Št. 65,. V Gorici, dne 14., avguste 181)9. Tečaj XWIX. Izhaja dvakrat ua teden t Štirih Izdanjih, in sioer: vsaktorefc in petek, ^Jutranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vile leto........ gld. 6-— ' '; ", pol let»w-v ,+*_. I.*«* » 3'— četrt leta ....... » 1-50 Posamične, številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabršČek vsakdan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Sa naročila brez doposlune naročnine ho ne oziramo. jjFRIMOHfcC^lzUaja neodvisno od «Soča» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1'20. «Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakorni Sclnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje). t^edniStvo in odpravnlštro se nahaja v Gospoali ulici St. 9 v Gorici v II. nacist*. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vart dan od It. do 12. uro prodpoldne. Dopis! uaj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanice se računijo po petit-vratah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. *-¦ Večje Črke po prostoru. Naročnino te oglase je plačati loeo tJorlca. „«oriSka Tiskarna« A. GabrSSek tiskain zalaga razen «Soče» in «Primorca» Se .Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vnraos. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna. A. Gaferičck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in saT Vipavska železnica. (V obrambo.) Na obenem zboru „Sloge* dne 20. julija t. I., ko sem želel slišati posamezne točke obtožnice naših narodnih voditeljev in odbora društva J3loga", pa se mi ni dalo prilike, zagovarjati se, slišal sem iz ust intimnih pristašev dr. Gregorčiča in grofa Co-roninija različna očitanja in sumničenja. Iz tega morem sklepati, da so točke obtožnico, katerih se mi neče javno povedati, pa se jih razširja po celi deželi, baš neka očitanja posameznih zaupnih mož na shodu. Župnik Juvančič, kojega-sem vedno imel za poštenjaka in požrtvovalnega rodoljuba, stoječega najbližje dr. A. Gregorčiču, mi je zabrusil v obraz sledeče besede: „Vi ste zapeljali Vipavce, da so položili ogromno žrtev 50000 gl. za vipavsko železnico; potem pa, ko ste videli, da ste vse za vozi l i, s te pa izstopili iz odbora koncesijonarjev ter ste pustili dr. A. Gregorčiča in Alfreda grofa Goroninija na cedilu. Vi ste kriv, da se jo stvar tako zavlekla, in da Vipavci ne pridejo do železnice«. Te besede so prihajate i/, ust moža, od katerega mi ni vse-jedno, kar govori. Govorjene pa so bile z ogorčenostjo in kričanjem, in ne bi jim dajal tolikega pomena, ako ne bi imel povoda od druge strani, biti prepričanim, da '$-» to očitanje vedoma trosi po vipavski dobili, da se nagne od mene prebivalstvo vipavskih občin, posebno pa Dornberga, in moje volilce v Ajdovščini. Malo časa pred občnim zborom sem bil pri Alfredu grofu .'.<:.-oriiniju, da si poiščem pojasnila glede Ziuiiotanega položaja in da skusim priti do poravnave mirnim potom. V pogovoru z gospodom grofom sem vprašal, kako je to, da mi je izkazoval do junija leta 1897. skoraj polno in neomejeno zaupanje, da pa mi je to zaupanje nakrat odtegnil isto leto brez vzroka potem, ko sem bil 3 mesece odsoten iz Gorice, ne da bi še danes vedel, zakaj. Na to vprašanje mi je A. grof Coronini odgovoril: »Povem Vam odkrito, da sem prepričan, da ste rovali proti vipavski železni c i." Pozval sem gospoda grofa, naj mi pove najmanji čin, da, besedo, katero bi b;l storil ali izrekel proti vipavski železnici, in da sem takoj podvržen in izrečem, da sem nepošteno postopal. Grof Coronini je na ta poziv lakonicno odgovoril: *TegA n«1 tuo-i*em, a prepričan sem, da ste delali proti vipavski železnici. Besede, katere mi je reke! grof Coronini, so približno iste, dasi s premislekom izgovorjene, kakor očitanje župnika Juvančiča na shodu. Zaradi tega smem sklepati, da se vedoma in namenoma razširja to sumničenje. Ne morem drugega storili, nego sklicevati se na golo istino in poživljati vsakega v deželi, komur je znan kak moj čin proti vipavski železnici, ena sama beseda agitacije proti nji, da me javno obtoži; da se mi tako, ali dokaže krivda, ali p a, da se izve, s kak i m i sredstvi se moje politično poštenja izpod kopava. Stvar vipavske železnice je bila taka. Leta 1892. se jo izrekel deželni zbor goriški za vipavsko železnico in lota 1894. je bil prvi obhod. Takrat nisem bil član deželnozborske delegacije in se tudi nisem udeleževal političnega življenja; bil sem c. kr. sodni pristav v Tolminu. Bili pa so člani: državna poslanca dr. A. Gregorčič in A. grof Coronini ter župnik Blazij Grča. Spomladi 1. 1896. je sprožil A. grof Coronini stvar v državnem zboru in dosegel, da je državni zbor votiral subvencije okoli poldrugi miljon gl. Vipavska železnica je bila s tem sklenjena stvar. Jeseni istega leta se je naznanila zadeva deželnemu odboru ter se je isti pozval od vlade, naj stori potrebne korake, da se obistini načrt. Deželni odbor je sklenil, da se poveri agitacija za vipavsko železnico in sestav akcijske družbe posebnemu odboru. Predlagal som v ta odbor župane in župnike vipavske doline in poleg tega Alfreda grofa Goroninija. V tem odboru so imeli glasovi slovenskih zastopnikov več nego dvotretjinsko večino. Ta odbor pod predsedstvom deželnega glavarja Franca grofa Co*cn»nija je volil iz svoje srede ožji odbor, in sicer, so bili izvoljeni gg. Casagrande iz Ajdovščine, Dreossi in Antonelli iz Cervinjana, Šavnik iz Bilj in Mulitsch, tovarnar v Batujah. K posvetovanju širšega odbor« ;nk volitvi ožjega odbora se grof Coronini n i javil, in ni mi znano, iz katerih razlogov se je temu važnemu koraku odtegnil. Jaz za svojo osebo sem vzel tako postopanje z obžalovanjem na znanje in sem se zaupnim potom tudi pritožil proti lastniku aSoče% da je vipavska železnica dobila take oficijelne zastopnike. Meni samemu kot deželnemu odborniku pač ni bilo nič storiti. Ako se oni mož, ki se je trudil za vipavsko železnico pri ministerstvu, doma ni udeležil prvega in najvažnejšega posvetovanja, pač nisem vedel, kako se obnašati. Uplivalo je name tudi to, da sem kol deželni poslanec zastopnik Ajdovščine, in da je bil trg Ajdovščina proti progi Dornberg-Ustje-Ajdovšfcina; marveč je zahteval prav insistentno, da ,se proga preloži v Selo-Cesta-Ajdovščina, Alfred grof Coronini mi je po drugi strani pa zatrdil, da ni mogoča druga proga nego črez Ustje, da bi celo podjetje MA R C 0__VIS CO N TI Zgodovinski roman -5K- Jtalijanski napisal ČTommaso Grossl (Dalje) PETNAJSTO POGLAVJE. Ko se je Biče zopet zavedla, je videla, da leži na postelji v neki neznani j sobi, in je hitro vprašala neko deklo, j kje je njen oče. A ko je brž ugledala tudi njega na drugi strani, se je zadrla : i na to je skočila na noge in oklenivši ! se očetove roke: «Pojdiva od tod», je j rekla, «pojdiva» pojdiva hitro!» j Ko so bili na cesti, je prašal oče ; pojasnilo o vsej tisti zmešnjavi. Toda j hči je le pospeševala korake, ne da bi kaj odgovorila; imela je jedino to skrb, da bi mogla čim prej dospeti v varno zavetje domače hiše. A čez nekaj časa, domislivši se Markovega pisma, ga je našla pod pasom; vzela ga je v roke in pokazala ga očetu rekoč: »Tuje, tu». «Kaj ?» »Lupovo oproščen je. List za opata, ki ga je napisal Marko*. «Tedaj... jaz ne razumom... *w ti ;ft dovolil, kar si ga prosila... Da mi nisi le še kaj hujšega napravila !.., Si li morda imenovala... Ottorina ?» »Saj me je on sam prašal o njem*. «In ti, kaj si mu odgovorila ? kako si se vedla?... Govori vendar... razvoz-ljaj tisti jezik!» «Oh, pustite me... že povem vse, povem svoji materi...« «Vidite, kam pridemo z vašimi skrivnostmi. — Naj bo za sedaj, kar je bilo, je bilo; — a zanaprej zapomni si dobro: tistega človeka nimaš videti več, razumeš, nikoli več ga nimaš videti!» Biee se ni upala ugovarjati, in ker je bila še vsa zmamljena, se ni dobro zavedala važnosti tistih besed, njena duševna napetost je bila premočna, da bi mogla občutiti žalost, katero bi ji sicer bile morale provzročiti. Celo pot je grof godrnjal in se hu-doval sedaj glasno sedaj pa bolj poti-homa. Ko so prišli pred hišna vrata, je rekel hčeri: «Daj meni tisti papir*. Ona mu ga je dala in sta vstopila. Notri so ju čakali Lupo vi stariši, Ottorino in posli. Ko so ju slišali vstopiti, so jima šli vsi naproti z lučmi v zaviral, ako bi agitoval za progo Cesta-Ajdovščina, in da mu je železniški minister, takrat Gutenberg, izrecno zatrdil: »Ali progo črez Ustje ali nič". Zato pa nisem hotel nič storiti v prilog trga Ajdovščine, prepričan tudi, da ros ni mogoče doseči preložitve od Ustij črez Cesto. Precej pozno v oktobru, ko sem mislil, da je cela stvar že v tiru, in nesrečna izvolitev ožjega odbora našima državnima poslancema ali popolnoma ravnodušna, ali pa celo dobrodošla, me je napadel poslanec Berbuč v gostilni „pri treh kronah«, kaj da počenjam kot deželni odbornik, da sem dopustil izvolitev takega odbora, v katerem so 4 tujci in le en naš človek, in da nič proti temu ne storim. Povedal sem mu, kako se je stvar dovršila, ob enem pa dostavil, da je pač dolžnost poslancev vipavske doline, da se tudi malo brigajo za stvar, in stalo jih jo le korak v deželni urad, da so vsaki dan izvedeli, kako stvari stoje. Omenil sem, da je »Soča* govorila o volitvi širšega in ožjega odbora, in da je vsakdo v deželi lahko vedel, zakaj se gre. Da pa pokažem, da mi je veliko na tem ležeče, da se stvar spravi v isti tir, kakor se želi, hočem vzeli zadevo vipavske železnice v svoje roke, če tudi ni bila več to moja dolžnost, in da tudi doženem, kar je meni kot deželnemu poslancu sploh mogoče. Takoj po tem pogovoru sem se obrnil na Dornberžane, v katerih sem imel vsekdar krepko oporo; bolan tako, da sem komaj gibal, sem se peljal tjc o za me prav nevarnem vremenu ter z županom in sedaj pokojnim tajnikom Peroz-zijem dogovoril prvo akcijo: Vipavci naj bi natopili v slovesnem protestu proti odboru Dreossi-Antonelli i. dr.; naj bS zahtevali, da se izvoli narodni odbor; naj bi sklenili, da zasebniki in občine vipavske doline sami zalpže potrebno osnovno glavico 50000 gl. in naj bi se zahtevalo, da mora biti uprava bodoče deležniške družbe vip. železnice v narodnih rokah. Nato sem sklical drugi shod pri Rebku, če se ne motim, meseca novembra 1896. Vse to akcijo sem razložil Alf. grofu Coroniniju in dr/A. Gregorčiču: oba sta mi brezpogojno pritrjevala. Alf. grof Coronini se mi je izrazil takrat in tudi do meseca junija 1897. ponovno, da mi je in bo prav hvaležen, ako mu stvar izvedeni. Za-se pa se je izrazil: »Jaz bi nastopal sam, ali ne vem, kako vzeti stvar v roke". Dr. A. Gregorčič pa mi je naravnost rekel: »Sam se nisem pečal s to zadevo in jo smatram zgolj za zadevo Alf. grofa Goroninija. Meni samemu ni znana več kakor po sklepu državnega zbora". Sklicujem se na g. A. Gregorčiča kot pričo, da sem mu ponovno naglašal, koliko skrbi in dela mi daje vipavska železnica, vse v prilog in po želji Alf. grofa I ro?:?b. A zagledavši Bicin in grofov lianiiščen obraz, so bili vsi iste misli, da je ubogi Lupo izgubljen; zato je nastal občen krik, splošno javkanje. Grof. je pustil Bicino roko; ta se je vrgla joče v materino naročje. Na to je grof namignil Ottorinu, naj gre za njim, in ko sta prišla v neko pritlično dvorano, mu je podal Markovo pismo rekoč : «Tu je pomiloščenje vašega oprode. Pojta, Bog vaju spremljaj oba, a pazita, da j eden in drugi nikoli več ne stopita v mojo hišo». Ko je to rekel, mu je obrnil hrbet in se je šel hitro zapirat v svoje sobe, Ottorino je pogledal list ter spoznal Markovo pisavo; naglo in nenadejano veselje \_adi rešitve svojega zvestega oprode ga je tako prevzelo, da ni mogel prvi hip prevdariti pomena čudne in in trde grofove izjave. Stekel je v dvorano, kjer so bili zbrani vsi drugi, tam je dvignil Viscon-tijev list in zaklical: «OproŠčen je oproščen! tu je Markovo pismo*. Vsi so ga obstopili, hoteči videti in v roke prijeti tisti dragi list; vsklikali so veseli, jokali in so objemali. Lupov oče je segel I po listu in ga je poljubljal, močil s sol- Cofoninija; kako se bojim, da se grof, kakor večkrat, ne naveliča te težavne zadeve, in da stvar ne pusti v nemar, na kar bi pac jaz moral odgovarjati Vipavcem, ako stvari ne doženem do konca. Dr, A, Gregorčič mi je na to parkrat odgovoril: „Saj taka je navada njegova, da ko si kako stvar izmisli, zahteva od drugih, da zanj delajo, potem so seveda drugi krivi, če ne gre. Vse troške shodov pri Rebku, v Ajdovščini, v Dornbergu, pot v Trst in k ministerstvu na Dunaj, vso agitacijo sem zalagal sam iz svojega, plačal sem le tiskarni Gabrščekovi za tiskanice 50 gld. in vsega sem izdal okoli 300 gld., ne da bi od koga zahteval krajcarja odškodnine, tudi od Alf. grofa Goroninija ne, in tudi pozneje od ustanovljene delniške družba ne. Nagovarjal sem grofa Goroninija in soposlanco, naj so ne utikajo mnogo v to zadevo, ker je treba enotnega dek. Precej po shodu pri Rebku, ko je bil naš načrt priobcen v posebni prilogi »Soče«, me je napadel italijanski list »Gorriero di Gorizia« po inicijalivi dr, Pa-jerja, da delam krivico deželnemu odboru, in da obečam našemi; neukemu ljudstvu nekaj, česar so izpolniti ne da. Imenovani list ne je dolžil brezvestne agitacije iz strasti do italijanskega življa. Kljunu temu sem te lotil agitacije z entuzijazmom. Proučil som, kolikor je bilo v kratkem času mogočo, potrebne zakone in vse spise vipavske in furlanske železnice ter njih zgodovino o deželnem zboru in posredoval osebno, kjer je bilo mogoče, in dosegel do novega letu 1896. toliko, da je bilo podpisanih od 50000 štirideset in je manjkala le ajdovska občina za 10000 gld. Po intencijah grofa Goroninija naj bi prevzela zgradbo domača tvrdka. v to svrho je pridobival najimovitejšo tvrdko, katero imamo Slovenci na razpolago; a le pridobival, ker ni bil v stanu dovolj jasno razjasnili stališče in nalogo, katero bi podjetnik zavzemal in izvrševal. Tudi v tem oziru sem posredoval osebno ter se mi je posrečilo v družbi z g. odvetnikom Gregorinom v Trstu pojasniti bodočemu podjetniku stvar vsaj toliko, da je vedel, pri čem je. Pri isti priliki sem tudi izvedel, da hoče biti tvrdka samostojna na vse strani. v \em smislu sem tudi vplival na Alf, grofa C. edino le v prepričanju, da je stvar izvršljiva, ako se pri' dobi one faktorje, v rokah katerih je stvar izvršljiva, in da tu ni gledati na osebnosti ali različne željice tega ali onega. Od enega mojih soposlancev, kakor se mi je povedalo, od prof. Berbuča, pa se je delalo na to, da bi pristopili v podjetje tudi dve tvrdki iz vipavske doline. Ni jaz in nikdo se taki želji ni zoperstavljal, pač pa je moral vsakdo takrat stvar takoj v prvem početku zavračati, ker bi se z agitacijo za posamezne osebe bržkone onemogočilo celo podjetje. zami in kazal zaporedoma ženi, Lau-retti in drugemu sinu. «Treba je takoj odriniti!« je zaklical Ottoriuo, «ker se jako mudi». Brž sta bila osedlana dva konja, jeden za njega in jeden za sokolarja, kateri ga je vsekakor hotel spremljati, in hajd v dir proti Ohiaravalli. «Daj sem pismo, da ga shranim>, je dej&l vitez Ambrožu, «daj sem». c Ah, pustite mi ga U je prosil Ambrož, »glejte, tu ga imam na prsih; če bi ga ne čutil, če bi ne držal roke na njem, bi se mi zdelo, da sem zgubil srco». «Naravrio, da sta po poti govorila le o Lupu. Ta je med tem hodil gori in doli po pritlični sobi nekoga stolpa chiara-valske opatije. V sobi je bila uborma miza iz orehovega lesa, na kateri je gorela svetilnica. Na steni je viselo leseno razpelo, a pod njim majhen pokleknik. Štirje vojaki so stražili pri vhoduca peti je bil v sobi z ujetnikom. Ta peti\ vojak je bil Vinciguerra, jeden tistih, katere je bil vzel seboj Bellebuoho Lri svojem zadnjem pohodu v Limonti, kakor smo že pravili. Ni dan svetih treh kraljev leta 1897. sertv piiredil shod v Ajdovščini, nekaj zaradi bližajočih, * ser državnozborskih volitev, in glavno zato, da Ajdovščino pridobim za prinos 10000 gld.. k osnovni glavnici. Kljuhu stiodn in prigovarjanju od.strani državnih poslancev se ajdovski trg ni podložil in stvar se je zavlačevala zaradi prispevka Ajdovščine cele tri mesece. Ajdovski trg je ko-nečno podpisal le tri tisočake, in manjkalo je vsega meseca marca še 2600 gld. Da se pokrije ta znesek, se je sklical zaupni shod v Gorico, in pri tem shodu je tvrdka Gorup prevzela podjetje in priraanjkujočih 2600 gld. Tako je bila osnovna glavnica vsa podpisana in zagotovljena. Prvega aprila je bilo vplačanih pri »Goriški ljudski posojilnici« od podpisane osnovne glavnice vsega 12000 gld. V deželnem odboru sem posredoval, da so obevue dobile zagotovilo od tukajšnje hranilnice, da dobe posojilo v svrho vipavske železnice pod istimi pogoji, kakor svoj čas furlanska. Sestavil sem potrebno pogodbo v slov. jeziku ter jo dal litografovati za rabe vseh županstev. Meseca junija je bilo torej, kakor rečeno, vplačanih 12000 na razpolaganje, za občine pri »Montu*, mislim, okoli 24000; ostala glavnica pa je bila v rokah takih mož, da ni bilo dvoma, da o pravem času odštejejo denar. Moje delo je bilo končano. IzvrSil sem, kar sem obečal; da razderem Izvršilni odbor vipavske železnice Dreossi-Antonelli in dr.; da naberem celo osnovno glavnico, in da posredujem pri zajemanju denarja prizadetih občin. Drugega dela nisem prevzel, nisem mogel prevzeti; ampak naravno je, da je vse ostalo delo edino le naloga državnih poslancev. Imel sem zaupanje, da Alf. grof Coronini zadeve vipavske železnice ne pusti v nemar, ampak dela na to, da se po načelih, izrečenih na shodu pri Rebku, izda koncesijska listina, sestavi delniška družba in iz-oli upravni svet vipavske železnice. To je državni poslanec grof Co-ronini na Dunaju tudi izposloval. Pričetkom leta 1898. je bila izdana koncesijska listina, popolnoma v smislu shoda pri Rebku, in meseca junija 1898. se je izvolil na Dunaju upravni svet vipavske železnice tako, da sedi v njem osem narodnih mož in 2 pristaša vlade. Omenjam, da sem po želji grofa Co-roninija sprva tudi jaz vstopil v izvrševalni odbor, kateri bi imel prevzeti koncesijo. Na shodu pri Rebku, kjer se je začasno izvolil nov izvršilni odbor, se tej izvolitvi nisem pro-tivil; pozneje pa sem premislil, da kot deželni odbornik bržkone itak pridem v upravni svet vipavske železnice, in da v deželnem odboru veliko bolj prosto in uspešno nastopam za koristi vipavske železnice. Iz teh razlogov in poleg tega, ker sem bil ie c. kr. sodni pristav^sem se izrekel proti Alf. grofu Co-roniniju, naj se izvoli v izvršilni odbor kaka druga oseba. Grof je vzel meje razloge z obžalovanjem na znanje, a jih je uvaževal ter pristal popolnoma mojemu mnenju. Ako mi je torej g. župnik Juvančič na občnem zboru »Sloge" poleg drugega tudi očital, da sem izstopil iz koncesijskega odbora še ie takrat, ko sem videl, da iz vipavske železnice ne bo nič, ni storil nič drugega, kakor sumničil me je na jako pri-prost in nizek način. Kako sta delala za vipavsko železnico dr. A. Gregorčič in grof Goronini na Dunaju, mi ni znano. Žalosten faktum je le to, da od izdanja koncesijske listine pa do danes železnice še ni. Meni kaj očitati kot deželnemu poslancu, je pač malo brezvestno, ko se ve, da mi ni mogoče nič storiti. V deželnem odboru je bil poročevalec vip. železnice do konca leta 1898. dr. Al. vitez Pajer. Znano je občinstvu, ia je bil isti vedno mnenja, da deželni odbor ne more izplačati obečanih 100.000 gld. Ko je bivši dež. glavar Franc grof Coronini z glasom dr. Abrama in mojim odločil, da se ima naprositi tukajšnji zavod »Monte di Pieta", da posodi 100.000 gld., takrat se je izročilo po-ročevanje meni. Za tega časa se pa zopet trosi o mojerr postopanju v deželnem odboru po dežei: aži. Baje bi bil delal na to, da se stvar zavlačuje, in da se vsled preložitve proge od Bilj na Št. Peter sploh ne izplača onih 100.000 gld., tudi če bi jih kak denarni zavod dal na razpolago. Tu se sklicujem skratka na vse odbornike in mirno rečem; da sem se vedno z vso silo potegoval za izplačanje onih 100.000 gld. Vedno . sem bil edino le jaz, kateri je predlagal in zagovarjal. Hvalo vem dr. Abramu, da me je podpiral in bivšemu deželnemu glavarju Francu grofu Coroniniju, da se je za moj predlog odločil. Razjasniti pa moram le en moj predlog v dež. odboru. Bilo je na dnevnem redu zopet o naprosim posojila 100.000 gld. Dr. Pajer je zavzemal stališče, da je proga Št. Peter vsa druga, kakor ona, katero je imel deželni zbor leta 1892. in potem ve3 čas deželni odbor pred očmi, za katero se je votiralo 100.000 gld., in da torej vsled proge črez Št. Peter nikakor ni nabaviti 100.000 osnovnih glavnic. Dr. Abram m bil takrat o novi progi dovoljno poučen, kar mi je ponovno pozneje zatrjeval; raradi tega se je pri oni seji pridružil mnenju dr. Pa-yerja. Ko sem tako videl, da utegne stvar tudi v deželnem odboru propasti, sem stavil nosredovalenpredlog: »Ker se mini-sterVtYLše do danes ni »zreklo formalno za pro g0 Crez Bi,J'e ali Crez Št. Peter, »** "e PovP™Sa, J »k* stvari stoje * S tem Prealo8om nikakor nisem hotel zavlačevati izposojtia, marveč sem le preprečil, da še s tremt glasovi proti mojemu: nf skleuHo, ; se pozneje izrekel zato, da se prvotni sklep, dež. odbora pod predsedstvom bivšega dež. glavarja grofa F. Coroninija ima kot ovržen. Taistfciti dejanski staii menda vsakogar prepriča, da se mi očita pri vprašanju vip. železnice nepošteno postopanje vedoma in z namenom; iz-podkopati moje politično poštenje po vipavski dolini in v ajdovskem trgu. Očita se mi poleg tega tudi to, da sem jaz kriv, da »Mont« ni hotel šteti posojila 100.000 gld. Na to naraigava ,sub rosa" tudi neki članek v .Primorskem Listu«, kj^r se opaža, da se mora za posojilo prositi, da se pa ne sme istega zahtevati. Pretil bi bil baje ravnateljstvu »Monta", da mora biti za izplačanje posojila 100.000 gld.! Ta stvar stoji tako: Ku sem se bii iz dež. odbora obrnil na ravnateljstvo .Monta" radi posojila, je isto deželni odbor pustilo nekaj tednov brez vsakega odgovora. Srečal sem hranilničnega uradnika g. Jakončiča nekoč na ulici ter ga vprašal, kako stvar stoji. Imenovani gospot*. mi je naznanil, da se ravnateljstvo ni moglo izreči za posojilo in je stavilo predlog ko« rateli, naj se naprosilo dež. odbora odkloni. Torej takrat, ko je bila že stvar odločena, očital sem ravnateljstvu krivično postopanje, češ, da je furlanski železnici takoj in brez ovir posodilo, vipavski železnici pa se delajo vsi mogoči križi in težave. Rekel sem tudi, da na tak način »Mont" izgubi zaupanje v slov. delu dežele, in da se tudi jaz postavim po robu takemu pristranskemu početju. Moja ogorčenost je bila pač opravičena, in danes javno ponavljam te besede: »Mont* je postopal vse drugače Furlanom naspre. kakor našim Vipavcem nasproti. Razlogi, katere navaja ravnateljstvo, so identični z onimi sedanjega dež. glavarja dr. viteza Pa-jerja, in mislim, da ga ni našega človeka, ki bi z menoj ne ponavljal besedij, da »Mont* po tej zadevi ne zasluži zaupanja slov. občinstva. Ako je »Mont* takrat na poziv dež. odbora iz mojih rok izplačal 100.000 gld., bi bila danes ta stvar rešena, in zgradba vip. železnice se je, aH že pričela, ali bi se imela v kratkem pričeti. Dav sem jaz kaj kriv v tej stvari, mi pač pameten človek ne more očitati. V Gorici, 10. avgusta 1899. Dr. H. Turna, dež. poslanec in odbornik. Domače in razne novice. Osebne Testi. — Prvi pisarniški izpit v 4 jezikih (slovenski, hrvatski, italijanski in nemški) na višjem deželnem sodišču v Trstu je napravil te dni s prav dobrim vspehom g. Fr. Jos. S e v er. čestitamo! Dr. Fr. D o r č i 6 in Št. Pregelj sta imenovana tajnikoma pri finančnem ravnateljstvu v Trstu. Dr. Gregorčič — ni odgovoril na odprto pismo Gabrščekovo. Njegovo glasilo pravi, da ga najbrže niti čital ni, — zato je pa odgovorilo le uredništvo s člankom »Žaba in vol". Žaba je Gab., vol pa Gregorčič! In ta »žaba* se je predrznila celo tako daleč, da je pisal?. »volu"! To je napuh, to je napihovanje, to je predrznost te male žabice! Tako se danes politikuje na Goriškem! — In dalje čitarao celo dolgo Li-karijado po že stokrat obrabljenem uzercu, kak6 da je »koristolovec" Gab. pri »Soči* — obogatel, skratka cela kopa nesramnosti, da bi mogel dr. Gregorčič ogorčenosti skočiti na noge in si take Iumparije v svojem listu prepovedali, — ako ima Ie še količkaj srama in vesti!! I Ako je treba dr. Gregorčiču takih žalostnih sredstev, tedaj — je že propadel, Gašpar in Peter ga ne rešita, marveč tlačita v blato, iz katerega ga nikdo več ne reši! Mi nismo nikdar niti sanjali, da se prične v »G." tak6 ostuden osebni boj!! Ali mar hočete, da se spozabimo tudi pri »Soči" in začnemo vračati milo za drago?! Kam bi pa prišlo?! Iz istega članka je zopet razvidno, da imata »Gor." v rokah — Likar in Medvešček! Zat6 pa ni nič čudnega, ako hvalisata ce!6 ono nesrečno dobo pred razkolom 1. 1889., da bi le oblatila Gab. tudi radi dogodkov od I. 1889. dalje, ko je vendar vsakomur znano, da raz :\ 1. 1889. je prinesel šele življenje in napredek na Goriško. Dr. Gregorčič se je čutil nesrečnega v oni zaspanosti, a ni imel človeka, na katerega bi se naslonil; prišel je agilni Gabršček, naslonil se je nanj — in šlo je!! Zdaj pa Gregorčičevo glasUo zmerja Gab. za večnega nemirLeža, za našv nesrečo, ker je pripravil goriške Slovence ob tisti lepi, tihi mir pred razkolom 1. 1889. in je vrgel Tonklijevo samovlado!I — Ali ni, da bi človek zdivjal v očigled takim lopovščinam? Vi, ljudje božji, ki ste žive priče vsem dogodkom, kaj pravite Vi na tako postopanje Gregorčičevega glasila?! ŽetelT bi vsekakor,,da bi odgovoril dr. Gregorčič; čemu mu je. treba Petra in Gaš-parja, naj le odgovori tudi sam neznatni »žabi"! ,ResnIca o .Šolskem domu". — Veleč, g. dr. A. Gregorčič menda ni bil več zadovoljen s staro, torej obrabljeno »So-čino" kadilnico, marveč si je omislil novo, katero pridno vihtita Medvešček in Likar, tista dva možiceljna, ki sta še pred kratkim po njem udrihala, da ga je morala .Soča" braniti. — Toda zamolčali bi v svoji .liberalni prizanesljivosti", ako bi »Gorica* še tako nezazluženo hvalisala svoje rednike, aH ker v isti sapi taji zasluge drugih rodoljubov, moramo resnici na ljubo dati vsakomur, kar mu tiče. »G.* piše, da: .Šolski dom* je delo dr. Gregorčiča; »Soča" pa se je zategade! vanj zadrla, ker se-na pročelju ne lesketa v zlatu ime dr. Turne. V inačicah se ta misel še ponavlja. Nočemo nikakor kratiti zaslug, katere si je pridobil dr. Gregorčič za »Sol. dom" ; toda delo njegovo ni, ker je sodelovalo več gospodov in ves narod. Nikar žaliti drugih enemu samemu na ljubo, če tudi je ta dr. Gregorčič sam, ki bi si moral prepovedati taka in podobna hvalisanja v svojem listu! Sam jih anti ne piše! Ako mu takč kadita Peter in Gašper, bi ga pa tudi morala oblivati rudečiea pred toliko — binav-Ščino!! Do »Šol. doma* smo prišli s tem, da smo kupili hišo v ulici Vetturini z vrtom, kjer je zidano zdaj šolsko poslopje. To hišo pa sta spravila v slovenske roke le — Turna in Gabršček! (Brrrl povsod sta vtikala svoj nos! »Vse le ona, drugi pa nič!* poreko nekateri. Ne moremo pomagati: takč je bilo — in dejstva se ne dajo utajiti!) Onadva sta vodila in dognala dogovore, preskrbela denar; dr. Turna je napravil pogodbo in šel v Poreč po podpis gospodarja. Ko je bilo vse že gotovo, sta sklicala skupaj desetorico mož, da so se združili v konsorcij in podpisali posojilnici menico vsak za 1000 gld., kar je bilo vse Ie formalnost. Po-bližjih scen ne bomo opisovali, ker bi nekatere »Goričune* postavili v še slabšo luč i »jo jih svet že zdaj pozna. Skratka: ono hišo sta spravila v naše roke dr. T. in Gab. ter dala podlago »Šol. domu"! — Tudi pri tem društvu sta bila od početka najdelav-nejša člana! In prav dr. Turne zasluga je, da imamo dostojno šolsko poslopje. Dr. Gregorčič in Še dva druga gospoda so bili priredili neke »grozovite načrte", kitere je dr. Tuma uničil s kratko opazko: »Kaj — tak k urnik naj bi zidali?!" Dr. Gregorčič je silno zameril dr. T. za to predrznost, ali se je vendarle uda! predlogu dr. Turne: naj »e pokliče iz Ljubljane inženir Hrask^, da priredi načrte. Inženir.je res prišel in napravil nam krasne načrte! Ko se je društvo »šolski dom* praviloma ustanovilo, so gospodje tudi namenoma odstranili dr. Turno in Gabrščeka iz odbora, v katerem sedi pa n. pr. jeden gospod, ki je ves navdušen za vsako narodno stvar, da le njemu ni treba nič delati in še manj žrtvovati! — Za vspehe društva pa sta prav dr. T. in Gab. veliko storila. Zlasti je imela »Soča* veliko nadležnega posla z denarnim prometom, ki se je vršil na najrazličnejše načine. Poslopje »šol. dom" stoji. Med zidanjem je mnogo nadzoroval predsednik dr. Gregorčič, ki stanuje prav nasproti. Teh in drugih zaslug mu ni nihče kratil, toda »Šol. dom" zaradi njih še ni njegovo delo! Še več dela nego on je morda imel med zidanjem ees. svetnik Vodopivec. Torej le nikar pretiravati na korist eni sami osebi, dočim se mnogim drugim v isti sapi dela krivica! Nikdo teh mož ni tak6 sebičen, da bi se njih zasluge bobnale po časnikih, pa gotovo jih mora boleti, ako vidijo, da se jednega kuje v zvezde, na vse druge pa se pozablja ali se jim ce!6 odrekajo velike zasluge, kakor smo videli prav v tem slučaju. — No seveda: dr. Tumi je treba polagoma zanikati sleherno zaslugo, potem se bodo drugi toliko bolj svetleli v očeh naroda! Kajpada! Vrhunec konfuzne nesramnosti je doseglo glasilo naših »voditeljev" v zadnji številki. Vi vsi, ki ste žive priče dogodkov zadnjih 10 let, čujte, kak6 piše to glasilo voditeljev po odobrenju nadzoroval nega odbora: »Sedanje goriške razmere zahtevajo, da se natančneje pojasni Gabrščekovo delovanje in njegove zasluge. Znano je, da pred Gabrščekovim dohodom je bila v Gorici in po Goriškem med Slovenci sloga. Takrat smo Slovenci orali v Gorici trdo ledino in dstanovljali društva: »Čitalnico", »podporno društvo", »Slogo* in njene šole, »Sokola* »posojilnico*, ne da bi bili to bahaško obešali na veliki zvon in se našim nasprotnikom ovajali ter jih s tem izživljali. Delali smo previdno, tiho, složno, taktno in politično, tako, da smo poleg napredovanja pridobivali spoštovanje, ugled in upliv tudi pri nasprotnikih in pri vladi. Najodlič-nejše osebe in družine raznih narodnosti so zahajale v naša društva; a zdaj še naše ne hodijo. Dosegli smo bili že toliko, da so se zmerni Lahi in Nemci združevali z nami za mestne vollltve ter smo bili ž njih pomočjo spravili v mestni svet našega Budava in 6 drugih nam prijaznih gospodov itd. Ko pa je prišel v Gorico Gabršček, je začelo kmalo vreti na vseh straneh in od takrat ni več miru med nami. Najprej se je zaletel s svojim »šimpfleksikonom" v Lahe; s Um se jako prikupi) tistim našim politikom, ki ne umejo, da slaba beseda nikdar ne rodi dobrih nasledkov in da kakor se v gozd kriči, tako odmeva iž njega! Potem nam je samo-oblastno za hrbtom zmešal štreno z zavezniki za mestne volitve. Ob enem pa je oznanjal, da mir med Slovenci na Goriškem je gnil ter treba, da ga prepiha »burja«. Najprej je gnal v »narodno mesnico" (kakor je rekel.dopisnik »SL N.* — II —) dr. v. Tonklija. Večina naših rojakov mu je verjela inTonklija vrgla, misleč, da nam potem res zašije solnce prave narodne sreče. Gabrščeku pa je po tej zmagi zrasel greben, da je ošabno nadaljeval po geslu: »Divide et impera!" Ali ste culi?! Zares ginljiva sloga je vladala v Gorici do Gabrščekovega prihoda 1. 1889., kak idiličen mir je bil med Slovenci in Lahi, da so zadnji zahajali ce!6 na- slovenske veselice; Slovenci smo uživali ugled pri Lahih in pri vladi! — Ko je pa prišel Gab. v Gorico, je izginilo vse to; razburil je Lahe proti Slovencem, razdrl mir med Slovenci ter vrgel dr. Tonklija — itd. itd. Človek ne bi verjel, ako bi sam ne videl, da kaj takega piše glasilo narodne^ vodstva! Zdaj Gab. šteje v zid cel6 Gregorčičevo glasilo, da je vrgel Tonklija, na čegar mesto je prišel — Gregorčič I Ali je mogoča večja norost, ako bi ne bila strastna zloba ?! Pa tudi natančni so gospodje okoli »Gorice". Torej svet. Budala in še šesto-rico »prijaznih* gospodov so spravili v mestni zastop še pred Gab. dasi je prav on največ delal in si takrat v Gorici nakopal največ sovraštva! In Gab. je zmešal štreno ob mestnih volitvah! Vprašamo naravnost dr. Gregorčiča: Kak6 dolgo - boste dovolili tiskati v svojem listu take- povščine? Kje spi Vaša — vest, gospodine doktore ?! Vi mašujete vsak dan, a reči si Vam usojamo, da z vsakdanjim »mea culpa" Vam ne morejo biti odpuščene take brezvestne spletkarije, katerim dajete prostora v svojem glasilu. »Mlidehen fttr Ailes.* Devica »Gorica* je nameravala skriti pod svojim deviškim krilcem vse staro-, srednje-, • novostrujarje in dekadence, klerikalce, liberalce, socijaliste, krščanske socijaliste in take, ki so le osebni prijatelji Gregorčičevi. — Njeni očetje so računili tak6-le: Pred vsem bomo imeli na svoji strani vse duhovnike, ker smo se sprijaznili s krščanskimi socijalisti; to je že velika moč za našo stvar, a podpirali nas bodo »Prim. List", »Slovenski List* in kar jih je še njiju barve. V tem ozira se niso varali! — Računili so dalje, da s Petrom Medveščekom in Gašperjem Likarjem dobd kar trumoma vse učiteljstvo na svojo stran; duhovniki v zvezi z vsemi učitelji bi dosegli imenitne vspehe; »Učit. Tovariš" in »Popotnik* bi kar zlezla »Gorici* pod krilo. No, v tem pogledu so se že jako pre-varili, kajti velika večina učiteljstva je že spoznala, da v taki družbi ni zanj mesta. Zato pa »Goričani* pridno kujejo dopise iz »učiteljskih krogov." — S Petrom. Medveščkom so hoteli imeti na svoji strani tudi socijalne demokrate in slovenske liberalce, vsaj toliko časa, da bi enkrat ubili dr. Turno in Gabrščeka, potem bi tem že dali »Laufpass*, ker bi jim bila njih družba za daljši čas neprijetna. Z gotovostjo so računili na pomoč »Slovenskega Naroda" vsled znane tiskovne pravde, ker je Medvešček zlorabil zaupanje uredništva. Da bi Medvešček priddbil za prave namene »Gorice* tudi slovenske liberalce, je zatrjeval na polna usta, da bo »Gorica" postopala soglasno s »Slovenskim Narodom", če tudi z ozirom na goriške razmere ne bo svojega liberalstva tako odločnoin odkrito kazala kakor »Narod*. Takih sredstev so se posluževali, da bi vsaj za nekaj časa zbrali okoli sebe klerikalce, liberalce, obojne socijaliste itd., dokler bi ne dosegli poglavitne svoje namere, da bi uničili Turno in Gabrščeka. Potem bi bili pač docela gospodje položaja v deželi, kajti kdo bi se potem še upal, postavljati se jim po robu?! — To je zopet dokaz, kakošni .značaji" so se našli pri »Gorici*, ki sodijo skupaj kakor ogenj in voda. Da je za daljši čas taka zveza nemogoča, to je umevno samo po sebi, kajti vsakdo nima tak6 prožne nravi kakor Peter Medvešček. Pa tudi drugače se nam kaže ta ,M a tleh en fur Ailes*. Na nasprotni nam strani imajo pripravljena zdravila za vse bolezni v dežeU! Po eni strani hujskajo delavski stan proti delodajalcu (obrtniku, trgovcu, kmetu) in mu obetajo zlate gradove, po drugi pa hote biti rešeniki kmeta, obrtnika in trgovca. Skratka: besed in obljub so strašno bogati! Da so njih načrti konfuzni, nerealni, naravnost neizvršljivi, kaj to njim * mar, da jim le ljudje verujejo, toliko za zdaj zadošča! Prof. BerMc* in „Slogftw. — V zadnji „Soči" smo povedali, da prof, Berbuč je bil tisti, ki je poslal županu gosp. Zega izjavo odbornikov „S 1 o g e" proti dr. T u m i. On je torej vodil celo akcijo »Sloginih* odbornikov —- dasi on ni član odbora! Jako značilnol Torej neodbornik je lovil podpise odbornikov pod izjavo, ki naznani svetu, kakč strašno da so bili pol leta poprej razžaljeni, vsled Cesar nočejo veC sedeti v Tumovi družbi. — No, saj je splošna sodba, da vsa gonja proti dr. Turni prihaja največ od prof. B e r b u e a. Saj mu je metai polena pod noge ves čas od L 1895., ko je postal dr. Turna deželni odbornik, na katero mesto je resno mislil prof. BerbuC in računal celd; da mu -U*žavru poslanca izposlu-jeta dopust, med dopustom bi mu dotekia cela penzija — in prof. B. bi se sploh ne vrnil več v šolo. Potrebnega , znanja za deželno odborništvo mu niti ni treba, ker to bi opravljal dober prijatelj za majhno odškodnino in za dobrodelno prijaznost, katere mu dr. Turna ne 'skazuje^ . riSrečni časi!! Resnica je, da se je od 1. 1891. dalje mislilo na izvolitev' prof. B. v deželni odbor, ko je pa prišel 1. 1894. v Gorico dr. Turna, ni nikdo več na to mislil — izvzemši prof. B. samega. Zgodilo se je torej, da je bil dr, T. izvoljen odbornikom — in od takrat mu je bil tudi prof. B. vedno neprijazen; ako js le mogel, mu je nasprotoval in zabavljal tako, da je vsakdo spoznal neko nepremagljivo m r ž n j o do dr. T. — Mi nočemo trditi, da se je to godilo vsled lega, ker prof. B. ni bil izvoljen v deželni odbor, marveč konstatujemo le gola dejstva, ki so notoriški znana vsakomur, ki koiickaj pobiize razmere pozna. Naravno torej, ako se je prof. B. odli-ko.-jl in ako je prednjačil tudi v tem nečednem boju proti dr. Turni. — Zat6 pa mu res pripravljajo sedež v deželnem odboru na mesto Tumovo I Vprašanje pa je: ali bo sploh izvoljen v deželni zbor, kajti volilci goriškega okraja niso bili prav nič zanj navdušeni in so volili njega in župnika Grčo le vsled narodne discipline. Tak6 je ta reč - docela stvarno. Osebe prof, B. se kratko nikar ne dotikamo, le toliko, kolidor pride s stvarjo samo v dotiko. Proti politiki „proste io!^" Dvoje županstev na Vipavskem k oslalrt zuipnice dr. Gregorčiču s p 'oriou; proti »politiki proste roke*. Besedno .'.aujtic dokazuje, da sta došli iz iste kovaC-ic*. Zanimivo utegne bili .SoCiri-.if.* />ii,»-teljem dejstvo, da poslanca goriš; - > lice nista dobila niti ene zaupnice1. Nagla sodba in obsodba. -•¦• Neki starejši učitelj je priobčil v »Soči" svoje nazore o nastopanju svojih mlajših tovarišev v po litiških homatijah. — Nekaj učiteljev je takoj začelo novo agitacijo proti — ni e n i, Češ: Glejte ga, že zopet Ičuje proti učiteljstvu! — Tačas sem bil jaz 10 dnij na K o r o-š k e .n in nisem prav nič sodeloval pri oni številki »Soče*, torej nisem videl niti rokopisa onega sestavka. — Ako bi bil jaz doma, bi b;I sestavek najbrie tudi priobčen, ker nimam povoda, mašiti usta dopisniku iz učiteljskih krogov, toda dodal bi mu nekaj svojih opazk, kakor sem storit vsaj deloma, ko sem se vrnil v Gorico. Iz tega razvidijo nekateri gg. učitelji, kak6 so hitri v svoji sodbi. Podobnih slučajev sem imel ž» več. A. G. ,šimj>fleksikon*. — Gašpar Likar je zdaj na vrhuncu svojega »delovanja*; vreden pomočnic mu je Peter iz Kriza. Neprestano išče po »Soči* 0šimpleksikon*, — a dočim je »S o č a" dovolj mirna vkljub vsem lopov«, ščinam »Gorice*, je ta zadnja prepolna najraz-novrslnejših psovk, zbadljivk, čisto navadnih kmečkih zmerjanj in zasmehovanj. — Naravno: kaj Gašparju mar za ves svet —• on je zdaj na konju, na razpolago ima celo glasilo naših voditelje?, da v njem pase žolč nad Gab., kateremu je prisegel večno sovraštvo! — To je tisti mož, pred katerim sta Gabrščeka vedno svarila najbolj .-— gg. dr. Gregorčič in prof. BerbuC, a tudi drugi niso hoteli imeti ž njim nikakega posla. — Zdaj je v družbi z dr. G. in prof. B., da polni predale »G.* s sestavki, za katere je treba res le Likarje ve vesti in njegovega žolča !! Prosit T Strast in sovraštvo! — Kdor prečita le eno številko »Gorice*, bo videl takoj, da tu ni več govova o p o 1 i t i š k e m nasprotstvu, marveč da veje iz vsakega sestavka le silna strast in strupene sovraštvo do o s e b. In vedno ista pesem, skoro do besede iste zlobnosti, kakoršne smo čitali od časa do časa v Obizzijevi »Slogi* in »Vestniku*, pozneje v „Priro. Listu", potem v »Narodu* — in zdaj v »Gorici*. To kaže, da prihajajo po največ vedno iz istega peresa — Gašparja Likarja, katerega so se naši voditelji vedno bali, kakor hudič križa, a jim je zdaj dobro došel! „Gorica" Je stopila na mesto »Sode*, tako je citati v zadnji »Gorici*! Gospoda Pster in Gašper, ki drugim očitata »Gr6s-semvahn", že vidita, kako sta uničila »Sočo" in kako je stopila na njeno mesto »Gorica*! Ali ne diši kaj takega res po bolezni »Gros-sen\vahn?* Gg. Peter in Gašper naj se malce potrkata po svojih »kunštnih* glavicah, morda začutita, kako so njihovi možgani bolni tako, da odslej ne bosta več očitala kaj takega urednikom »Soče*! Zopet žaljen je naših tržanov! — Glasilo dr. Gregorčiča in njegovih drugov je objavilo v petek neokretno skrpucan članek, ki pričenja tak6-Ie: »Povedali smo že dovolj razločno, na kak brez vesten način, s pomočjo brez- vestne agitacije se je posrečilo Tumovcem, da so i z s»M1 i nekaj zaupnic iz naSih trgov po Soški dolini*. Mi pa pravimo: Kanalci, Tolminci, Ko= baridci in Bolčani že še dokažejo »Goričanom", da so možje, ki se ne dajo prisiliti po nikaki »brezvestni* agitaciji k nečemu, česar sami ne marajo, — Vprašamo pa: kje in kdaj so to povedali »dovolj razločno?" Predrzne in^žaJjive trditve smo čitali in nič drugega! • V znamenju ovaduŠtva. — V zadnji »Gorici* čitamo: »S Kobaridskega nam pripoveduje neka oseba, da tamošnji dacar vrši poleg svojega posla tudi službo strastnega agitatorja -proti »Gorici*. Posili hoče, da mora vsakdo vrniti naš list. Tega une-tega agitatorja priporočamo g. podvzetniku Korneliju Gorupu, sicer storimo drugačne korake". — Strasten agitator! Hm, mi mislimo, da po Kobaridskern ni potreba baš strastnih agitatorjev proti »Gorici*, ker vemo, kakošno mnenje imajo tam o njej. Ubogi dacar! Morda ni baš odobraval pisave »Gorice", pa je že strasten agitator, in zato, ker ne trobi v rog »Gorice", ga je treba uničiti. Vi, g. podvzetnik Kornelij Go-rup, spravite ga hitro stran! Tako so zagrozili zadnjič tudi znanemu obrtniku v Gorici, da ga uničijo takoj, ko si urede svoje reči, ker so si le domišljali, da je poslal neki dopisič v »Brivca" I Uničiti vse, kar ni baš njihovega mnenja, to jim je glavna naloga, tako delajo povsodi! Najprvo seveda hočejo uničiti Gabrščeka. O tem je prepričan vsakdo, kdor je čital le ono vrsto v glasilu naših narodnih voditeljev. No, navzlic temu čitamo v zadnji »Gorici": »Proti podtikanju, da ga (namreč Gabrščeka) hočemo uničiti, protestujemo najodločneje!" Kako naj imenujemo tako pisavo i1 Iz vsake črke diha skrajno sovraštvo do Gabrščeka, potem pa čitaš gorenji sta vek H AH ni to velika predrznost, da ne rabimo drugo- Usede ?! In takemu listu na čelu stoji ¦ - kafolišk duhovnik! »ttoriea" proti spravi, — Piše: »Na !»prTrgovska obrtna zadruga«. Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, t Kapucinski ulici Kt. 11 ter podružnici na Komu štev. 2 priporoča to-Io Ijlago; Sladkor kavo — rlž mast — poper — svbčo — olje — škrob — ječmen - kovino primeee moko — grf» drobno hi debelo otrobe — turšloo — zob sel — moko za pilsnje — kis — žveplo — oemeot bakreni vitrijol Itd. :t m S Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debeli ter pristnega erncgtt in »»tega vtim. S piGHOGlŠGi, katera toči pristna bela in črna vina iz Vipavske doline. Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni. mM$f???f?vv9fvv#$vt>tt?Mlvt?$^ Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedic <& Zsgec (prej G. Darbo) §0,1?- pred nadškofijo št. 5. "*90 Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega Štajerskega železa, železne, cinka ste, pocinjene in medene plošči* *te, orodja za razne obrti in pohiinega, itedilna ognjišča, pečft cevi in predpečnike, nagrobne križe. Vsakovrstno okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naroebe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. Zaloga Portland in Roman - Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje i» kovine po najvišji dnevni ceni. © Štev. S59 Razglas. Naznanja se, da dražba javna aprila, maja in junija 1888. zastavil II. 3etrtleta, t. j. mesecev začne v ponedeljek, dne 11. septembra 1899. ter se bo nadaljevala naslednje četrtki in ponedeljke. Ravnateljstvo zastavnice in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 10. avgusta 1899. Spedicijska poslovnica Gašpar Hvalic v Gorici v ulici Merelli št 12. Priporoča se topio Slovencem v mestu in rojakom na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. Ker ima - ¦ nev, zaprt voz za prevažanje zagotavlja, da se blago nepoškodovano dostavlja. fYT*t%YVVvt?vVVTTTt#tYTVTfttfffT ___Za&teva naj se «-^g| * popis in cenik leposlovnih in dragih knjig iz naše zaloge, katerega pošiljamo franko kamorkoli »GORIŠKA TISKARNA" A. GABRSCEK V GORICI 19 (Ustanovljena leta 1893.) —--------^---------- Gosposka ulica št. 9. (Ustanovljena leta 1893.) JV) J je najmodenieje urejeni tiskarski zavod, kjer se izgotavlja vsako najfmeje in elegantno delo v najkrajšem času po jako kulantnih cenah, kakor: _____Brošure v vseli oblikah in jezikih v modernih in trdnih platnicah, diplome za častne občane i« druge enake prilike v najrazličnejših barvah, trgovske račune, pisma in zavitke s firm«, cenike, društvene vsportie in vabila m kartonu ali papirji, posetiiee najelegantneje kakovosti v škatljan z zavitki, poročna in zaročna naznanila v veliki izberi in vseh mogočih iblikab, plesne vspireie, osmrtnice iti M & D p-,,.™*.«... ..u«^..^.^.,^ ¦¦ m potrte ž0|s|,e tiskavrne v slov., hrv. in Hal, jeziku za Goriško 4n /siro, nadalje za izdelovanje uradnih zavitkov [kuvertj v različnih oblikah in kakovostih. Velika zaloga izgotovljenih tiskovin za c. kr. okrajna glavarstva, Županstva, sodnije, notarje, šolske, cerkvene in druge urade. »Salonska knjižnica" za odrasle "Kj. »ea°i*«c?ih ™™J- m*i? »° «• *•»*•". V naši založbi imamo le-Ie časopis«: „Soeai(, celoletna naročnina stane gld. S'—, iz""l'a dvakrat na teden. — »Primorec", celoletna naročnina stane gld. f'20, izhaja trikrat mesefr.o, na osnih straneh. — „ddriufisehe Post", list, kateremu je namen proučevati druge narode in višje kroge o naših razmerah, celoletna naročnina stane gld. 2'~, polletna gld. 1'20. — »Slovanska knjižnica", izhaja 6. leto ter je izšlo do sedaj 88 snopičev najrazličneje vsebine, celoletna naročnina stane gld. v80. „Q ta žensk«", novele in črtice. . Stane s poštnino vred gld. V10. V teku iednega meseca izide 11. interesantno gradivo za III. knjigo. JEN-HUR", roman iz časov Kristusovih. Mehko vezan gld. 1-30, trdo vezan gld. 1*65 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postalo obče zanimanje tako, da imamo le malo izvodov več v zalogi. Kdor *eli še imeti to knjigo, opozarjamo, da si jo za časa omisli. „Rusko-slovenski slovar in slovnica" ^ Sestavil M. M. Hoatnik. % knjiga, Spisal Pr. Govekar, je izšla 1 katera prinese Šekšpirovo žaloigro ,HAMLLT". Pripravljeno je jako H**- Cena mehko vezanemu gld. P 50, trdo vezanemu gld. P 80, fosilna tO kt* veš. •d -«• j