coi. Zaikoii', kii uklinja fniobddo ttiavka-nda' in zborovIBlnija.
»Sodrugfi-! Medtem' kio je krtaClj Alek-sanider v Parižu, BulcairieSti in Beogradu zrapraviliiial denar 3ij'Uid3iva^ aa biili ctteoijiarii k smrlii nta; veSaillah Scic3r>ugfi Sitejiič, AImH. Al.iaig.ic Zeliezmiik. Medtem ko so kinaii Aloksanirkr in be]giraj' ska bu:ržaaztij!a> piriaznovailii zaroko s primcesilmio Miamija, je komčal nq, viisili ciab, v Zagiricibu, esickiug Ali-ja ASiagič, ihučetmik im parna« jugcfiftOManskig, ko-miuinietične mftadime.
Biti je obaram kJjuh oti^bniemm postre-diamanijtu' vpliivriiih paltjbičmih oaetb v Ju* goslavlijii. im vzlic temu, da je iiiiin ki^ muk, vspričo. mladc<s6i obbož«rJ3i pro* ©i;l krlallljia, dia. naj' se .vsaj ustreli.
Vest o nijegovi obsodbi te fipn^ivl v-eliki sddrug Alijia A^fiaifič z nstptečjo hijaraniokjuvimostjo! čim z no.miehcimi na uatih.
Svojci picis^ladlnjiai nota .jo pire^iiivcil v niačveirijiemi mtru ijm pTiapavajoč popevke n'j.si?clve di3?^i'e. Pirtipavedova!!' j.a, kar ko jo ciošel k toniti;in.iiz.miu im fcaiko dat je v njemu sLilmai v n^ogiovo zm:si7>3, raa fiatmo <v JugtcisSm^, tem'veC v celom uvetu.
Rrlisiatem sodirugtrm: jo reikel: «Tio' je naijij&P^ii dlam mcj-eiga. življorija. Nikdar nisem; bil tlako miren in veasl kakor ssmi dlair.05. Kadiar Ban® čiigfj; Stcpnja-kicuo v Podzemsko Rusijo« sam se po-VP»iaS0via(!: bcdi3tm>-M }m edic« izmed o-niih, ki s.o d'iCii za na^o pnaivioa vse, ceJo «vcp žiivCjenja? Damss se tegia. fpcuid-
rujtai in Vesel sam-, dia badenai eden iz-miadl cniih«.
Vse sivoje poskdnje 'imetje — eno obleko in sto dinarjev — je zapustil za rur-ike glad’uiio&e. Poljubili je vse prii-setoe sod,r.ugi9, ter se postlovil od njih ztnessidanri: «Zd;raivo! Zaveldiadto se svojih dioHSnoK# dia prOlstariiata«.
Sivcfiieimitt bi.alt.ti Muihiairomu je veliki miučeniit stekel niatfileidina® besede: •tBcdir poStm, vaadl, uči se im ostani vedno avfebtl BVajomm mzredu'«.
Ko se je poaliavijta1!! od žiMijanjlaj je bil vebpšni v Jiaveeti, da. se žrtvuje za nfij-^t»5jo Tisnibbotii^vatlno idejo, za koimumi-zam. Toda piskal je, kadar je poljubni mladlagia .niipneskrbljemagia, br^jat. Toi-dia. kmiata nialio! sa j'a rlaizviadirdili im koira>-kaiU picinosno, z eitetiiSniiimi korafci, kakor !bi šal k plesu, ko sa gia polijiali pod visM'oe.	/
Pc%.i{i!a'’ ije pirepotviediailla napraviti mu pogreb. Kljub temiu pia je komuniistič-nia, mladlimlai posula s cvetnicami njegov grob, disrr sa Eikiupnb’ z dirtugimii dtevri z-bralai pred1 pokopaliiščem,. Ko se je približali sprevod-, eo zapeli revolucionarne Pfistinli tiar kiicia.l.i zmago kamuniz-mu Pcdkrria. ma: 'konjih jo ma.pna^to na-skicik, pri kteibsiriEmi je bilo i:ainjenih im or roTrandi mnotgo sodrugov-.
VOdite tcatej, sodrugi, kakšno so raz-mictTO v. maži Juigosliaviji. Naj vkdti je Ki-ika, k!i hofo rta vsak naoim; obdržati svojo ob:’t5s)b z vsietoni snadfeiivi, preti o-ftjcaoiili dediavnega Mudeiniai tim' male biuiržoaeije. In ta dpoziioijjaj (je .močnoj^a kiakctr v .vsaki drugi kapitalistični dirža-vfk —
Popuščanje rraikciiomarnisgai priitiiteka v p;i-tedlnjih čiasih, vijdfno bofj ra,-stoče rev!ctjwaitcmi?irino razpolož-cnje de-lavcetv diru 'klmi?iliclv, pcflitukai m,a.k(miešč,'a;n skih sfaanik, kii se tpomti«ejo vadno bolj nta lOvot, odizov k; vojiakomi komat.ji 45 ddistoilkiciv vpe/klieanih pri zadinyi mo-fciilaacijii, ittlivna reztetemi?a tteiliaATOv, posebno pa; ztedezniičarjelv im kmetov, u-piirtfflnffe teli poslednjih plačevainju dh.v-kiov,. iteparaftiisiiično gibamije Hrvatov, ki zalhtevaijct a.vtaniommo h mitsko republiko, veidlno bolj. nastope obubioeanje IjtuidJskih mias, ntai eni 'istnanii, a ma clrugi korupctiija im naasiipande viadajic^e bur-žciaaiiiig, vse to, caajiand sodrugli, je, celo pa mlnetiiju buržoazmega angleškega-čiaismiikarjiai Setor.ai Watec!niai, keimploka simptomov, fei znajo priiivesti do zb-ru-bai proletialrslte -1 'evtoliuctij e.
Sodrugi! Dnevii juigoslovain-ikla b.ur-žicarzitjo sot štellji. EMlimoctt mednarodna ktamumieibična mttadinO, iim postabno po pro&etiaffMat Ki^niiO Mailiiuo j'a torej,. d.a pirti^ma itatoji vefikoipotezno energično akcijo protli reakaiji ki .vklda v. Jugo-t-PJafv#i, dii se enkrait tDehajo bairbiar-eka pragiamijlanite j'ugotslOvanskii.h dleSav-cmr'	7
Dolfedrf: 'dl^kivcch" ije sikiicia-Vati- pro* tesane tiicda proti- j-ugcislotvalniskii reakciji., tor prcpagr-Eiti v iiusk-u,, — tudi me^č.amateni — vesli o terorju, kii ga u-iprara-btja im.gctsiljvainfikla! burždaaijiai, z Kamen,coru da. ya naša ba;rbarsli-a, vlelda drbk,redf'.tt!rai ipiriad .viaara; evotom.,
Dta io Včt« to cunicgoči je rfuijntff p»-treb.no vuposlaiviilfi mocl tnsaimj. nlaijte-nisijiia zv?ize. Kiomunititiifma mladina Ju-gosSa.vije uria, da se bodem jaiz vrm.il z viačaga. ki:in|?irei-ia z ustomovištviijo enwt-na fronte koiTHuiniistličine mOladinia Itailiiia im Jmgo-slaivilje. Kiomidrtisltiičir.ii milaidina Jugoslkvije upa; da bo m-or^ma. komu-ntiialii^ma. miladinia Itiailije pokiaHilta. svojo sclidia^mcsti ma sauntoi z b;se!dlaimii, tem* več zdlaiianijii,/’
1 Itlailijialnska' ir« jugoslcVia/ntikii. buržoa-Tiiijia ste fli vedno v'neprestanih sporih. Zraliareji pa vam kličem:
Žiii^ia. zveza miad itiailiijamskiim im j-u-gOF.lcvaimskim prtololar iatcim!
Živelo edožno dteiloKiainljo' iMfrjanukie in jiugloialovartska koimuni-ationa mfalilme!
Žiiivslai komumiističnia. nulladiina Italije! (Burna dolgotrajno odobravanje.)
Manifest osrednjega odbora
Na prvi seji je novoizvoljeni osrednji odbor sklenit, da se naslovi nat vse sodruge. sledeči manifest:
MLADI KOMUNISTI.
Izvoljeni osrednli odbor culi potrebo da vas pozdravi predm zasede mesto, ki ste mu ga poverili.
Preteklo je že 14 mesecev od dneva v katerem smo pp odstranitvi oportunistov ustanovili Zvezo komunistične mladine.
Danes moremo s ponosom zreti na teh 1i mesec srditih bojev, ko je reakcija mesto oslabljeni a naše sijajne Organizacije prispevala k stvaritvi nove discipline in novega organizacijskega duha.
Danes se odpira, pred nami nova. doba i n nova delovno polje.
Potreba pojanti naše delo im našo 17i'c?)ing(mdn v dvojni nameni' vedno bolj utrjati Zvezo in privleči vedno večje, število bojevnikov pod zastavo koorvun i stične mla dine.
Sklepi, resolucije in teze našega kan gresa slutijo čudomto temu nmnenv.
Naloga meh sadrugov je razširjati od loke kongresa, 'propagirati jih in na-
MLADI KOMUNISTU
Danes bolj kakor kdaj prej potrebu jemo vaše energije, treba nam je vseh vaših naporov.
Osrednji odbor ne dvomi, da boste vi, kakor vedno naše pričakovanje in da. ste vredni imenovati se junaški vodje in učitelji, revolucionarne proletarske mladine Italije.
Naprej! Mlade straže komunizma/
Za zmago svetovne revolucije, ki ne sme izostati!
yl OSREDNJI ODBOR.
-v>  .......
V	svrho razpravljanja, kaj,-o bo mo-gla komunistična mladina. Julijske Benečije najbolje izvrševati sklepe in resolucije srptjete na zadnjem narod' nem kongresu, sklicuje narodni izvr-ševalni odbor za nedeljo Tl. t. m. v Delavski zbornici v Trstu deželni kongres katerega se udeleži tudi s. Berti, član narodnega izvrševalnega odbora;
DNEVNI RED:
1) Volitev predsedništva in verifika• cija ■pooblastil.
2) Moralno in finančno poročilo.
3) Poročilo o sklepih narodnega, kan gresa (poročevalci s s. delegati na narod nem kongresu).
4) Naloga kammvističnc mladine (porot. s. Berti).
5) Izvrševanjsklepov narodnega kongresa.
6) DemrsiH deielnega, osrednjega odbora in izvolitev volilnega odbora.
7) Raznoterosti.
H:
kongresa, se sme udfetetitivse Mladin ske sekcije pp enemu delegatu za v\sakih 20 članov.
lili
Proletarska umetnost
ISA DOLSKI:	-
Pesma školskih mučenika ovoga režima
Sai dačami gato zfltvoram mnogom- "TJ mjadl v-teftma tfeitiiri ziidia.	$£•
u Me&iku pnaznlinu dam ačnje Škote te miizerne pri.praivie za doba zrolajeg lijuckog sfrvoitflj didlt varni osiade svielt i buka* š h uka dok vani osfeida rastoči tli-riama š Mlak
*	rirsiia.
Vani ostaja svla. .isitiimai, betti i »raimota a nas dlami zapah disa-ntem isk\’ia.rena
zi uka.
i nečujno posterienlo gu;li- ni^s krvavi
režiim
•i čaperke svoje u nmcpcfc deC-^jiu tiura okrrutnli re*imi
Sive dvojo sm; poi dvoijia pirlikovaiTi o izli-
7janie klupe sat lmkajmini d. prša ptnikučemim.
I vidi sa kako sia- mf&iči- stššču d.ai s;e umirite od; k-rtela.
I tčuju se priidu%nii čiaptjaj®
jer no smo se Čuti nli daha; nii lupe:
— O suidbo niatm zlicsma-lnii', kiletfa.
Site sknivili smo? T,al rute Etu nia^a za. micisintj© sllvosneme, Tia -noga su ma!'ia ztat .ItrCamfo ft'n:or'.?ne i moiziafe u g’Jaivti za irtli-o jb jtlvorem a mli nnafliSainii,- več sasd smo lefceraS tviaji
o	proenni NiatikOi pci^ia-lti .i <na$ jo žividtl veS siadia ptikr^iam ODoren.
Uzalucl ctlpor netafkih i bumtlovinl protest magiii rtizumo: kadi .izivama ka-ioe-a sv,» cikna u. sic-ibu pro-kletib iteflon miri 4 noto« e&vac Ttai za/dahom, ?to giai ^itrti poptufc olrcivmih plinicviii. I cm. je sva
fceSči
ja*e ga uzidi% trupima pa-:lmdi;ona
ČOVčfeia,
Siioi vala im izmiiftu tla. I on 5e morait' dOj:k)ora dia p:r.’o od ž-uljevi pasti Čoveka. I m!ij»a nutriniai ua p iapiunu radosti i
nade.
Sai d;?^om elam zatVor'eni nllicgtotm med 'vladna 6efe» zddas...
Delavska šola
bitti bcirbeim oln, jie šočulteni ikiatacr evangelijsko kirtisbjianisiiivo. TOdiai do to svoja
etti&nia oblike pnildo piotionn b^benost-i,- —viru, <reiw-------------------------------------------------
kii spoimimja v daljini vzporedni na Is- bitaita, ki m je izvrnil Haaflli^io od os-tar
'taim. In a;ko bi se ne mitsgfio v čfW cku-»an> uitajti j!aijnat'vo za teik ctičioi nj.a-gov rtaj?vtaj,. bi se moglo to jamstvo ilo-ee&i ba£ v niiegovi daljinti sličn^lti s Ifi-Jatmomt. 0 nats.ilju azSogiliašemi l'latm se je pokaraa«! nfepriatm drugim1 verain>, P> inelklad colo n‘aipraim saimomu krist-jiaai.st.vn, lolaraniitmejSi: dokaz so narod-ime cerkve, ki jih j© trpel .v evojii sredini.	v
Atija j'o mosil v sebi Isiaim kot in* fi|.in.kt in ta -inisLinkt §© y, njjemiu v niovi zgddavintski situaciji z essobnim
.ziacniainiovan^ieim 'STOjegia položaja in
jpicfložaja HTOj-ega- riaaiiadiat raagcirei r ko-•niurnislično zaiveist. Kot tip kioirmunlistič-mtagia. reVotluoiOn.airia, ki sa boni proti bu-rioaziiji jo bil natniaiflikim Se, večjo-ga »a jo maipraivil refem. Tcdia, s vesten, fia koiimmnazaiu v sviojarm niaiigdobljem smisflm zniaoi umiirjtoje in oproSfieaije, je biil toli&nanten.
Tlai protetonec jc bil potomiec cnie iz-miad nejugileklirieij.ših fevldaliniili bcsa'n: skih družim. Sani. Ro j® Čw.il na srtnvni ara jie im kladwr ao rujegovi ppddimiki ime-2i za rajo Je prezir in palicos tako j c on util do pioletiairiiala samo iiiubez&n ;n
mm poslanstvo proletariata.
(Predl3v«injia sociiaflitetičaiiirm SttEdarDbom.)
Zk vsakogar, ki potarna in pripora n^ znia-m-iivmi OTi^iliizem jo breEdvc.rriino, 'd*ai ima ipircftatairialb maka zgOcJovlimako po!#aintsilivia. To pretcDatvanlie p& mima m-kaikegiat nam.ama. potrditi še enkrat to, kar Sta mam že zidavmaj dc-kazlata Mcrx im Iingi?li9. Jaz oe:l6 dorrmavaim, da mo* ji poshišatoi -pozmauo, — <vaatj v paigla-vifih patezah — orni dte! nrairsizma, ki ga. navaidmo imemuijanno pcaštivrns^io, da g,a triamreč -razločujemo odi kritičnima marxiama.
tel dmlio: radtrsi-zemi mi mikdtar dvomi''! o bfej&vai toga zgodovinskega po-slJi*.‘(vlai pnateliariia/ta, ki jo pinti vratno de/ov/Kri/ia in k/i defiuje m to, da pridu č’ctyte$tfvtai ia ^adiarniegia -bsipiitatiističnega dimiabniagia rtadla, toinsiljcčegai m ra*-praviti nse potrebno, da se jih izvrši, redih, — v dlrtužbo hrez razrfjRtov. En-
goffls iimiantijo to «sv:atavmi asvdbojoval-mi čim« tiar naidialljuije: «Izlviršiiillii t(a ash'0-boijieviallini čim; dliavešta jo zgodiovknsiko poslllaimsttlvio .modonrsaga proletariate. RaziskaiVati zgadovitniake pogoje in Malietc! tega zimaoaj tega fiiniai tar dati tako razredu, kntenegia niaimen jie udej-s-tivmialld se in 'ki je damea zatiran, z&-vte&t o po;g»|jih im ana/ravii rljegove akcije, je mailnga t:eorobii6niega .izražanja prolietanstega gibanja.,. — zmianistvene-g-oi sactiiailizjma)). (Engkis: AntuD&hrvipg, •str. 306.)
Zato smlo ami ‘dakaizaili, d;a šrma mo-efermi piicilieiteaiat zgcldovimsiko poslam-shvo im še pcisebe, v čiam epo dbstoij-i. To pai, katr nji dokaaaimo im — kaikor bomo vHatetHi pozmeije — ni mogCb bjti š® dokazano, je našim, kako naj seiodlgpvlar-ja ma vpra^ainije: kalko »zlvršuj® prole-taniiab to svojjia pcOlanHbva? Katere. so pati, ki vadijo ven. iz družbe razredov ali j da go-vaiiimo jas.neje, Vetru iz kapi tablama im kateitih sneldistev se niorn po-služevati Mroletaniiat v dosego tetga svojega dil-ja?
f. Revolucija kot bistvo niarxizma.
V	zgoraj ozrta^emam. gtah"ku naziva Iilmgells znamstvani čtaaiailizam kot « tao-roliičtno iizražetno proletorisko gibanjie«, katerega na-meirn ja ra^kskiaviati zgodo-viinisik© pogaja im .mamaivio toga gibanja, ter dati proiettariaitu zavesit o taogojih ,in maraivl njoglove akoife. Tla niailoga pa, ki jo ima zniamsfcvenii Btaoiiallizemi pa j'e rtuvno njegova bistvo.
UpofSHdv.ati. je trabai, dia je ildliko izhodna; točka, Mrifoar cilij- .ma>rxi7,ma — iimiclluiciijia, zato, da ea gi morn pravil rta umevarti. Ker onti, ki n® bo loga u-pto^beval, g® me bo nikdatr raizuaniai; in tudi na usvqjii’ miagoveiga) diuiha.
Marxiizam mi opistcMailma zimainost, ki bi se, z tnaimiišljianlo, todlat mnmiogooo mirnloisitjia im s pcpoilnO edsiat.no^.jo vaaikršniih naimemov, omiajeviailia ma go* uto beležamj® zgoddvilneikJiih dogiodk,cv;. In mar^izerm noč® bilti prosti mamemciv. Ima enagia zc.lo .važnlegta, ms.mineč, da je znianoslb prornsfianiarJa.. Ta zmamost pa me smo tiilii briez matrmetniciv', kiajjiti cina je orožje, kalbareiga sta postluižušia zatliirami iaiziredl v boju ki ga bič® v daniašnji družbi. To cticžjo ge morta postavici' v alužba .vadi zatiranih liaiznsdov im te raanado se mtotia' Podpiratti v njihtcivem ti:tj'u, dlaltii jiim se mora zaivasb o Kgctdo vamslkiih pogojiih litra o naravi (iegia. boija.
Saima pa sobi uimovma hi bila tla pred scicSba .sivojavolina’, alko. me bi bila tudi znamoelb sama pnodiikt aoetiatnega1 življenja, ta jia produkt člaveiško družbe. Ker, akio bi bila znanost mdkaij popol-mamia etarmosbajimega kair se razvija po pr.aviilih urmstvovainjai in to smrti ozkO-ga kroga vzviSeniih lijurti, tedaj bi ona sttela izven; vsah .saaiailmih baj;e\p, n'e bi mogiHai — maravnia — v njiih- soldejstvo-vtati, tdmlvieč bi ;s9 rmotr,ala Omejiti le ma bOIiežemjo -razvoja im neziulllttatav. Zna-tnasit pa ja dteil stooiialniagia življenja;. Zmamit je diuševrnsi produkt; Clmiaške družba im tvomi, pdl.eig drugih (-vere, u-meitinosifci ild.) del splošno Boeialne pro dukoilj®. To jia dal, ki vpliiiva ma človeško družbo, kakor tudi narobe: stoji pod njidnini' vpliivtolm..
Maražem ne poznia miikiaike razlike med znanmtjo in predmetom znanosti, Marx oJitt-a — v aviotjlih tezah a Pemer-bachovsm mtoiteriattizmiu, da etn: »rtazu-mieva Stfvar, .nealnost, matsniiafljntost edi-nO?ia pod! obSiiko predmeta, «i*ii intuicijo, ne pa ko/ realno, človeško aktiv nasiti. «Za tomj1 me razumeva t važnost .prak^včnio^ktriitličn® »irievoluiciidmarne d> •lavind.itii. I*o«6im' p:wv4 Miairtj:
«Mia!beri®listični nauk, ma; pcdHisi taaiteri-iga sa Unldlje prddlukb amibiertta (ciktoliiicte) im vzi^ojia, tar .da mabvmrja, iz-Fcigmeimbia eimbi/emfa to vzgoije izpre. .jr.irinijisaria •Ijnidii, paaato!ga ma tos da ee tiudii eimibionl!, izprerrainja pod vplivam č!iavt'<kl3) in da jie trtoha v^gcuitelja vizgo-jifii. Zaradi liega prihatfai do tsgia, da tVfii dlruKbo v Idva dsfla, eden-, izmed ‘kljjaii.h je sestavijon nlaid dražbo im iz-tven' ‘nje.
Vjemainje lizpramenitve ambiarita in e-Vrveško dstk-vmcisti .ja mogto^e umevati ri;iiatmfmo, imDanaiSto edinialla kiat revolucionarno prakso» 3. teze),
Rpl\ir.o i.ii nnsvotluisicniannai prakesa« je iahittdma točka miaTacizma. In v tej «re* \TCftuBitemar;trji praiksi« so. Mudite, ki cb tfntam liizvlrSuiji^joi prteobrat in ^tojiijo ped rtjegioivim vplivam Ljudje m «šaioča,'s-no avtorji' im gbadiatei tastom dmene« (Mctx: Mizenja, filozofije, str. 97). In ta iireivoluciomarinia pr&lklsia.» ŠJovaštva ni mič diira@^gla. .negta produkt- človek.a, mtafeerialmi tim dušielvmi produkt, kii tvorite skupimo ži\f.(jemjo ftlove^iva im ga dO’.očuji£te. In v tej celoti meimaij-o v-a čliamti čtkivaško dražbe mako privlačno' ailo. V notranjosti te skiupmos!'« prijpa-dias prettežmi dsl čllamom. Ti itvorijo pai-kijio, mi kateri, etanii m ctavba družbe, to te materialna, produkcija. V oni patOddii. ®dVif!ka agodfviinia, v kateri mi člicMjjk viladar nad silami narave am pjfk- nijlfcba — vfjadittieta liarav®, v kia-teri je % čiicvck t’ tiidlmimi vezami pri-veaan na naravo din se rti mtogal. še od ni;.3'i:;sviclbt;di'lti, v ciai peritodi^ ko jo človek vladami po.«zakonik narave »v. materialni prctdiukciijii um mu ao nu posreči &e ijih ofevtlantelvrnHi, — v tej pgaicidi monajio ti «ni3mtnii zakoni«, cbviladiati ttudii vise ostale fflsn® dltciveško družki?. Pczaibiti p;a, no smismo rtikdur, da so ti zsfetmi nuateržvlno prodiukoija v istimi človeški zakoni ailti boljfe rečeno zakoni človeškega življenja,• ki jih so sami
•Muidjj® usfevtarfflft. Im da ao paga^ pod
katerimi oni deliujieijo im so dapiamd-mjiajo, ustvarjeni od samih ljudi im dal so iibjieikt ati oibljektti, m akatero daltujte-jo — ilijnlclje, žiivečii Ijiuldjie, ki šimlaja gV> tava* stneunJijenija. To pa pam®pi, dia so ti (cmara^tiii zakloni« v j.sbinli socialni zakoni, samo s 1W raizliko, dia iv družbi razredov’, v baibaiii ee zguibliiiai zveznost mied ijudlniii ,tar izgiimjla zavest njih 'laetnie dldlaivinostli ,kia<r je prišlo do pr«f vaga li-znaitainjia im do sklnatootsbi ivt ka-piltMiističinii družbi vlsliedi udeviabiltve člo-vteških otdmošia^ev — zaiddbiijo vrednost maraivmih zokioniov. Tudi tiutoad n® potz* nfsnia miarxi'Z!am strloge radiike tmad aa-kidmi človeška dlrlužb® z en® sftirianii im Ijiuldlmi' ,n)a drugi dinami ,tlemvts» naitobe: ma/toniiialllnia pTodiuikteijia j® produkcija ljudi. Ljtudije proidiudrafjioi s sradstvtim,i ki jiih ao siamS. ustivalnižli. Niajvečja pno-dnkoijiskia sila jo človek aeim, naivinotu-koi jo človek' orni, ki oddOča vi produkciji. Na siaimo d& zamorec jle zamorec, kii ta ob gotoviemi taianistku) pcisten® črtni sužianj, temveč j© 'ttutdi kiois železa samo neka stvar, kii postlan® J® potem č3»v®8-ka ddavnioatti fiiziiiftnio imi kemično telo in Mb zate klasno komaj stroj. Pogoj« produkcijo, m katerih JljudjO pndducti-rajoi; maičimi produkcijo, na kcoir ljud(je produoinajjo, ^o predtvserm inj vi prvi vrsti 'ljudijO a!m BtvTaiil mar.aive, ki dlsiu-jejio po svoyih. zmožnostih, po lastnih zakolniih.
Pa imiso ti šakioni) .rtamav® (fizioni, kemični dfcdP.) orni, klii dJoilbftuj.ajo a bittju ali mebiJijui človečke družbe, temviefi j« ma'Sini, na koji. stoaiijo Jjudlj® v. naiamer-ju ;cdiem naipriaim drugemu — sOoitalni zalkotnu.
Paina ini ©Tiakitirlikal s® lahko pci^iav-Ijialjo v dajstivcMamijie iv komiuimMtični družbi kakor tluliii w kapitlailMičmi'. To pa, kar raslikui;® že tddi ztačiatka cibe družbi j® deijstivioi, da' ai stcijijo ljudje,
— v enti im -v drugli1.— Vi drngaJčnem rfizimierjlu. Stani Garmiairasc jia i>. pr. rabil sekiro itavnidSaiko ki ukori imoriierlmi' drvar. Kar pa jih razlikuje je to, da lo steri Giermtamec sam izdsitoviail slvojo se klii® litru dat upciitabl to saim les posekatne-ga dritMeisa, dia ntapraivi iz n'j®pa svojo kofio. Maditam ka je mddieumiii drvar miEZdinlr idetaivec, kaiterfemu j® dal kia.pi-fcaiKi^t (sebiio, knpilijema klot blago, im te mie2id.mi dallfuviec odidaija ta kapitlairsbu, ter gla tla proda kcib blago.
Im ta «.nev0liuician)ai1nla. pnalksa« eociliail-nega žiivftjarftjia ja «diriam.’a», v klateni' so Uiudlj® uiiisitočalsno avltoirjii iim gkdaitei«. Tla «drlalmja.» pa j® ra^padmi Iks. Družba n!i maiviaidfetn skupek 1-jitudi, žiivtačidi e-dan picr.eg drugega., temtveč ja makuj ce kitno 'origianii^meigia, tar im® klot di:Xj produkcijo.
Navidezno j® reiabuš ini konlkineitlnfi Ote* vek v zigodovimi te fiiziiologiAnii č>tev»3k im potomitiakifem; bi oa zdie»k>, da mnogo ljiudii' tvori dnuibo. uAinaisk,— piravi Marx — UtoMivo j® absitiralkpijial, mko B9 n® jemljejo v poštev razredi, iz koritih je sastaKSijieiiiioi (Uvod h «Kri liki politične ekonomije, XXXV.). In faktično, pi'* gobovi pirodluikciii, daša te te gotovi r.azdimtvii Uitffla «:m tiz t:a nassdttliiiiva dolia ntasbasSa. ^niJikd#«’	gicitove
skupin® ]jiud!i v p;i:tdukciiiii. Te skupine tvoai.|joi mejtede. Rmarsdi so torej čimiitte-tji pncdukctiijiEi in .vtžlled tega tudiir člo-vsške egddovjr.ia. NjiiK(\u, v fraisproifij-u ei iiie.jie^i inibar^-i eo orni, k!i odločuj®jo spor^ im boje im a tenai, s pomoč joi teh
— ^icipniičtvallir.io tivokicijo člavaštva. Od cinega časa, ko je postala družba družba; "itsizitediov, siontj wai maspnobjiih nn?d uaznetii. Nfaspiobsitlva, itei ostaj'ajio vedno n®rečiana tv doMiiifini družb!; raznadotv”, iti pa, so se rešidvlaite iba tedfaij', ko te prvi družbi iflodilft druga idružba raznadov, kii je 'Odpraviita. .stare .s-picra in sredi katar« so s® ponodite druga, ostrejša nar sp;ro!i4tvft. Tako j® siiaiiii družbi, ki. je slonja ma dedu is^nkiv, sJiedtillia feutda‘1-iiiai doba, to ,j® družba naz^ov, ki j«; slDtoieJia ma hlapčtevsbvni. Taj je zopeA' slmJiN mtddenna, iktfJpiMkiiičnia diruž*. b'.ii, iaznadov, ki titem ma dliftu mtodier-ni:^ai proletariata. Dvigialio im pot'te #-
‘ naUo (je rass^ednii boj. In .sicer boj n® v pran^einam maiislu, nego v do*. «teivm®m. Boj, kii ge vedno kiončuij® z oborjen® vstlajo, ki aa vedno končno steka v revolucijo.
Iz .tagai sledi, dia so iiazre,dnu! naisprot-stva gonilna stila zgocHavinla. Z marxi stič-niaga stiaJiš6a oni so naknadni boji na-sprotstva v Klamtovem HmiMlu1, to ja oe-r»KT«3liiiiivia njagpnotstva, temjvač. dialektična nmprotstm .— v amtiakt Karla Marxai, ki j® cd H®sr!3iliniai tipirejel dia--;l®kiStKma metod® >ali bole iščemo, omed tem ko j® pri Hegtalnu te miettddai »stala raai glaivb, jo je Marx obrmi'1 to rta-Sel podi nijaraim miisiiičniimt pajčoSantam rtaiciitcntiillno jtldirta.*'. (Maa‘x, Kapital, pnedlgtcivor k II. aiztdaiji, XVII.)'.
(Sledi).	LADI	SLA V\ RUD AS.
v.i-i.-n Jt ,j:r-*ui.	.«—
Sodrugi delavci
Obnovite izkaznico Defotfslce zbornice! Izkaznica sindikata vas napravi članom delavske družine lastnega poklica, s izkaznico Delavske zbornice pa postanete Hani družine celokupnega triiaškega proletariata in proletariata HaUje sploh.
DELAVCI! Priskrbite si tudi znamko Sindikalnega odbora Komunistične stranke Italije, s katero pristopite In-ternacipnali rdeti h sindikatov in s katero potrdite svojo voljo bojevati sc skupno z revohtcionamim proletariatom na. najsprednejMh postojankah ras rednega boja.
požr&vcsvamijie. Vzporeditte ga z diaanaš-rajimi, 'Odmiki, bd:®niskegi» .ptemistivs, — raeiui$t*ft bciitte vajo menaivtadlnicat pua>
inh ipt:j, proldtianizirianem. čtenu toga pitsmsibvj.; mi eni stranii služiiibn.iki re-i?: 1a; ki u.ptiiag!t(ji3jo ati donar mad ce* Sl ^^tevainiakiim narodom novo Ko 9, Ur	za	ViiidovTdlaimsko	uistavo,
ma .drug-i shiaimi boriitiieli.j pirdbi Kci-ovj, lw. je bilo uzakenjemo.- s te liistavo nad tlelai\ skum riaiZrodOm, č-lov^k kii sa pa* šili jia režim ma v.e^ala	,	'
Med tam Jw> jo že mvor D Al.ije\-ih tamiistiski^bsikih prednikih, «ia.j .omenimo šo to: Bciaainskr kmetje brad turškim na v*a,tam i^n piieboiclon^	eo jbil:
bagamiiilii, *rBKjf®raiiiw Rimta imi Bizanca.. Njegov pnad:ect Maihirnut-pa^n Vi-dajič jo sodaioviail s II '■tsoiii-ks.petaino',!! Oradaiščevičanii, Bcisanakam Zmlij©jvj v upora proti- naniMvu i?ltaimbota, Ta dvoi momiamta1 dovadenia z Ailijom v zvezo tpo inekeim; cBafliinoin atovKBsnm bi se mog-la vzdti kolt dvie • dMjirui potezi, ki oibjasniitujelia mjogov zhai-alj: v njem je tiud| pobazia upoitp.tkia-borpa' kailvor prtnij-agovam- pnnidiodu in poliaza bogu-miiske.gi3. umirjen ja kakor piii in-cirebit ni.h daljmih njegovih, pršilnikih.
Liričmost, in otožmast, dr^gBi fislaJ'ij'b:č-na litrpmost im nate nR.?.nkr«t ntaval e-
ni3tr!2,r.'j',5 im Ivcrcizmia' kakor psčima., ki se jo dolgo počivajoč rta. pobočju pire-visMJa to -ruSi .vse pod aaboj' — to j® ono kair mu daje tip mste, nisnirijian® po bo-<M®6)ldh plaminlaih. Na prvi pcgf!tt"d s’o zdi, dia jo'tei trasa, prepojena s sivojimi P-aninlskimii dcligiimi izikuMnjanni, pa-čtn^i cfdl k.rižarskiti vciiisn. paicti bogo-irtitem., preko prititeka. Isltsima, pa do ovsorijiske okuipia;aiiji?. Pa- vendar ja v n ji, kiajkoir tudi v zamiljii, na kat®rti prebiva, mnogo -rtakopičicine fiiiiergije, treba jo le vzbuldiiti. B. h; b'čete rta e.vSilniijskiiih fnontab so to doklaiaail®, AkO as zleti komu ta primor metsimpati-
mmm
oa mzibijei v Wrhw, raz.uimia'va in oprošča. Toda planin® .niso daleč — iia na.v-niniai anafii le ztadtrajti to niaijimi^ii’ padec njihovih vjšto im. .vTbav. Niakaj pogle-'da na to viijane tim vrhovs se nahaja tudi v Aliji: v nflegovi d.uši si« piircdina in p^idtidovane anožnciSbi, da s'e vz-pm®, dvigate to Prevali, dia s® botri, n® »triasa predi zaprekami dia s® zaženi? v mavar-nlcfefc biiaz eibraihu. prett nevarnostjo in kazmlijO nadi pinetdopkla.. Njegov inta-ii‘?3tit im. njegcvia! emarg« ja »Sa neposreden in čiat izraz zdrave im tsvefce naset, iz-ftoflnijuj®Ha se, javite in ne slabita, ga
 m^teabodna V cnergiiji jmia mekaj ep-
ccin, irtu tiaveKMon dru^ii: ve*mm. mrsid-1 fka prožmiostd mahatmedtan'. totiftikih
' pes?mi. in nekaj Jirsike nežniotsti moha-meldanl-kih Stenskih pesmi: rnette je z ajed no z inilcl^kbom^ zauedino z njts-tteJno zavdsttjo, zajadmo * terorjam na-gprdtimeigta razur.illa, ki ga jo izzval na boirbo.
Njegiov rlaL',\-c>/ do mrolueteniarjia im koniiuiriist.a ja do dima tipičen za nunoge proletarce, im v .njiam ja tmmeigo o-ieb-j:o ziniaftaotmiih potez z» Alijo kot aben-tatorljiai in. aatei ga bom podal za bdljSa razumevanje injegtove oashnogl-i po iua-gjtviemi latttnomi priparOdovanju trni ure p;ed ftrmrtjo.
Kot milad inpiza,H;tki d?ta'vec je Sel 1. mi iz Biteljiiime’ v SaPaijeA’©. Delavski
i»h. atejitatedsKv j© pia codu iz Btosne!
Kar aa tite Alije, je še boli kamakteri-sltičitm cd tega SjrSetga, okvira —* Bcfem«, oni Ožjii okvir, v kaibnem. si?	rodil —•
Semibertija imarl Savo im Drino. ,S p?e-tairimsko Mi.n?vo j9 to začetek, široke' predteivbke .juvuto SJavanije im Sre-im. Tu se stika tim «a izliva .v ravno, PnacranD:! polje divja ornamentika bo-®am«k»h po4x^ij. To je k> vadimo Ba.l-kam, pcejieidnfje isttočišče bi®jimtii«ko-oi5-jnan'.:k)5 kuiturs, toda Balkatn rta pi'e-nodu im uipirirjevanju z druga- menta-Ivtatio, k.i je pod vplivcm aupafdne,' evropske kulture. Nekisij 1r* um.irjena ravnic ie tudi v Alijevi duši. Ta duša
domt to potkreib sltja zapij cidkritje, zadi-viitia ga in «e mu prikupita popolnoma. Taikoj v zaičtabkrn doživi salrtajavskri atentat, ksiteragia Sa dbeelai ne razume, a sluti .njegov gmisat im simpatizira z mlini. Dcižiivli tudi pivi udarec nta proletariat: atviabrijska irteakaijia, pomočena od -vojme izatvioir,i dom, iwavi tisk tim raz pusbi diefiaviskie or®anafisacii\je, Ie rtazbi-tigia detftviskegai (pokidtta pnailda Alrja pod nasitno disciplino cesarsitoih ofi-c-irjev. Sln#i| ,y rmostaiski garnlizijti. m* prt vialisd razžaflitva -kralti® s? komaj sesti pred vojnim' sodiščem, lltsska us-volucija. je prvta moMa pobuda v nj^go-vem ruizvoju, po^umsa 22. datetati nekoga regimente drugti., ponovna izhajanje «Gtew Sl«SJcdQ» tretji tim oidte^iltni. — Kot vojak kolportira on v Mcistapu rt»3 pHIi tedlitnji revoiuciomaiimi, bdljSavi-kolmi naktamjeni im z dainiažniici policaj-sko .iieotelgiii‘0' noaskrunjtanti delavski organ. Vrniv«^ se po prevratu iz vo'iiske, se vrač-a tja, kjer jji osJ»a*l leta im. — v (Uiiavdu potoret-. Ni Se v njem vse razčtišfeno, meglo poprtsvrat-'tie nmciiosi«(lr.>e peihe-za se Se inilsa popolnoma naiipršiite. Kioiniuinfeiti, editooen. ko-muinist povrne cm Sa le po nepričakovani i“ikušnjiit pniitobijeni v krutih
praliateniaiti, po -beograldsk-cim kongresu 1. majiii 1919. Zasadntnijp diotevskega doma. po jugoalovtanisikii žemdarmaniijii g»i spttminfa ftasovi iz 1914 i„ ko je bdi isti delavski;- dom zasedlen po aviabrojstei iiam darimairiji; udarec in^osuplciat je bttt vtačji In .vadnia .im veldno nova pregft-mjan jta. deOavistva ga. ospreuijo varimo čv:ratejSegai tiir udar.u^ega zh1 dravski pc^trtet. Za čaiaa preti ObznHirao1 — je on dut'H pokrefa to predi;iadntik aiindikadne cagBinizaicije v Bijttčjimii, Tu v bl*t7.itn», ko je dcispalia pi»v» va;* o strahovitih mučenditi- toziltam-ikiih stavkinjoSah rudarjev doživi potsllednijtj udariBC rta* svobodi, hit#}! odi aivstiritskegiai 1914., huj^t odi 3ugotsaotvian|5j!wfai 1619. — jugoslovansko ismiMafcijo (pa^m^misiruta) horthyz ma Obanamto 1929. Ze pred tem je bil v Zagrebu, im iiika® n®mi?ščenijtii, ai «kru-httf miii Zaglreb -ni dlal, <ftoje mi pa- grob«. Pttem- je hotel v Rusijo. Dcnpe do Ma-riboTia'-, se naprtavti, dai a č«iam prekorači mejo, » iiazdi, ise mu to beg, vrne te torej vt Bijeljinu, ogttamia v Jugoslaviji. Nasafitiv&i se tu, občuibi \x-dlno hcij težo «ObaPane»i, čaka nestrpno, tria.de-jajot sa pa bo ukinjama A dočakai je dan .vidovdanske ustave, ko je bife' poldne, -nekoliko ur ,po StoMčeveen aten-taiki podipisatrta «Obmalnlai» kot aakon,
i	(Kencc	prihodnjič).
S|le komunizma.
Katar je Barvnim doklaizail, dia se vsa
ka živilljieiniskla bitaosti im .v|ae nove vrste HacMjiajo pod gotoiviimfii žiivilftentskjimfi po g*clji, takle je Karl Mars pot mimogolel-nem plroučetvamjai eipfoiztniaA rimi dokazi, da sta naznie družia/hme obilico majataile vsjlied tkprieirmeimibe žifv%m(Sifciih pogojev Ijiuidii. Gotmiilme site za tvcirte nlovih diru žalbnih dblliiik sa hiOiii im so še dialnies vla-diaijoiiii žirvUJteiruskiL ddimošaji, fcj mvigija od raavoljinie stapinije proizvajalnih snedfebev, orodtjla, a katerim ljudje do-laijo.
NiaAiint prdizniaiafnijla njsfkjih■ sred stlev, rto ge — hrama, sbarnoviaimje itd. — je tieamedij čtavieišk© družbe. Ako se iz-pm&rnemi itia itemieilj, ele mera ŠEpnefme-nitii tudi družba, kii eilonii nla njem; ta drtužba mora dObiti drugo novo obliko.
Pffoiizvajatail cdnošaijiii urejujejo tiu-dii duševmoi žjf0ljjetnije človeka, tudi ta miom sMiiii nlcve-mu toku.
Ljiudfje raiso vrtamo pidildobivaflii svojih živlljenisikih sinecMov smoimočjia slrotev, •kakor damets. V piakicimiumiizmu Sin v patriarhalnimi gosjploidlairiaivu v sbarem veiku je vfitsi dia eriadlnjiega veika primate dciviatlo težko delo 9 primitivnim orodjem. Tudi teknait, j;e bita mekiad1 svicibod-miiih dietevoev, a semeldlat, jie bii.Lo njihovo število »elo majhnia. PKaiaJv# so hibi ta iciavcSbcijemi sužrujli. Protizvialjainje živ-Itjieimskih 'sredstev je počivata na suženj-ekielm dlefitu i,n na tam auž!emtjtelkie.'nis tiielu je počivate tudi kuilbmra etena dobe. Le dicjtirio Stojišči ivaboidirajakii,. pciaadmiki ■flužinjev iin m liegia elaizlredla fešlii uradniki sa ?raaili čiteibi linj f-fjgaiM, swi ge posvečali žmamofcitii1, im umrteiimcatii.
Pia todlj aalmi Arii^icteltets1 jie biifl mne-jitfa, dia mora ctbj-llatjalli1 sužemijsittvo v sivrho, dia bil se mic^efli ivtediajjloifiii razred btteasfcrfan» posveta® višjiemu žhv-lfanau. Iz tega se-tesna vufdli; dta je bito v interes« posedujočih razredlctv) jdlai je obstojata suženjstva.
Iz euženjjfelltviai m je fv tekmi časla razvito k/mstsllvioi. Kimiedjje aii _ maijiamrrikti feifl dfobiMii zismitjla ,v obdteiliciMainijie,. no pioi-aeldinlitk zieimiljiš^a je bu-Ii g«tspicdia>r. Na-:ijamttuSo Je annasKl dlapllit' sMleira del svd-jega <Mai noiaestaiiikiui zemrijie., a sam j© dJctoid ziasie zmlaiOno mlainljši del. Vsako diiiiigia ddlia jle micral 'opiraa^ljati brez-plafinia. Tot aa še cislianki' fiužfeirj&l.viai.
Ne sme se .miiislliibi, dia je bito ukffinde-nia sužsnijiliivta i!ni uMedienla Eiačajnisžva ali fcmietdiMa valield dicibiregiai anc* po-sosfimtoTi siužnijieiv. Vzirtcjk tieai izpTemiem-bi je tožaffl vi izipneimiamibi d:ružalbneg;a temeljia, .v izplriamiembi niaitiimia poliževa-jtamijla sMjenisfcih srefdBtev, in' v st-rem-ijetnijui vfiadlajjo&ih slojev-, d!a se otbdrže .njai moči. Sužniji aa se .verilno holj amo-žii® _ irj gcisp(o(d®tij’i jih niiiiia miotgilii' va5 'korfetoncfino Aznalbljiaift raiitiii ma/dfoario-vatlii. V plrjveim1 6a0ui sot giclspadlairji požri-Ijtadli avic^e sužnjie zaettirlaižanie im v okovih nia dletto!,, dia ne bli picibeg.nili. To se je gtodiito na Gi^kam 'lini v Rimu. No to sriodi-ivia ni ipcimiagailo. Niti z višem tem .iuafi!t'Iyeim niacs mioigliii gtol^piadaa# totis-niiHli iz sužnijefvl taiiiatii, kii hi juh radi, a plcOie^ fegia sa mtoiKailii T®diržeivtati še agrarnima injiiibotvia diriužiine. K teimui je pmižflia še ta dia so se velikiai imetjla vslied VTcIinie gsriahež;lij/iivoato §te povedala. Nastlala Je poilinata, dia se pnoizMelde še več ma^ntov, kiako bi Ijuidisikie miasa obva-nciviato ;prsd giliadam in hadto, dia hi te gladine mlalsa nie niaprtaivfiilie re.voflucio* iraaiitoia nteige in uniMe sviajia gospo-diajnje,
Shrtcouivi v term.1 flaisui še niš blilo, torej je anOTailia mia/stalili miaSioi gdspodia,rist.vo. Le otno jie miogčio 2teliaim6iti z/a niadia3j.no abdekitv;am|ji3 z>mš}e. In tato je misfcar
lo	feudaLnbi gicepodiamsitHia s kirae&ij-
StiVOHTl.
•	Tu jasmo padla v očii dzipiriememba dmiižlaihnega temeljni. Vidieilii smo, dia je bil sružietnii papolnamia, nesvobOdan, on mli 'imeli notoemiega dobička od1 eroijagia dela; ta je priivtsldto do toga, dfa se su-ženšsbvto ni veiC lizptaGaio. ICmiett ja bil ■le detamia ci?wotac|jie;n. Inned je le zcito omiajien dteil1 pnaiziviodlii eivioijegia dolia, in dia j® deMl toč, je moral vt&č dieilaiisi, več proisfvaijaitii. Tako je torej piroizva-jalinti načini rtceil b' aeihajk diružabnia ob-likla.
❖
Večijlai iziprememiba je rtaistala, kia so se ziafieOi d.vligailii trgi in mesita in ko ,ie niaraetia obrt,. Ko jie billia iziniajdiana pa.t-nia siJia, m ae zsačeilli aiaavdijatii tudii stroji Dovjtfcinteijši steotjTi sa lizpOdnimili slia<-heljše ‘I'H ■kdOji jie umali diaruarjja fli jle mio-gel niatbiaivMii bčii)jša sfroje. Tako j« bila peifenjanla) obrt Gmi živliijensike prfireb-•ščiiriie to se pričele izdelovati z boljšo irma&iner.ijo. Bdlij^e stojle jie pasedc^ail kiaipHiailish, aaibejše p,a mailomeš&ain, k'i je fclil nato po-fen^m meidl — proletarce.
Ko ije bnil; kitiiisinijefni odi prokvajialnija, je miogiEil mmrtati odi glllaidiut — riihče sa nii zimibensiil aamij, Ta rnaiči,ni pfroizvajla-nrjk' m odliikMijo pioi tem d|a sa biila pro-izi\iatiaJlina sredstva — pri.vialOma1 la3f,m-jrn ptoedli,ničev, a razen tega je še pro tiavod paiiipiadel onim, kii eia poiiiadicmiili ipmaiiaviaijiaiiina srcdisliVa. To s'a billi ka-plaiiistii im ta so orni, vsi dia diariee.
A kia] poBodluije d«ijatveic? Nlitii^air, razen svicije ctolctv.ne Mile. Oni pirtodladla svoja dfeitevnof silo pas£l#JniiikiU' etnojev in Biraviini 8 petmočjo teb st‘H’odi£!v* pr*oizvfl'j» ntc^ vradjmete, ki pnipatiiaijo picoacl.niku pric'ieiv’aijai'i]vi.h sredslieir. Kot cdStednti-iraa za ta pa, ddbivjai dldliaivee ctoločem ded v plači, s kwtiHna komaj iahiaja?
Ta ptraizvajalini načdp, kii ga, naziv-■IjiarrHO ktapi^alisU6niega, niCi~4> s seboj ne-usniiilijeinp BKriaiblljlanje d!e;lavcev Irt na dirtugi sbnatnii visCiiiko nir.lk;uirMu6prvanje bo-gaeliviai iv- ni:teaih kapiltalitlhav.
Izkior:i«6a!n)i imi šžkori^eiv^ici so ei že cl;l rlnrave ntarapvic^lniifci. Med ngimi b«i-> nii ifitrašnfa, borba, razredina hotrtoa. Izko riščani in izkiorii&evalci iviimajo nobenih skfupnih 8intemxw. Izkorsiščevsilci po cetem. sv<eibui oetnlavilsjiajo svoja vJjidru-ge *brt zvsae, k»akio bi mogiiiL uspešnejše nakicttii&čaiti didavoe. Zakonii jim tega ne tetainijo, kill,innb temu, dia! se postavi ja petom taik'ih izikoriščieMaibniih ssvm vsa zelmillja v nevarnost.
Povwem maraivino iei, da moraija tudii izfcoriišflaineii osn^ijiaibi twiaje zaveze, dtt se flitm uspešnejše hrami jo pred izsko-rišfBiniiefni A (tetniai&nuii družabni red' rie
v»tein>. ■ In tlako se ivOjuJie boj vzkoriS-čaniih prnAi^ci^llotniamiU družabnemu radiu, kii fKidlpiitai iizkOiMŽčevalice. Zato sli je <Itelffl v«ki raesperi' poSbaivi*! natogio, da U!TJ!nopae4!i kiauiPtefaeim, ta je, da upro-pafirtri 'Viei3 rlana&riijii irtičtian ffftoiiZMa.ia.rria v družbi. Etelavoi se pncdlvliKim zaibo zdruKUijejio, da zružiijo kupiitiajluzeiri in prevzamejo vsai proijsvaijialinHt sredsitva v svoje rdite.	•	,
Iz te borfie togiiičjio sledi, da pc mora xopfcii izpremenati družabna oblika,
pcfeeim ko se lizipteimianii temelj, ta je prOiaviajailnli nlačin.
V tej novi, kormiraiislačnio druižfcitbni obliki hodfa prciziMaijalina, ered^lva pri-pafcUalla celi družbi. Vai btojdta posedbva-M — vse. Vsi bedo dfeflali dto vtsi imeli kcirtetii1 od) plodov, slkiupntega dela. To. je popolnoma jlafeinla iti micrailina fiflozofii-ja, a vladajoči slojii močejo o tem' ndti sliSaltč. In ko ,\iiddjia dtelaivme, da hočejo pioisedtuijočii raizredii z JVsemii sillamli omi-ra|t'ii njihovto borbo — jiimi je eidiri izhod, diai strmelo eivioije vflste in’ dia se vzajemna borlijjla, zan^šajiač se sami na sehe. To je 9mti'sel' Marsovih besed, da je clsftrobofjtelje dJeHaivamn delo dlelavcev saanih!
(Iz «Zman!j,ai)).)
M otrok o ilnl spiaiji
BnO najvažmsijših ivTprlašatn|j! modfcrne vzigotje je predVsetmi vprašanje spolnega pouka.
Piotem, ko je eenkevi Obogatela in prišla na Ha naSim do moii VladaW.ega raizr,ed)a, se je vedino trudila, da poti> ila^ii verne mase z nebeškimi dobricta-(mli. I>a bi ddivriniilla piotaonnciilt ljudi od ubOžme sediatagefeti, jiimi de oarikev sl-i-kttla ž&vOljieinje nizko trn hreapcimiemibno. Ket! je torej' spcilnii čimi naijmoSnejši izraz žiivScieaiskih sii, ki nlaipravli. človeška stvaritelji in vzhudKIHellljia življietaija, so ta postiaviii kod) zelio prloabaSkio aini nizko. Spolna nasiliaidlai, mar&vniii magictni človeškega tieCietla1, j'e pc&liai- eJlo. Tako sto z!sm!ič©vi8)li gicda teiloi rjni* sa ee eraimoviaili .TOiravijp gemeriiti o spletamo- žh-jljetnju. Skozi Btolidiija so ti vzgiauatli- človeka in še dasnias so »omikani« krogi, prii Katerih vzbudi svoibodlno iim Fineso govoT-jernie o spalnem življeintjtu etud.
Kcmuniziamt pa je reenlica. Tam1, kjtir zamika krščianativo eveb »in življeniie, ga kicimiumkieim odobrtuje. Mii ljiohiimo živ-■lijieinjiei in bcirao že eieiclia/j zlasfcaiviilii viae s\1oij'e imiaSi, dia ga zajamemo vt vseii svoji tepdili, lili; ker se nbimi kiaže v spalnem akto tvomr žiivljieinfekai eialias, ga n'e bor mo pirieziriailli kot nfekiaij girešsniesga, ampak ga ciefniiljk s spoštoviain-jleimi. Zalo se mora vzgojiti mladina: z resnica k res* niti.
V d&ncikiui gg že zgttdia)! vizhudli želja spcmniaitiii izvor člrvefca. Z vprašanji, polniiimii miedicllžnicishi ,priiihaja k stari-žem. Ti akušiaijo otroke p(^!c!laiž(iiti s, poz-nigij^iim čiasam'. V mato slučajiih ima to vepeb. Ako sa tcinej. malti n,estlrp!než ne da utolažiti,, mu po,\ieja pra^ljjica o štorklji iim asi vesdli Ja, aikloi je s tem, o-triofc zadtoMoijen.
Ako pa hočemo vzgojiti otrtojkie v res-niici, je 'niaša dloiližiniosfc, da jiimi dlamo \poglleidli v Tiesničntofeit: žiivljenija. Svojdim StJairii^mi oftnclk zaupa, verujia j!im. In sedaj izve od druge strani referaico. A ta pauik nii vedino nravno Sijati din brez prieidi?adjkiav, iim tu Jahkia trpi Otlrak v®-iiika škiodla. Spazma, dia sa ga lastni -starimi niafliagalli.
Prii pnoleitardih jle kamiati miagoč® dr-žaitli idtirctoai do spalne znelasltii v neved-nioeti o seksualnih vprašanjih, ko vien-dar slaihe življjefnisikle fo Stiamovainjstke raizmere pršnašajo otnoiku že v najizgicid-nij.i mlliaidci-itli, sltivtairii! predi očd, kii hi m'u drugače ostlaille nietzmaine. Tudi stvarnega pouka ne more veftiiniffrniai diatbi proletarska družina ^iv-ictjeimaii citrofcu, ko je kfflipitailizietmt dlružiimsko žMjemje kruto raiztngal. Akia sfta oče u!n* mati cel dan letala za ziaigltužkiom^ ne bcfla zvečer ^ v stiainaii še vzgtflino dkClaiti.
Naloga« dlruži)e je, dlat -vizgaifla otroke; Scillai hi moralai biti cima, kii Mi dada otrokom/ spcrtinii pouk;.
Že pirati šolcohveizno stiaronitjo m ona fciiti uigcdonio otročki želi® pa sipoizna-ni;iu, čepnavi bolj pOvršnia, čitalo, resma in z lj/uibi£anipolinio Stvi3iiimofe'tijo. In' uicer s tem, diai sie Otrctkia; nauči pretto govoriti o seksuataih stvareh, da m ga nauči ,nia to gtedalli kioiti niai meklaiji naravnega, s tern poBbane nlilegava rlatdioiv^d-nioist dim mjiegicva erotičnost miainij; draž-.ljivte, -katflii potem, se nauči: o naravnali stvareh mraivino govtotniftii.
Piri zretleijSih otrakiih je Cneiba stopinj 9 mia naipirieidoMaitii dokler nie i'zwejO m?n)i-ce. Tui niatsi v«*® pat skozi niairiaivo. Naj1-preij ma|j sa pokaže otrokom, tiTOrba rastlin, pdtemi tAncrbo šivali (sei^ailcevl im kicimčnia tvorho ljudi.
Ob priliki mu pokiažemo svtelfcllioa. Tu opozorimo wa to, kafko se prenaša cvetni prah iz prašnikov potom volta ali žuželk mai pestiič plodnicie. Tu se ustali. Pod vplivom solmica in dežja nastaine novio* semenakb zimo in ,iz njega novti riaj=itOima.	/
Dnutglič pokažemo otroiku, kaiko nalsfia-ne žival. Poivemo mu, da obstojijo vm živa hiiife, iz stanite, Rafc'Wifnske, živalske iin čfotvešk© stainicie se ne raizliku-jejo. Stamioe so toka majhne, d«, jilh ziapaffliimo šefla s povgSevailrjilmi steklom (/mikroskop). Pri nespolni riazpkdiitivi diosežie sthaniica dctliočieimoi veLiikin.-it, malo ea eni del loči in talko maisitlanejo novs, Bbainticie. Spolina raep&idrjiev pa je iii'-krait, kadar se vrši priidl nijo c ploditev.
To se da rasi!,algiaOi pri itrbik Seimicia metli v tenki kcižiiei liajčka, kj jih iz,tež,e v 'Mčldio. T-aikOj pnidieijo saimei-, ki jih pirievtečteto z mlekom (aetmiancim). Na ta r.ačjin oiafetoijie splodifev in v jajčku se riaziviije nova ribica.
Zopel fijotpi-mo kornk naipreij m epazo rdimo otroka >na sessfc©, ki cbtstojiijo iz mi;,i!i>j!Cinov posameznih stiamic.. Pni se-sattciih »pa spdtele fuh.kcijie v telesu. Te naerajo pa prii,ti v dobiko v slvrho ploditive, da anustane 00 mnogi h tedindh iin meiseciih no\-o hitje. Ko je to dovoli 1 av.vlito, pr,kite na dlan skozi cd^rtino, ki ~o jlaizAkni ,iz trebuha. To se? linienuje pciicd.
Ako pokaže tedlaj otuicsk cliovoTj razu-miavamja za to, preidemo h človeku.
Zemsiko talo je padidbmo pfallnici pri ci\icitlltei. Tu t?ts razvijajo podfoibno kiakor pi!i nibi,.,miala ja|jčkras iz katwih lahko nifusibainieijta otrciaii, talko se ciplcW]itjo % ae-kia tekicžimo. Ta- tdkočiina de razvije, kakor pri ribi, v teSesu niloža in se mora pnentstii v žttmko talo. Orgiani, kJi.ta dfe>-i:a' dOTtršu-jeilo, se iinenujiejo spalni, ar-giaimi, OplOje.no jaijčecie raste in se razvije v teku devetih miesecievi do otroka.
Ravno, iv času <ksnaWAna® bi se mo-JiaJli	baiviti	z	v^eJfrkio	Ijiubez-
tjtfjo m tilvarinaslt.ja s poukom rastočih otaok. Novi občutki iim novai čustva se vzhudtijo m meaadfcatmiai aadcsstitev dro-kicnih žalila pfllje latuko do zločina — onainiije (samoskruinistva).
Vsiaik mora skušati, da podu ctrtokom ta, kar jim sedanja šol« pridržuje. — Vzgoji ti jv,h k rosimiioi im lismastl im tako pclMiti temelj novi, uiočniej^i in zeteveiši g-anetracijii#
OTTO RUEULE.
Mislimo, dia ne bo odtveč, ako podamo našemu; pecteftairiiaitu teh pur vnstic nemškega sodruga, odSiiemaga proletarskega pedagoga. Pri rnals^ sia j.e dosedaij vsalko jasnost v ttelmi vprašanju skušale odlpraivSItii s farizejskimi zialvlrjainjieimi oči, ne zaivedhjoič se prt temi velike važnosti tega vprašanljau Saj' Jb kančno rav:no sekjaus (spol1) podfega »n gonilna sila človeškega ži^j etnija! To farizej ti to je veliiiko štoodovaloi pineldivsem mladimi in je ogromno vplivalo na> njeno degeneracijo iim duševno demorallizaiciijo, kot posledice moralnih predisodkov in receptov) snedlnjeveškiega femdaflnegia im mlodterneiga kapitalističnega družabnega redla, Todla' prolabariialt |,e v prvi vr^tiii poklican, da tudii tu piosveitli in u-vedie več jasinioati s svOjtim radikisMz-mOm. Kaijiti «reani,ca jie polsieda «visega dru!giega: lepote, svoboda im danega žiivljen(jla». (Cankiar).	V.
Kar je naravno ni nesramno
Nič naravnega ml gtridiega.
,	.	Latinski pregovor.
5j5
Tako dale« im v vse podiiabRicsbi tmo-rla iti 'vzgojevaifcelji v svOjiih pogovorih z otrokom. Im £e (pripovedluije ta z res-rJa priprclstaiitljo, v zveai z znlamim-, cipio'zar|a, na sptošnosltli, vsipcdbuja k viprsi^atojem', razlaga cldktniite^rt&no, tečaji zigu'bi pristdimieib vao f\kjiihino:i!mioi pii-kiarOncsii, ki, gia» z mjo sioeir fantastično oticlai vzbuii?ma im taka težko aaidic.volje-na ciadlevedmedt. Tediaii pa tudii ne bo mogie!} 'biti nihče priottli tem"a, da zre 0-fcrfcSc io ancvainje nliirfatve z iasiimimi oč-rdi. —
Otroški zdravnik dr. J K. Friedjung.
H«
Vojaikei vežhaijo v orožju im roikeldake uče upcinafes ncki;idi:&9kega orodja, vsako de'o zsahteva uitentfai; celo memiih i-rr.a svoj, noviicijat. La žeime ne vzgaja mjhč'3 za njena ruano meil',siamske diolž-nofiiu.
lrm\y pl. Troll-Borostyani.
(Ti črteči sor vzeitti iz knjiige: Telei-ini nliš pO:tenek, raavioa im koines. Poljudna zmanslVicina -r^zaJrava s fi^kiaan!. Na-pitiai Mirto Černič, medielimlee. Km5iiga je izš-!a 1910 1. v Gorici!, je pa še meto znana medi slbv. pincile.lairiatam. Zato jo teplo priporočamo veemi acdrugcim in 0qdružicam!)
Razvoj razredne zavesti je predpogoj za zmago proletarske revolucije.
Meščanske državnfe naprave in ustanove: vojska, u-radništvo, policija) so ovira tega razvoja.
Odprava le-te napravi prosto pot delavskemu razredu*
Sovražniki jugoslovanskega proletariata so tudi narodnjaki in njih društva, knjige, časopisi.
Vaš list, sodrugi, je najvažnejše orožje v boju proti meščanski državi in njenim pomočnikom, narodnjakom.
Čitajte, razširjajte in podpirajte Delo.
MOČ VOLJE.
«To je micimioguče proveistii: u živai!iu» odvračaju mmegi na moje prtipovedar niiie o kOtniuimiziinu. oJest,, veoma su lepe i plemenite misli, kirbisan bio bi život, dia sa svji 'Iijiudi tcgia dirže, saulii to se ma da cistivlaaiiltli)), govcir© dlriuigi. Nekojii dia poijiedimoi dsz ništetime eiebičmosbi i initefreisa zahoravUi&jiu clvta ukorite1 misli. On(i govora o nieimoigučnclsitli komur niiamiai, »rieimda midiedlsin odi molih ne zr n dia navede pirlaivih dokaiza Svojoj tvrd-nd’i. Ta ko je 'kmiedju nii h i kušiao to da prlctvlcdi. Uaa ave to ipalk sJvako teži za foni mSvijmi, ugcidiniij:imi n|aAi,mom života, zdlvieijisči pod terclJomn avafkodmsv-mih tegOtlai. Ova izgilietdia, kiao diai hi neko s(atiao kiiaij1 ,wlikog bremena,’ šlo ga iimja ma pleča podigmuti a ne tisiu-djluje Ee, misleči, da je odviše teško, te ga ne bi micigao dticii. On miitli me kuHai a mogiao hi to ilaikto uz m:alio volje učiimitii.
Mmo,g'3 mam se Sbvairi lieprva čine teS-ke ,a kad, torta sa w.|aflia -ih vcCje i<zvr'-iimo. Čtvek se više pu.!a za civo iiVi ono makaimi afli ioga ,mo izvedle, ji&r meima volja za to. Ali, maJfju možema ni.-utcaa-rijicun talko izvežbati, dia picilpiumo vladamo OTcijdm, bičeim :i> etvim evoiilim d,o-l'!lmia: pate šilo niaan jiedamput 4i3Škk> bilo, sad mam se aMimiiecirm činii. Slo li na,m sa pnvieim {Tanita ni;imoguoe, sad nam jie puksa iigirairika.
Kolika 'Tli se u ziaidlmjieimi stoleču na-predicivisfio raizmim iiztuimimiai! &to li ave mite ■pairJ:istMioi 'l®uidiak i uimi i u ztazbiljimost priiveia čvii i'.limi masibojanjeim! .... Da bi se tmogJi mediju niais nlaiSd di£do,vii pavMailiti, čudoirn hi se čudili iz-ma-teflčiiima s:Vci;ih pc^emaika. O naima Orti sjvtakatoo niiii sanjali nteu. Ko; bi re-kaio u mjihovo vfeimie, dia če čp^gk'ekonomi zagospoldtavatti uzidushOrm i latefii kao ipibic®. Jesu 'Bi* omi ikadla pomil‘i!li.ii •n|a teannlviaije, efektiličrie i-itro'jeve, hrzo-jave i toMke drugo pllvlari!? Ni jima se to čimilla nemoguče ,a ipalk je s\,‘o to svl@dBiliai 'lj.udslka vcllja, kitila je napravo eviemoguča.
A šta se medojimilai odi rnaisi čimti ne-mogiučim, to možie sutra biti omiogu-eeno, zavremo fla ehimc 11 pomoč svo1-•miožirtu božiču, mfra vciliu.
'ItaKuiiRiiiivo, je ,du Ljuoii, koji se za-diclviciljiilvaijiu evaifiim,, ucmaju. jake valje. Njihova, je voilja (-lliaiba, .j er je ni kad ne uporabljajo, orni je ne vežbaju. Ta-kovi Itudi zaistBiju pred svakom in naj-manijiant zaipirekom i vele: nie mož© se ova uralihi.
A oiniuii, kajii je vičan'zopovedialfii svojim mišktiinm i svoje misli u delo pre-tvoritii ,nema pred sobam nikakih prepreka.
Mmosio ljiudi goji u sebi plemenite mteti, koije bi m kor ip,nimi raidtean dale ožiivdiivoriiiiis qli miallo njih to i čine. U nyih je slaba volja.
Misli su ziaidaoi, koje naša voilja mora (la prevodi u si varnost. Ne prlovode
li	se u zbil ju, ome su jalove d puste.
Stioga jačajimo svoju viojju! H lijmo i imait če mo!	j
ISA DOLSKI. '
ZDRAVNIŠKI NASVETI ZOBJE.
Zobozdnavništvo je (piassbna veda, ki se je it. e vita. zadnjo polovico diavetnlnjsitfega stoletja. PriSlia je do najboljšega razvoja v Združenih državah, kjer dobimo še zdaj najboljše zobozdravnike.
V aitarito. egiptiških grobovih so dobili mumije, Lf-lizamimna trupla, pri katerih so sla zobje dobro ohraniH. Našli so več siučaijev, kjer «0 billi zobje umetno popra-v -Ijeni m obdelani 7. zlatom, torej je morala, biti Itia veda, znMnu že Egipčanom več tisoč 3iotJ pred Kristusom.
V srednjem veku in še ?)>ozn©je so izdi-rali zobe brivci, konjederci in cigani: zadnji so hiffi v tem dobro izvežbani. Dandanes mora zobozdravnik študirati lo nekaj fet manj kat pravi zdravnik; pre-učiti mora ffioveško anatomijo, fiziologijo poleg kemije in nii tahirgije.
Skrb za zobe ima, velik pomen ziai človeško zdravje, poleg tega se ve tu® na estetiko in na zunanji značaj osebe. Škrbastega; človeka dandtaes pogledi»noo že tako bolj od sfraai.
Zadnjih petnajst M so zdravniki našli, d,11 gnojite v okoli zob, •.•>a*n pri !--.>rcni-na.h povzro.i.i razne vrste kroničnega rev miatizmai. Včaaib zob na videz Ogleda cel in zdrTiV, pri Košenini pa se deha tako-zvan «apicafl abs.-.ess», kjer so gnoj zbira prav počasi in je absorbiran v kri, ki ga raznaša v razne dcie, telesa, tudi v člen-
ke, kjer se posebno rado pokaže kronično vnetje. V mnogih slučajih edino X-žarčni fidmi pokažejo, da se gnoji ob korenini.
Seveda se laihko vpjiv zob na itaZvoj raznih boilezni pretirava. Veliko l!j udi ima revmatizem ne radi Sliabih zcib, pač pa radi zttpeke eHil vsled drugih vzrokov Nekaterjm, revmatičnim bi nič ne pomat-gflJo diati izdreti vse zobe, revmatizem bi vsi-eno še 'imeli, drugim pa pomaga. Najboljšo pravilo je, dali popraviti zoibe, kii jih je anogoče še ohraniti; stare škrbine Pa dlartii; izruviat1, ker iiak me koristijo za žvečenje hrame.
še boilje je, da vsaik človek pazi mato, da zobje ne prično predčasno gniti. Otrokom škodujejo sLaišfiitce, odraslliim pa zanemarjenje zeb, kadter se dajo še ohraniti. Pravijo, da, je zobna' ščetka dokaz, da je človek oSikain, če jo redlno rabi. Vsak dan bi se morai izuriti zobe po ve-č.arji, da ostaki hrane ne zastoja jo med zobmi in, ne gnijejo. To pomaga obenem, dia) se prepreči slab duih iz usiti. Če pa' je zob je nekoliko načet, je treba iti k zobozdravniku, d!a gia popnavi, ko je še čais- v nekaj mislecih bi ga, moraJ morda izruvati!. Koliko zob bi ljudje lahko ohranili do starosti, (e bi pravočasno 'pazili nanje. Dobro zobovje pomaga pri žvečenju hrame, da. ima, želodec malnj poste.
Zobozdravnikii) so velliki dobrotniki »a človeštvo. Res je, dia, so nekateri pretirano drag?, vendar mlairsikdo potroši denar za druge manj potegne stvari kot so — lasten zobje.
F. J. KERN.
Gksevi iz dežele
§i §S?asa
Pogreb sodr. Jurce
Dna 6. t. mr je uimrl pni, rtais' naš sior drug Joisiip Jurasu. Bil je po poiktitiiou- zidar in; jte bifll kolti iiaik1 zfapcislleni pri Stav-h;msS<ii zadrugi. Zadhi.b Oaise je delal v KoisOamijeviicii kjer je' pcrieisrteo:!. na dolu. Pidiril je iz voza in fcdlo mu jo lomilo mogo. Bii-i amo prepriičanii' da okreva kmlaitui ker j-a tiiilia rama 'liaihk© naravi. Ali naisflafta aa kornipllkiaicige iim nsividez fahka rama ga |je epravila k večnemu picičiiifikiu. Zapušča \-di6\ia s 3. obrodi in efeiregia orate. Sodlnug Jurdai je bal veean priliijiubilfjiem ker ja til dober im znaftar jeini scidrug iim 'diellaveic. Temm v dicfcaa je bril pogrslb, ki se ga, če u-cMežtito de-Ia»vi:i'.ivo v veliSkeimi števiilim im poleg tega tiudli dragi .vaščaimi! Bcigiaiii vernici živih fdiaiših nageSmcv 3ra z rdle^limiii triaklovi, ki 'so j,ih mosiiM ob picigrebu mjlegieivi tovariši so piriMi; kaikšne jia fc&to njegiava pnspjričamje, kii si- ga- ji? bil« cfevcijiil v Rusiji. Domači pgv,sWi zbor ,m,u i:e pa pel ,v Stavo žailiostilniko. Piri pogieto Bte bili ziaistopami SfavbDn. zaidi.'upa in> Bolniška biiiagiaijnlai, ki mw je pelkilcnilai tudi lep venec iim druga ulsiitainic«re. Poseben viemec ?ia poklomili tiuldlii delavni ki so zaposleni prf neiki sitlavhi v Ttomni-c,i. Z Jurco smo izguhilii mli žilavega sadrugiai; dlaliaivstivo jiei izpililo spočito-.vainoga tavarišia; družiima pa,, ki ji, iz-rekiaimo tem, poteim naše gtlctbciko sožar Ije, je izgubila Magegia očeila in. skrbnega redlibelija. Bodi mu zemljica lahka.	..
*	. * , ■■■•)■ •>-
Oldl sttiaimii 'družine smo, naprošamii se topilo zahvialliifci vaem, ki sa pcnmiagali pc&ipjtniikM olh postelji ata mu izkazali 6aKt oh pogrebu.	...	,?
-----------
Javni shod na Krasu
Na vefflitemočni pondolljiete dne 17. t. m. oh 3 umi pop. ea vrši v Komnu ma dvorišču Umieika (pni. Muikii)
JAVEN SHOD,
kafieirieigia fCdiouije Zveaa ^itevhirorikiili de leivoev, kireška seikciija. .
DNEVNI RED:
I. Porežita 01 voflimi škeldi.
II. Poročilo o siibuiadiji eteivttlmisMh delavctev Strt nplalih kmetov.
Ker ’je eholdl veilertiažein, je dtelžnoist vseh zavednih delavcev in kmetoiv, da se shoda, udleteže v abilnemi številu.
V	sluičajh slabega vrtamieima se shod vrši priiholdlnjia medleljo.
ODBOR.
Ajdovščina
ZDANILO SE JE.
Vselim ea še v živem spcirmiinu idiogod-kiš lajmske jesiemiii v AijtliovSč,i,mi. Ta>moš-nja predilnica im slciveimsklai bUTžaaai-ja so delate mia vsa paro, da raz^ijetjo aj-dictviika sbrokovmo orgianiiziaicijo im.izibo-flijjo na maiifficab iin memliloa!) aljdlovslko de-lavsllva ži:idoi\isikilmi kapiHalisiiom. V to svrho sa zlasti 'izkoristili zinano afero z 'lažiHilvo konlsummo zialctruiga, ki jo je 'imteaemiimla tciMairmia sanna. Mi smo sicer bili o pravemu č«au .paviedaM delavstvu, 1I",ko stoje sitivaiflt, toda tovarn® te itmela ti:C&ko zvijač, agentov iiim aredisitev na rismpaliago iin je bila (ako izidiaDno podpirana od tltiriami slctveniskih bc^sgtafijeiv, da .je naijše verjela češkimi utraldinilcam teivairne, kateer pa -nam. '
Toda ellvairi- sa se hitro fepngmemite. čflm tjei hite -strokaviraa orgiamizatcij!a imo bifijzirama, jie ziantela delali tevarrJai z da len^tvcmif kakor svinjia s praznim mehom. Dflniarme kazni sa bile na dnie^ nem redu1 — pa cela tudi, pretepanj« etetevk. To ,? t nje je kmailO odiprto oč-i dia’iaiv,gbvu, ki je povabilo goir.iškio «De-latvsika zbornioo», da pnireidli, v Ajdiav-ščiimi zbor prediitekiih delavcev, da se zopet uredi vprašanje ^njihove federacija
Shcd je iatvciriil sadlr. Kosič ,i,zi Goirtes. števffiet udeležeineev .jie hitlo — prOtii aj-dictvskiiim naivadam — zmatma, te pr'aiv jo disiala tovarna tudii v nleddiijo, da. bi sabotirate to zborovanje.
Imi glej tuldii gospodi Štolfa, zvesti piam dura -kapitailiama ije bit prihitel na Bice mesiia,. Ttadiai to poti se je pošbeno zmotil1! Ko ije sed,nag KosJič <fcikaziail v svojemu govoru, kaka' nesreča j,e hiil Štolfa za nlidOvsko delavko, je moral le-te med hriuipani iz ?nižganij:elmi btlecl od je-zi3i im siraimicite ziapuisititii divenamo.
Sicdrug Bnaiiiič je potem z emergič-miimiii br.isadaimi ,očitei izullalali-iko dela bh^Rii' ictlhara federaoi||e, kii je delal po ralvddiitlih 'tovarni-ške direkcije _ im njenih uradnikov. Im neki prijiateJjček nesrečnega Štolfa je, nehote seveda, potrdil vsa tla izviaijamja im Wew od jeze ii el javil, da ho maisilednljega dine od1-iptustltai tvoirmiiaa poSovnea dietaivicov.
Nato jb zbor izraziiil sbairemu editoru nezaupnico iiln, izvalil mcivega. _
Tako je gospod Štolfa Zimr»n'il, e evoi-jimf češkiimi viradniikiHprigoinjači Vred, sredi apnite)
Matulje
SjlršiimO!
Dragi niašii cnorelvoSlii i plešekami, njihovi i&ritieipniM, faimkialiiizi in lakaji sva te nia,ša maima jedmiaika bi-ača »pioi krvi, po diušii i po- čieisitlitosti* (zia;r i po kesii? gotepodfe, huidii: inv miitostiv!) pakušaša več sve i- sva, kaika hi mtedliiu maše redove posisjailti sieime razdana a nias kcmiu-rtl-te '.pjrsejdi naircdbmi dadkrtediffiiriailii! Al jciliciv' itn doisad beše trud. Nego kiao «zreli Ijiutdli zi® polMitiičku* borbu» Miša se jperta; ipiai sipaj grdrnove .mawnaisi kiroz dičniu mjihovu škovaiciertu da 6e sive pu-š;i. Novia taktika od neko ‘vreme u nliii-hovicij sveto j c@!abtodiiitečikqj borbii.
. Tako i u 13. brodil ((Pučloog penijata-lte» ugledalo je helli svet dlalnaik. pad ma-sloTCim «Još u uloku prativ izboro.vai» (atnaliiiza: kulp žuičiljivih bljiuKaotina sa velllklcirm pnimiasioim lažii).
Karliimo ge pcibijamjia gadnili klevfeta uiperemtiihi prabiiv jedrne osabe iz osebne mtržniia, eisfeiviimo itia cmomie kogai se tličia (ako miu ss^-no čini pregiuipa pobi|jati), a mi didkažiimo škavalciareimoimi Škrlji kalko.iteiže’ oriaiko, kiaiko. isaimo (iinaša sllait-ka bra;čai» lagati zmiadu.
Dažeš -koamalba dušo, tja piisaic utoka išliai iivrdli, kako to hočeš iti ciilij.aliteei ma ontajj čdiamak u «n&'lu», jer jie to jedian, pisac članka drugi, a cmlai) 'nlai koga »i ilii vii c.iljate pasve treči čaveik.
Mii, (valim mi, 'jer i-miaim, ptlalva govoriti u i-mie c.\1dainljeg tJrolietiariata) kod cpčimsteiili lizihcrai nieima doaiivteli, nika,-kav poraz kiaiko ta vi trobite, nego pro-teSatrilaft, .ri^idimidii u saljlaci imialdiu i eipet jiadSa-m dtckiaiz da «imii ča zi gcspcidiun čnaš-nje zobate .več ih treha ljudski pograbiti z« vrati i to .m saimo <(tudjince» nego ii- vas, jer, dia, ste si ijedmsiki a da sla
i	gioali, zciran- je doka® positluipiaik a .našiian drugOiviniBi u «i£tlabodimcu» Jugasl;a,všjii.
Ujedno znia'itie (Sto ,u ceHlaitom i, znate,
al irahato vam je miatePijala za vaše ■laži), da komutnteti niiisu poverili miko-mi9 .vetdijenje pošalila!, več su s vaja «pc-slovie« vodlilli i vclde samii,. U ime naših radnika, i seljaka nema,te prava govoriti! Da li. tradintike ij selijake teii po varani toliko raiziglašani «.pcraizj» zbilj'a «bc'!ri» (fairiziedii!) niaijholljte četje znafli, 9.-kia tiaij nurcldi aa zel vate pate da ikiadijemo ■pred nijieigia lii mii ii vri dia čujete nliisigicv sud, te ui/jidlno da v:d;iite ko .te privii, na redu da ga se —-pametie. Niko ee kod ma ničim ne «lizmiabav!a», jer tu krivca nema', rneigo je to slamo vašia- lopovska izimlšlgiclIinJai, a da je ta|j miedljiu juama mli hisina gai našli ii sudili mu kako to izdaj icia i ziaisllužii.
Ljudi mais®t(Are sicmte, kažete, zvali su se pred natami •— izmie^t, a Jjjiuda vaša earle -svatli če sle skaro — obeišanioi. (Tteko na« uče miasa «biiača» u utaj, na-taj sliohodhicd domovinii S. H. S.)
Da svršiimo! Rriišiapniut; čemo vam meStioc (01 gesp. čei vainn N. N. potvirditi da 80 n'e šalitmo) jla li gosp. vaša sie rebra iiiiaino aečaijui 6. moveimihria:, ali ono mite bilo zgodno ziai u «škovaceru».
Goapodot uipiazoravamio vais za prvi i plogltetdinijli .pnit: ali pošttenom: bcirtoam iti pi«si!e te sebi i jiezlik ziai zuhe, i n’a če če vam se ipoškiateljaitii hnaidkai fehra a vaše če tepive guhiice izglodali kao «buka ganofuli)).
Milan Posčič.
SODRUGI! Nabirajte za brata in sestro Aliagiča
Solkan
Pripirlatvllijiailnii odlbdr zadružne) gcsrfiil-nla maiznia|n(jia vsem članom, da se vrši v eiriodo 19. t. m. prvi občmi zbor za-dTUŽinu gontjilne v .Solkanu v prestolnih Lj: odra ob 7 im pdl ziueiter.
Dnevni red: 1. precMlatvitev praivil, 2. vcftitevi cdbora, ,3. naizimcitierastii.
Ker je to prvi občini! zbor je dolžnost vsiah člranOT, dia >sie ga udieležijia v palmam številu .
Bovec
Z A H V A V A.
Potdjoiisana tajništvo sa tem, potom najsrčnejše ala!hlyiailiju,jie ^ivigeni, bovškim puntoaim službujočim vTnstiu katieiijre so n.aimi poklale lepo 'svoto L. 100 (sto) za Taiini skladi «Dela». Veseli n'als posebno diesisitvo, da sa tudi one fpaanmte ko-r.VTJL deliaivske^a časmika, Ije tako nia-pirri, vi site tiudti proletarke kdt sa vw§i ffi.nltlte- te ® Dpm,i ,y, enii vrsti. Kadar so fitrnejo vsi ipraleibairoi in proletarke v eno vnstio pnat'ii 'jnoneči nas moni kapi-tatliiizima ho miaša zmaga. 2ilvel» bovška prcldiarteka dfekileta! (Jpaimo da me ostane ta čiin cisnumlljen1.
Tajništvo Kom. sekcije Bovec.
Iz uredništva in upravništva
Bovec: Dar »vednib im požrtvovalnih bovških dekleti v Ti-stu objavimo prihodnjič v 'Tajnem skladu.
Komen: Znesek L- prišel, objavimo prihodnjič.
Breg: Ne gre!
Tajni skilnd «Della« s,ploh prihodnjič.
Vet oni, ki so jim b® postani novoletni koledarčki, so naprošeni, da timprej do8iw,vijo denarne svota nabrane polom teh izkazik
Bovški razgovori
Miha: Dobro včer Buh dej pr nes, frda--mite bnes, kakšno ureme mamo je žje konc miarea, pa smo dubifte kajle snegu! —
Jaka: Zdmvo! Kaj pa: te je prneSlo u *aj-šni uri k meme, j,e kej novgia !
Miha: No nč pusr-ibnga zdej kje to'jšno, so mama, vč kej za pugueriti, ti Viš zmi-rem dost, se peč vč kaj pumsnate na uiašeh vrsomUngeh!
Jaka: No, marsikej sa pumenamo in debati rerno, ia, tu te ne bne interesireilo, tor so le dijeluske stlMairi, -a vi ste ba-u.erji, če gliilli njemete kajšne koj pu dua kemenka sjonja!
Miha: Tvar vi di«lluce česrtte ni mogoče dse-čitt Kaj s® lija ajda an tanit ne morte spomnte uae dieluce n dijeto!
Jaka: No, vidš tu je vise občima krivti.; pri prvi seji ho naši mužji zehtevali, da se muere kemun putegniiti pri useih fir-ameh, da murjo uz.eti u dijefio v prej uerste dumeSine, ker #je pri neg dje-flejo naše hišai imajo on prvice mislm! A rjes so njeki noprouJe, pa pu1 moji pamett- ipirimalo, buemo videli kej bue, ko se d jelo opre! Provze prov bi mogilS bit use djieilUice organizrrnani u Pirokm--ni puteim vejč mu'eč. Pia ~Bueh d°j' egoistom pomet in pjamcem dnar, se bojjo z en iptar soudu in djelejo raji deset ur za sedemnajst lir, koker osem ur ia šestnajst! Blu d-abro di jim organizacija dnar u aržiet htlilia'. Koj se šliš, je težku naže nezlivedne djifluice ueditl, križ je hudiču, kr mislijo če majo boj-to mjeso v d j,ehi'ee!
Miha: p,a ’. ješ pr nes tne drži nbeno društvo! Usak gljeda 'Je za suj uia.ržet, še naš Gesiangsverajm «Rombon>> ne mora vč zhajeti, ker pevovodija nejče vč, zetu ker nimai pr tem dubička>. (Abn-, ito je 1 tista narodna, inteligenca, o kateri piše nedeljski lovre «Edinosti». — TJred.) SiJej maj se štejejo narodne pr-jatle, tukte je pr nes! Kej «0 m j el še .u občini!
Jaka: Neltue&Te so ud cirkve doklade trideset ud stue; naši so iprutesitireli, so djet maj da, cirku nuetier soje kuptale saj je dost bugallla'. Nes so ituku žje dosit) pumusffle, saj so nes gnalle v šicen-grabne in se tukle, med' fffin oajtem, so nabrali se masi bdofii taužfentie; bo prej imjel 'trbuhe, ran jih šje majo pr usi mi-žerji! Še cirku nais muze, 33'j vidiš d farjii hodijo le z teligenco (O, «a teli-gentcia!) mognatea’sko, ker (trgače ne morjo eksistirat! če no Ijelto ne pubi-rijo, nes primijo pa dTugo Ijeto zia uno in jajca! Ne vjsem d’ jih ni eram pet-IDaiti!
Miha: No, rjea, crkvi pa ne blu trteba pl'3čuate, saij Kristus ni d jen abi mue-ru bit njega' nemistenk kapitalist! — Affi st(e dieisegM kej zsavdlija tega pri protestu?
Jaka: Ja so djeli d' nje občina, kompetentna; pr tm, saj vjš d’ se nečjo ze-miirti!
Miha: Koj <ie blu še druzgiai tem! Saj se nč ne vje kej se skljene!
Jaka: Jai uisega si nisem zarrtorku! Tu vjem, ,da so diiel, d’ kr se bue djelelo v katjšmi' vesi uen iz Boucia, dl se muens uzati v prvi uersti fiate kso s tejste uesi, tu ni bilui maso prom našmo Mtfltevšo, kje to krnifletii tiste ueSi kso z komunisti! šle ne u&liščc! še ma; c jesti jh ne puv stjo pr mire te naiše eodruge, ki nejčjo nč koj sojo prvieo! Tudi tu so muerli pritrdit. An tu zadnje kje blu jie d’ se muere naša občina putegnitii za tisti ljdiii ki jim Mlada odi Genija- utrga barake pu taužent Gir in še vč, naj neredi občina kurake de se tu ne zgodi vč! Mislimo d* je pr tem kompetentna*! Saj berakei ustanijo še zmirem tid ulade! Pa našai obflimaj pr tema le spi! So mi prtavli d’ smu tistem, pumagejo ki so se urgamiziireli v krmeitsko dijeiuski stranki! Naši mužje so se za use putegnil, a ti tu zratfljijo 'hi nje lepu d’ je občina strankarska! Tri?ltu taužent hudiču, vidš tu me kej jezi, ab ga kor strgu! Pubitt bi mogli te nnmplne!
Miha: Magnati niso bli nlcol sit an ne bojo!	'
Jaka: Tu prjdie s emu ud tga ker^djerkKii in kmetje ne dtržjo ukop! Čc primemo usi ukop murmo zmagati! TU bi biu kusimet zludej d' met!
Miha>: Ja, ja! Tu M Mu use iepu en prov, pa ,-dlej ijdem pameti! Z trafhterjom jm jo ne mureš u:lSt nueter! Č’ glih njesein komunist, pai use glih vjiem, d’ v slogti je moč, kukr prov pregovor! Somu tu je slabo pr nes, de sfa internacional!
J n ha.: Ja viem ct bode, uies u uči tu, pa (pumislllt mnereS d magnati in farji eo usi žje dugo intierraaiciiional, semu mi djelucc ne smjimo biti, ker nes drgači ne mogli kurrvandirati in tlačti! Kdui se uejskuje koj djeluce alili proletarci cjel-gai sveta, lle oni s roilijjone djelija zro-uien. Ku se rtjelici ne buedo več fajn-icleflt, ne Nemci, ne Mamri, manj še Sluvenei in TalHijoni, poltem bo konc •magnatu in konic farju! Nem so djeM: P uglejte' če n? bodete vi zimageli bodeth mjftiii ciiu Bouč puplavljen ud: Lahu! pa narodni pudjidtmiki jilh eami ipva.-' airajo s Nemške Avstrije Q'li z JugofJia-vje, s otu kr jm bul j pit ceni garejo! •— Simu ipmglej, mim žje dvje iftratone in eno oaiitlolerio m semu ti hi teh narodnjakov velikih, pa use morati! Zetu ker su marodnaki! Semu kar mli komunisti napravimo, jim ni prou! Kr mislijo da semu njih mužgane so spusobne mislt pametno ker so najnihnjeni s pečen-hami! Saj nje mogoče, db dn mogu po^-rnctno mislt če je semu plento!
Miha: Ja, koj ti puijilušem maš prov, p« Stovemid smo le Sluwwci in ust,a,nemo! Jaka: Tudii jest. prav m da isem Sftuvenec, in tildi vsakmo puvjem, se ne bojim. Mi čemo enakopmvnost manjšin in v’l do icjiflga sveta! VMš čebele vržejo trate proč, taku b motfli tudi prolelarr. s(iiri,t! Jest provm: Živela, solidlarnost vsili djelucu!
Miha: Ja, ja! Maš prou! Sdej je žje deset, muereim sipat! Ijako nueč!
Jaka Adijo! Kr buešimou ca jt prid še!
Po svetu
Sest. milijonov vojnih pohabljencev. — GHasomprvih ugotovitiev m^narodnoga uraidU. delo ^mel^ skupno število vojnih 'pohabjerooev 5,911.000. To število je Uikonle porazdeljeno ^ med dvanajstero držav, lsi st> se udrlfežiile svetovna vojne:
^ i	^iu.uuu, (jenu*
ftloNiašk,?; 17.I.00D, Nemškiai Avntrijni 146.00C Jugoslavija 154.000, Kamadia, 88.000, Ro-anuliska 84.000, Bctigijii 40.000.
Brezposelni v Hali ji. _ p0 uradnilt številkah je v Italiji 492.368 popolnoma brezposelnih dolavecv in 4&.C26, kiii so le de-lornai zaposleni.
Vosili predhitloričnih iivalL — Iz Av* stralije poročtaljo da so profesorji Skents, Ridhardh. in Darvid, ki so se pravkar vrni!'.! z ekspedidije na planinah . gorovja Koisriusko, ii'rš!ii fosile (okaanenloe) fari-ta-stičnih ipredliisiltoričnih ipredzjpdovin-skih) živali, ki so po mnenju profesorjev živele pred 100.000 deti. Mekt fosili teh ži-vslti so levu in silonu podobni veliikuhi, ki so pa spaidiaili v maliiprimitivnojBo vrsto sesalcev, med takozviaaio vrečairje.
Izdajatelj: Izvrlevalni odbor Komunistične stranke Italije.
Odgovorni urednik: Egidio Gennnri Tiskarna: „U Lavoratore".