Štev. 8. Leto LXVI.
V Ljubljani, 25. februarja 1926,
Poštnina plačana v 90tovinl.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šil j atve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI MARIS
Stanovsko poliftiško glasilo UJU. - Poverleništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2"50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Idejna borba.
Tudi v idejni načelni borbi igrajo predsodki svojo vlogo.
V naših vrstah ie zavladala vznemirjenost, ker smo prešli od »ljubega miru« in oatriarhalične domačnosti, ki ie vladala v našem stanu, v razburljiv vrtinec idejne in načelne debate, predvsem glede smeri naše stanovske politike. Nekateri imajo celo strah pred razdorom v naših vrstah in uničenjem organizacije: druge strašijo osebe, ki so se pričete oelašati, »destruktivni elementi«, ki nam ne dajo nravih garancij za bodočnost naše organizacije, ki še niso ničesar pozitivnega pokazali s svojim delovanjem v preteklosti, in ki niso niti razvili svojega programa, kai hočeio. Nekatere straši način, kako se ¡p postopalo in druge zo-oet strankarska zavest, proti kateri naj ie bil baie naperjen ves pokret
Če pa 'pogledamo vse te predsodke pobližje, se razblinijo popolnoma in v notranjosti mora odobravati vsakdo pravo not, ki se io ie zavzelo, le priznati te neče iz enega ali drugega gorni h predsodkov in raje čaka ...
Patriarhalična domačnost in popuščanje zaradi »ljubega miru« nas je v zadnjem času pogrezalo kot stan vedno boli jn boli v letargijo. Dober opazovalec je videl, da ie boli in boli padala naša odporna sila med članstvom in rastia apatičnost, ni bilo več odpornosti iin se ni nihče več oglašal naijsi sp nas ie Še tako pritiskalo k tlom in se ie gazilo naša prava. Vse rešitve in dela na isti je učitelistvo pričakovalo od vodilnih orga-nizačnih oseb. ki o a tudi' brez zadostni rezerve v ozadju niso mogle vzdržati boja —in od strank.
Zato ie bila in ie patriarhalična domačnost in popuščanje radi »ljubega miru« nezdravo in kvarno, kadar gre za načelna organizačna ali gospodarska vprašanja in se mora ta popustljivost. Ki ie v kvar stvari sami, umakniti zdravi načelni debati in zdravi kritiki Le to bo utrjevalo našo notranjost in krenilo po-ediince z zdravimi nazori, zdravo orilen-tacifo, iim dajalo zdravo odporno silo in bo utrjevalo zdrave razmere.
Z idejno načelno borbo oa bo tudi rastia stanovska zavest, ki ie tako potrebna okrepitve v našem stanu. Ni to razdor, ni tn ubiianfp organizacije, to le življenje in notranja okrepitev naše organizacije! in našega stanu, ki bo s tem pridobil notraniio silo in moč. Zato se idejne borbe ne smemo bati.
Idejna borba ie le znak naše zrelosti. Z idejno načelno borbo bomo le Iz-bistrili orientacijo članstva ter s tem kire-Dili stanovsko zavest na nodlaei katere bo naša organizacija dobivala svojo notranjo silo in borbeno moč. da ne bo le na zunaj s številom močna, temveč bo tudi v notranjosti močna.
Neupravičen ie tudi strah ored po-edinimi osebami, ki se oglašajo in na podlagi česar skušajo nekateri iz osebnega nasprotstva kovati načelni kapital.
Tem vsem Dovemo. da bo bodočnost v vecii meri tehtala načela, ideje, argumente In delo. ne na osebe in ie že skraini čas. da pridemo tudi mi enkrat do tega. Vsi. ki prihajajo v ospredje se zavedajo, da prevzamejo s tem oidgo-vornot pred članstvom, da bo niin naloga v bodočnosti pozitivno delo za katero bodo morali polagati račun vsemu članstvu. Dasi .ie debata o Deklaraciji šele na sredi pota, se morajo ravno ti zavedati, da bodo be-sedp morale čimprej dobiti izraz dela. ter da ie napočil za nie že tudi čas za delo v duhu Deklaracije. V tem pogledu posebej apostrofiramo tozadevne članlke tov Ribičiča in Medveščka. katerim bodo morali slediti s klici k delu tudi drugi. Pred Dozitivnim delom in s Dozitivnlm delom bodo morali nadati tudi h predsodki do oseb. In tudi disciplina ne bo več predsodek, kajti naloga bodoče organi-začne sile bo, da bo tudi nalagala odgo-
vornost za vsa deianiia, ki jih ¡bode kdorkoli napravlial na lastno pest. niiim samim in se bodo iavno častili taki pojavi.
Ne moremo se strinjati tudi z onimi, ki operirajo z osebnimi in strankarskim t argumenti ter z njimi »hauziratio« med učitelistvom na deželi ter se hočeio na ta način izogniti načelni debati ter iz načelnega vprašanja napraviti osebno vprašanje.
Oni rušijo stanovsko edinstvo. oni goje osebno mržnjo, oni netijo strankarsko mržnio in io prenašajo v organizacijo, ker koreninijo popolnoma idejno v predvojni dobi ter, menijo, da morajo zaradi strankarskih ozirov rušiti v vsen pogledih tudi stanovsko edinstvo. Ne ori-staši deklaračne smeri, ti drugi so rušil-ci stanovskega edinstva. ti rušijo edinstvo organizacije, zastrupljajo ozračje In preprečujejo izmir.ien.ie duhov, ker streljajo izza ti o ta na one, ki stoje s polnim imenom v osored.iu novega potoreta.
Tudi s pisarienjem po deželi, da ie vse naperjeno Droti osebi, ne bodo dolgo operirali in se ne izognili "načelne debate. To ie slabost, če se hoče idejno borbo prenesti na osebno torišče, če se hoče stare metode in zastarelo idejo rešiti ie z avtoriteto osebe. Pri idejni in načelni borbi morajo v korist stvari stopiti osebnosti v ozadje, ker tudi uspeh1, doseženi s takimi sred'stvi ne morejo biti trajni in bo idejna borba slaviila tem širšo zmaga ko pride dan scoznanija. In tega ne more ustaviti danes nihče več. Pride tudi čas, ko bomo ovrgli te osebne spletke.
Tudi glede načina, kako se ie postopalo, si upamo .dokazati in bomo dokazali. da se ie postopalo pravilno, ker to ni težlko dokazati 7. ozirom na dejstvo, da se ie postopalo v vsei praksi d ose daj tako in da se ie ravno v tem slučaju izrabilo poslovnik proti dosedanji praksi.
Niti krilatica, da širimo neke vrste »stanovstvo« nas ne uplaši. Brez zdravega našega stanu ni zdrave šole in brez te ne zdravega naroda in ne zdrave države. S tem je povedano vse.
Ni naperjeno ne proti osebi in ne proti stranki, kar stremi za izboljšanjem načel in načelne smeri.
Moderna demokracija mora stremeti za tem. da bo dobivala vzpodbudo za strokovne probleme in vorašanja od stanovskih in strokovnih organizacij. Zato moramo te organizacije postaviti na zdrava tla Če pa čutijo stranke to kot kak afront do niih. ie to le znak nezdravega razmerja, ki ie vladalo. V interesu stvari moraio stranke pristati na neodvisnost strokovnih organizacit. Če nečeio. da bo trpela in odrvenevala stvar sama v dogmatizmu. Tako razmerje bo le v korist strankam in narodu, kateremu imajo služiti.
Nerodnosti ' in fanatizmu nekaterih oseb imamo ¡pripisati, če se .ie hotelo prikriti bistvo in se izogniti načelni in idejni debati tudi is tem sredistvom ter spraviti vse na strankarsko in osebno nolie. S fanatiki se oa ne bomo prerekali.
Naše delo ie čisto, naše delo je načelno. ni naperjeno ne prioti osebam in ne proti strankam, pač na oroti načelom, ki so kvarna našemu stanu in naši organizaciji in postajajo s tem kvarna tudi za šolstvo in s tem za narod in državo.
Zdravo bi bilo le, da bi se v tej idejni borbi oglasili vsi oni. ki sedaj le po gostilnah in s privatnimi pismi, z osebnimi in strankarskimi argumenti nastopata oroti deklarični smeri. Naj navedejo stvarne in načelne argumente, nad pobijajo načela z nasprotnimi za stanovsko stvar boli koristnimi načeli in naj se z •nenačelnimi argumenti ne izogibljejo načelne debate.
Idejna borba, ki smo io dosedaii tm še vedno vzdržali na strogo načelni višini. bo le ukrenila notranjost naše organizacije in že danes ie vedno bolj videti zdravo iedro te idejne debate v tem, da raste z nio stanovska zavest posebno
med mlajšim učitelistvom ter dobiva podeželsko učitelistvo zavest, da prehaja idejno vodstvo oa tudi odgovornost za smer in delovanje organizacije v niegove roke.
S tem pa naša organizacija ne bo izgubila — temveč pridobila
Ivan Dimnik.
Za jasnost nove idejne smeri naše
organizacije.
Svobodneje smo pričeli dihati. Ve« rujem, da je dosedanja tesna strankar; sko orientirana smer v naši stanovski organizaciji za vselej pokopana, da je politična zrelost in treznost vsaj delno zmagala nad politično slepoto in krat* kovidnostjo.
Smešenje deklaracije, argument nje* nih nasprotnikov, je orožje, ki kaj kmalu otopi. Tudi se varajo oni, ki mislijo, da je zmaga nove smeri odvisna od usode Deklaracije. Črkarska pravda ne bo odi ločevala. Pot nazaj bi pomenila pot v prejšnje stoletje, v katerem koreninijo z vsem svojim duhovnim in idejnim živ* ljenjem zagovorniki stare smeri, nazaj v dobo Cankarjevih hlapcev.
Še bo minil kak decenij preden bodo tudi najkonzervativnejši med nami spo= znali to, kar je za človeka, ki ne živi samo od tradicij, samo iposebi umevno, nič pa ne bodo ti spreminjali na dej; stvu, da zmaga idealizem onih naših vrlih tovarišev, ki imajo pred sabo zvi; šen cilj: edinstvo organizacije na taki osnovi, da bodo v njej izginila vsa na; čelna nasprotstva, da ne bo v njej več nobenega prikritega nezadovoljstva in nobenih članov prve in druge vrste.
Bodimo si na jasnem, da je naša dosedanja organizacija bila sicer na zu; naj enotna, velika, a v notranjosti je nosila že dolgo v sebi kal razkroja. K sreči nismo zamudili ozdravljenja m pota k temu, in radi tega moramo propaga; torjem nove smeri samo čestitati, da so učitelj stvu za nedogleden čas zasigurali tisto za kar nas n. pr. tovariši iz Avstrije zavidajo. V Avstriji je učiteljstvo raz; blinjeno na tri frakcije, čas gradnje enotne močne organizacije, ki bi zdru; žila celotno učiteljstvo, je tam zamujen. Res bojna organizacija, kar mora biti strokovna organizacija brezdvomno, pa more biti samo na podlagi nove smeri.
Vsi tisti, ki nismo bili istega polU Učnega mišljenja, kakor bivše vodstvo našega poverjeništva, smo se čutili kot člani druge vrste, prav tako kakor ogromen del naših državljanov v državni organizaciji.
Vsak značajen človek čuti duhovno nasilje, ako organizacija, katere član je, zasleduje poleg skupnih tudi načelno nasprotne mu cilje. Mnogo, mnogo nas je bilo, zlasti na Štajerskem, ki smo vstrajali v organizaciji, ali vstopili v njo le zato, ker so okrajna društva pravil; neje pojmovala naloge stanovske orga; nizacije, kot bivše vodstvo samo, in ker smo vedeli, da mora celokupno učitelj; stvo priti potom evolucije na ono stop; njo, ki mu gre. Naša organizacija z no« vim organizacijskim temeljem, nam je najboljše jamstvo za pohod naše bodoč; nosti.
Slišal sem ugovor, da bo za naprej manjšina majorizirala večino. To le, ako obstoja majorizacija v tem, da po> stanejo vsi člani enakopravni, drugače pa je tak ugovor le duševna revščina. Kdor deklaracijo brez predsodkov bere, ne najde v njej nobenih protislovij, ampak samo načelno enakopravnost — izvedeno do zadnjih konsekvenc. Bilo je potrebno, da enkrat za vselej preneha slepomišenje z načeli, to je bilo po; trebno že radi onih, ki so besedičili o stanovski solidarnosti, v praksi pa nas po sili hoteli vedno ločiti po političnem in svetovnem naziranju. Baš ti danes odklanjajo z ošabno gesto deklaracijo, ker jim je resnica neljuba. Boje se na; daljnega razvoja, ki bo enkrat za vselej preprečil lestvico osebnih ambicij na hrbtih učitelj stva.
Deklaracija je dokument naj resne j« šib stremljenj po razčiščenju1 smeri naše stanovske politike. Ugovarjajte posas meznostim, smatrajte jo v tem ali onem pogledu za nepopolno — saj ravno ona
zanikuje dogmo — pozdravljam, če smo postali kritičnejši, kot smo bili doslej, saj to ravno zahteva Deklaracija sama... ampak smešiti jo, v celoti jo odklanjati, to more le površnež, odrekati ji resnost in tehtnost le oni, ki je ni razumel.
Največ spotikanja je menda radi tega, ker Deklaracija baje v idejnem oziru preveč otesnuje delokrog organi; zacije. Do tega zaključka lahko prihajajo oni, ki vse šolske, stanovske, kuU turne probleme gledajo samo skozi tesna očala politične stranke in druge plati problemov, enako važne ali še važnejše, omalovažujejo. Tem velja: Počakajte, potem sodite! In isto je z očitkom, da se Deklaracija izrecno ne postavlja na stališče državne šole in državnega edin; stva. Umevna mi je bojazen onih, ki imajo svoje bridke izkušnje iz prejšnje dobe, a njih pomislek je neosnovan. Državna šola je v ustavi utemeljena in napram tej velja za organizacijo držav nih uradnikov: noli me tangere!
Smešna domišljavost bi bila, ako bi mislili, da je obstoj ali neobstoj državne šole, torej sedanje ustave, odvisen od stališča naše organizacije. Boj za poli; tieno usodo šole se bije na drugem po; zorišču, na katerem se učitelj lahko z vsemi svojimi silami udejstvuje. Moč organizacije je v idejni propagandi za moderno, demokratično, narodnim pot trebam prilagojeno šolo, za enotno šolo, ne v smislu unifikacije šolstva, ampak v smislu organske izgradnje vsega šolstva v socijalnem duhu in po modernih pet bil slabši od prejšnjega. Nihče se ni dagoških načelih. Naša naloga v orga; nizaciji je, da z vnemo proučujemo naj; važnejši naš problem: kako šolo priblU žati narodu in jo postaviti v središče vsega njenega duhovnega življenja in stremljenja.
Oni, ki nas strašijo z usodo učitelja iz konkordatske dobe in vprašujejo, kakšen bo šolski zakon, ako se organi; zacija ne bo zavzemala za napredna na; čela v šolstvu, so ali naivneži ali navadni demagogi. Iz razlogov, ki leže na dlani, nas naše vodstvo ni nikoli opozorilo na absoluten neuspeh vseh prizadevanj, zboljšati vladni projekt osnovnošolskega zakona tudi le v eni pomembnejši točki. Kakor v zasmeh so nam dajali zakon« ske načrte v pretres, vsak nov načrt pa je bil slabši od prejšnjega. Nihče se ni zmenil za naše predloge. Morda se v no« benem društvu ni projekt šolskega za; kona tako temeljito obravnaval kot v našem in nas stališče Deklaracije ni nič oviralo. Naravnost smešno se nam zdi misliti, da bi par spornih točk ogrožalo edinstvo organizacije, ko ima vsak od nas kot organiziran pristaš v svoji stranki več ko dovolj prilike, da tudi v tem pogledu uveljavi svoje stališče. Vsem onim, ki čutijo borbenost organi; zacije po deklaraciji tako silno ogro« ženo, bi resno priporočal, da se malo poglobijo v šolska zakonodajna vtpra; šanja. Spoznal bi, da je najtežji problem šolske zakonodaje uveljavljenje demos kratičnih načel v njej.
Nek anonimen dopisnik je v svojem političnem listu označil Deklaracijo kot socialistično. Hotel je menda s tem reči, da izhaja iz društva, v katerem prevla« duje socialističen vpliv. Do takih sodb prihajajo tesni duhovi, ker si ne morejo predstavljati, da bi bil kdo na primer odločen demokrat in vendar pristaš sta« novskega edinstva. Z obžalovanjem kon« statiram, da sva v društvu samo dva socialna demokrata. Največ pristašev ima ona stranka, katere glasilo Deklaras cijo smeši. Naši simpatizerji in pristaši pa niti iz daleka ne morejo sprejeti De; klaracijo za socialistično, ker je še zelo oddaljena od' socialističnega cilja. Pod; piramo jo pa zato, ker vidimo v njej
vendar velikanski napredek za stanov* sko edinstvo in močno organizacijo uči* teljstva, kar je eno naših glavnih načel. Predsednik Mežiškega društva je bil vedno demokrat in duhovni vodja de> mokratskega učiteljstva, bil je izvoljen na istem zborovanju za predsednika, na katerem je bila Deklaracija soglasno sprejeta. Duhovnega očeta Deklaracije pa lahko nazivi jam kot čistokrvnega na« cionalnega idealista. Deklaracija ne za* hteva od nikogar večjega zatajevanja kot od socialista, a brez tega na eni kot na drugi strani ni možna skupna baza za stanovsko edinstvo. Kjer pa je količ« kaj politične zrelosti in duhovne vzgoje, tam je to edinstvo možno tudi pri član* stvu najrazličnejšega mišljenja.
V našem društvu in v marsikaterem drugem se ne spremeni s sprejetjem de= klaracije in zmago nove smeri prav nič. Razliko čutimo le v vodstvu. Kot ena« kopraven član lahko danes vsakdo- za« stopa.in zagovarja svoje stališče v sta« novskem glasilu, kar prej ni bilo mo= goče, ko so celo društveni1 sklepi romali v koš, ne da bi jih na kompetentnem mestu obravnavali in dali nanj vsaj ne« gativen odgovor. Ako zato nova smer prinaša več svobode, jo drugemu, ki je bil te svobode na naš račun v dvojni meri že prej deležen, ne krati. Odločno bi moral protestirati proti temu, ako bi se zopet uvajala kaka dvojna mera in ne bi prišel vsak do besede za stvarno zastopanje svojega stališča. Želim na; ravnost, da se nasprotniki Deklaracije oglašajo v našem stanovskem listu in tam povedo svoje protiargumente. To bi bilo moško in odkrito in na ta način jim je tudi dana možnost zmage nad našimi načeli, če bodo boljši in teht«
nejši. Potrebno je tudi, da se društveni sklepi dobesedno objavljajo, ker posta« nejo to naravnost historični dokumenti, pravo zrcalo naše politične zrelosti ali nezrelosti v dobi, ko smo si kovali sami svojo usodo. Kot rušilce stanovskega edinstva pa moram označiti vse one, ki se ne poslužujejo stanovskega glasila in se skrivajo tujim uredništvom, smet šijo akcijo za politično nevtralizacijo stanovske organizacije in streljajo izza plota na inicijatorje pokreta.
Še nečesa naj se ob koncu dotak« nem, kar se oeita Deklaraciji, da nam* reč nikjer izrecno ne povdarja narod* nega edinstva. Ali govori res goli pa* triotizem iz te skrbi! Zadnja točka De* klaracije zadostuje vsakomur, ki mu je za stvar in nič drugega. Prepričan sem, da bo oni, ki bo delal za zbližanje, zenat čenje skupnih vezi in spoznavanje skup* nih nalog vsega učiteljstva, ki bo prožil roke stanovskim bratom na Hrvatskem in v Sloveniji, stoječim še izven organi* zacije in jih privabil v njeno okrilje, bolje delal v duhu narodnega edinstva, kot oni, ki deklamira o narodnem edim stvu in se trka na prsi, češ, mi smo čw varji pravega patriotizma in narodnega edinstva, vi drugi pa ste antidržaven element.
Odkrito priznavam, da mi je to izu gravanje patriotizma zoper no. Učitelj je že eo ipso dober državljan. Več pa naj stanovska organizacija ne zahteva, saj je naravnost njena dolžnost, kot je dolži nost vsake stanovske organizacije, da državljansko svobodo svojih članov ščiti, ne pa da bi jo še sama omajevala. Za to že drugi skrbe. Država ne rabi našega varuštva.
Vinko Moderndorfer.
Deklaracija, „Slovenski Učitelj" in mi vsi.
V zadnji številki »Slovenskega učitelja«. glasila Slomškove zveze, obravnava urednik (F. L.) Deklaracijo in vzroke, iz katerih ie nastala.
Deklaracijo člankar v uvodu iskreno pozdravila, povdarjajoč njen »lep namen«. radi katerega zasluži »uvaževame v vseh učiteljskih vrstah«. Posebno pa podčrtava »njen namen depolitizacije, svobode mišljenja, okrepitev stanovske zavesti, neodvisnost napram vsem političnim strankam in prelomitev tradicile«. Ko io Pa začne nato secirati v oodrob-nosti. pride kai kmalu do kočljive točke, ki nai bi bila ovira za združitev vseh učiteljskih vrst. oziroma vsai Slomškar-iev. v imenu katerih govori v nrvi vrsti člankar. Zaključuje, da bo moral ostati vendarle »status quo ante«, in sicer posebno radi HI. odstavka, ki Dravi, da se »poleg UJU ne more priznati nobene druge stanovske organizacije osnovnošolskega učiteljstva«, ter bi radi tega ne moglo pristopiti v celoti v nobeno drugo sedaj obstoječe društvo. V tei zahtevi vidi nekak centralizem, ki ga ima namen zasledovati tudi prenovljeno UJU ter ga odklanja kot »preegoističen in nedemokratičen predsodek« Je pa za nekako federacijo vseh obstoječih društev v novi skupni zaiednici in navala kot Konkreten primer za tako edino pravilno razmerje »Zvezo slov. učit. društev« v Italiji, pri kateri ie tudi včlanjena Slomškova podružnica v Idriji. (Ta primer pa ne drži več, ker ie tisto »pravilno« razmerje, ki ie pa bilo v resnici le pohujšanje, odpravljeno že od leta 1924.!)
Svoie pomisleke pa oodkreplia člankar tudi s slabo izlkušniio. ki io imamo s centralizmom na drugih poljih; pomisleki. ki so na prvi pogled res tehtni in izgledajo zato upravičeni. A le na prvi pogled! Kajti če ta argument malo natančneje pogledamo, tedai uvidimo kmalu, da je ta snlošna trditev le sofizem. ki v našem slučaju absolutno ne drži. V čem naj bi se vendar z Deklaraciio hotel pra-kticirati kvarni centralnem?! Da združimo ves stan v enotno in kretsko organizacijo in da damo tej tvorbi tudi vse pogoje za uspešen razvoj? — Mislim, da v tem ne. ker ie nač to nekai dobrega; ravno ta cilj pa zasleduje novi pravec. Deklaracija ima ored očmi v prvi vrsti osamosvojitev stanu, a ta namen ie tudi člankar v začetku toolo pozdravil z že citiranim stavkom o depolitizaciji, svobodi mišljenja, okrepitvi stanovske zavesti. neodvisnosti napram vsem političnim strankam in orelomitvi tradicije. Da, neodvisnost naoram vsem Dolitičnim strankam in prelomitev tradicije, to ie ravno! Ali to velja za vse enako in za vsa društva in — ne pomaga! — tudi za Slomškovo zvezo. Hitro pa, ko ie ta proces enkrat storjen, tedai odpade tudi sama ob sebi vsaka opravičena potreba za obstoi drugih stanovskih društev
Resnica ie včasih brutalna, a tedaj je v tej lastnosti ravno njena največja vrlina Depolitizacijo in osamosvojitev organizacije in stanu bomo oač dosegli le. ako bo vsakdo oustll klerikalno in liberalno (takozvano demokratično, radikalno. svobodomiselno, radičevsko in po-
dobno) goriačo pred durmi in da bo pred svojim vstopom v organizacijo otresel ves ta škodljivi prah s svoiih čevlev.
Naloga nove organizacije pa bo. da nudi kot nadomestek za to izgubo nekai vrednejšega in višjega, s čimer bomo lahko vsi zadovoljni.
Ni pa to toliko naloga Deklaracije (ki o tem tudi ne govori!), ampak boli naloga nove organizacije, njen novi živ-ljenski program. Moje mnenje ie, da bi pa morali o teim tudi že razpravljati in da ni ta nazor nikakor preuranien, kakor se nekaterim zdi. AJko se v resnici hočemo otresti zla, eni in drugi — da je to zlo v nas bilo, priča ravno to novo stremljenje, ki ie rodilo Deklaracijo — moramo tudi res pokazati v vsei luči pravo rešitev ter se ie tudi oprijeti 7. vso krčevito silo.
Vsa dosedanja Obravnava Deklaracije se mi zdi le boli formelna. papirna tudi tam. kjer ie za aieno udeistvitev najboljša volja, da niti ne govorim o njenih nasprotnikih posebno izven stanovskih vrst. ki braniio staro le radi tega, ker iim ie neslo. Priznavam, da so polnile stare organizacije gotove privlačne sile, da so jih tvorile neke ideie ali krilatice. če že hočete; a naisi so bile te tvorne sile še tako slabe in kvarne, bile so vendarle Deklaracija oa ie to preteklost zavrgla, njena nova gesla so negacija prejšnjih. »Prej je "vladala politizacija, sedai nai bo depolitizacija, prej naslonitev na /druge, sedai osamosvojitev!«
Prav. depolitizacija — ampak kako io izvesti? Še bolje: osamosvai:tev — ali na kakšen način? in slednjič čemu vse to? Ali res samo radi nas. ali tudi radi nečesa druzega. važnejšega? Tu je problem, ki ga ne vsebuje Deklaracija in ki se ga ni doslei dotaknil še nihče.
Toda ta problem ie veleaktuaien. Da smo danes še v borbi za obstaneK Deklaracije, to ie vse res; ali treba ie že tudi oomisliti na jutri, ko bo Deklaracija recimo že sprejeta. Vprašanje že buta na duri: kako bomo Deklaracijo izvajali? — in na to butajoče vprašanje trepa iskati in najti odgovor. Deklaracija, to moramo imeti vedno pred očmi. ie sicer lepa. toda mrtva beseda; postati mora šele meso. To pa se ne bo zgodilo že s samim nienim spredetiem. amoak šele z njeno udejstvitvijo. Da pa ne bo šla ta gladko izpod rok. ie iasno. sai se že samemu sprejetju stavl.ia.io nasproti ovire nad ovirami.
S samim sprejetjem Deklaracije nam bo bore malo oomagano. kvečiemu da bomo v kratkem za novo bridko izkušnjo bogatejši. Deklaracija ne pomeni Še novega življenja, ampak je le orvi korak k pripravi za novo. To pripravo bo izvedla šele organizacija, ki bo slonela na ogrodju Deklaracije. Formalna združitev. ki io Deklaracija V predpostavlja, nam niti zdaleka ne sme zadostovati: glavno nam mora biti vnrašanie moči in ne zgoli vprašanje forme. Vprašanie muči v gospodarskih in moralnih ozirih našega stanu. A predvsem v moralnih. To moč na nam bo dala nova organizacija, ako nam bo vlila novega duha. ki nas bo spajal vse. Dosedanja več ali manj formalna združitev v posameznih organi zaeiiah ie skrahirala ravno radi tega. ker ie duh. ki iim ie bil podlaga, odpovedal. Novega duha na ni m o e oče vsiliti, ker bi ne bil tak oktroa le neizvedljiv, ampak bi bil tak način izvedbe tudi !e ponavljanje starih grehov, iz katerih se ravno z nelahko muko skušamo izkopati. Pač pa bo naloga nove organizacije ta. da pripravi pot temu novemu duhu. ki nai prešine vse njene člane in ki nai bo kažipot v bodočem vršenju njihovega zvania.
V nas se vrši važno preroienie. Ta proces oa ni onravičen, amipak le del splošnega orerojenia, za katero se muči na vseh koncih in kraiih vesoljno človeštvo. Staro živflienie se bliža h koncu in kmalu bomo na pragu novega, ki ie Ze na nohodu. Za to novo. boljše življenje Da ie treba oriprave in ta nriorava mora biti elavna naloga organizacije, ki hoče strniti v eno tako važen in odličen stan kakor ie učiteljski.
Usposobitev za življenje, ki ie na obzorju; to ie naloga nove organizacije, to ie novi duh. ki nai izoolnuie prvo fazo njenega obstanka. Okoli te nove nailoge se lahko strnemo vsi brez razlike svetovnega i.n političnega prepričanja, liberalci in klerikalci in vsi drugi Vzgoja za življenje na podlagi študija družboslovja, te edino nrave zgodovine in vodinice človeštva. to bodi smoter in bistvo življenja obnovljene organizacije. To bodi novi. neusahljivi vir. h kateremu nai se zatekajo vsi tisoči, ki iim ie bil doslei ta vir neznan :n nedostopen in radi česar ie tudi bilo doslei njihovo stanje in nehanje v organizaciji in izven nje tako klaverno in ubogo, brez haska in škodljivo.
B. Medvešček.
Stališče okrajnih učit. društev k Deklaraciji.
Mežiško učiteljsko društvo. 16. jam. t 1.: Je odobrilo naston svojega zastopnika na seii širjega sosveta, ki ie izvoje-val društvenemu predlogu uspeh in se ie ponbvno izreklo za v Deklaraciji zastopana načela.
Brežiško - Sevniško učiteljsko društvo ie odklonilo Deklaracijo s 3 glasovi. Za Deklaracijo ie (glasovalo 17 članov, proti 20 in 26 navzočih članov se ie vzdržalo glasovanja. Nekateri so zahtevali glasovanie po listkih, čemur se oa ni ugo~ dilo.
Radovljiško učiteljsko društvo je 17.
februarja t. 1. na izrednem zborovanju določilo referente za in proti Deklaraciji ter bo na prihodnjem zborovanju razpravljala o Deklaraciji
Mursko-sobctsko učiteljsko društvo
je 13. t. m. na svojem zborovanju sprejelo Deklaraciio v polnem obsegu, obravnavalo io bo na še podrobno tudi na prihodnjem zborovanju
Svetolenartsko učiteljsko društvo te na svojem zborovamju 6 t m. soglasno sprejelo Deklaraciio z zahtevo, da pride pred pokrajinsko skupščino in da pridejo na vodilna mesta osebe, ki bodo znale dati smer. katero zasledutie Deklaracija ter io privesti do končne zmage naše stanovske oolitike.
Dolenjelendavsko učiteljsko društvo ie na svojem zborovanju 20. .. m. odobrilo oostopanie svoiega zastopnika na seii širjega sosveta in ie odobravalo de-klaračno smer ter sprejelo Deklaraciio.
LISTEK.
JOSIP ŠTREKELJ:
Dečji dan.
Na naših šolah so razni patriotični prazniki. So taki, katere pred vso javnostjo slovesno obhajamo in mnogo drugih, katere slavimo v razredu skoraj vsak dan. zlasti pri pouku zgodovine in leposlovja. V razredu ie domače ognjišče, kjer so zbrani otrocj z učiteljem krog ognja ljubezni, govoreč o domovini, iunakih in zaslužnih možeh. Mali junaki ipa obljubljajo z Gregorčičem:
»Mi pa pomnik postavimo mu tak, da slednji skuša biti mu enak!«
Bil sem često priča takih obljub. Niso ustna migljala, odjekal pa je govoi iz žarečih oči, rdečih lic in pomembnih kreteni drobnih telesc.
Vsakdo se čuti junaka in vsakdo bi rad kai žrtvoval za domovino, da, kosali bi se! Pa kako, ker so še majhni, premajhni, pa ničesar nimajo? Verujejo, da jih bode domovina potrebovala in klicala na okope, kadar bodo veliki, ali ke-dai bo to? To ie nedogledna večnost za nje.
Da ne ibodo čakali, dokler bodo »veliki«, da že naprei dobe delež dela m zavest, da so prispevali za srečo domovine, ustanovil se ie »Dečji dan«. To Je dnn boiia za povzdigo in prosvit našega gospodarstva,, ki ie najvažnejši temelj sreče in zadovoljnosti v državi.
In dasi so majhni, so za ta boj, ne sicer na ceiii bojni črti, pač pa na krilu gozdarstva dobri vojaki in tudi junaki. Giboni so čez mero, zdravi, kakor nikdar takega, navdušenja so polna srca in razuma imajo dovoli, nai so slišali v šoli m tudi spoznali, da iih mati domovina nad vse ljubi, kakor oni njo.
Bilo bi odveč govoriti o neposredni gospodarski koristi gozda, ki jo imajo posamezniki, dežele in država ter o posredni v klimatičnem oziru, v Padavinah» zaustavljanju vharijev in hudournikov, sa; ie znano, da so gozdnate kraiiine najbogatejše, ker gozd iim 13© podlaga blagostanja.
Naša država ie bogata gozdov. Imamo najrazličnejše lesovie in tudi pragozd. Treba pa z gozdom umno gospodariti. Kar sekira vzame, treba nadomestiti, da bodo naši potomci imeli boljšo dediščino, kako smo io mi prejeli od prednikov. Torej vedno naprej in ne nazaj
nikov. Torei vedno nanrei in ne nazaj.
To pa ni tako težko delo, da bi ga naši mladi iunaki ne zmogli ali vsaj pripomogli, zato smo dobili »Dečji dan«.
Druga važna stran »Dečfega dne« je vzgojna. Navajati treba otroka, da spoštuje in ljulbi naravo in nasade, ki rastejo v korist in zabavo; da neguje koristne rastline, da ljubi delo, da zaupa vase in končno da spozna, da lasten trud rodi slajši sad, nego bogastvo po tujih žuljih.
Ker ie ta dan važen lin ta bon svet, nai se ga dovrši najslovesnejše.
Pri nas imenujemo ta praznik »Dečji dan«, drugod mu pravijo »Praznik dreves«.
Prvi tak ipraznik so ustanovili leta 1896. na Španskem. Nalmenili so se PO-gozditi goličave okrog Madrida 7. otroškimi rokami. Na lice mesta ie prišla tudi kraljica, dvorjani i,n vs;i 'madridski dostojanstveniki.
Španiji ie takoi sledila Italija. Da. ste te dve državi ustanovili ta praznik, ie naravna posledica, ker sta obe siromašni na lesu. zlasti Italija. V Italiji so oa uspehi s pogozdovanjem slabi, bodisi po otrokih, ali na državne stroške, ker masa naroda ie neizobražena, zato ne zna ceniti dobrote gozda in sproti uniči
nasade zaradi pomanjkanja kuriva ali? iz zlobnosti, predno doraste ped visoko.
Rusija ie sledila temu leta 1902.
V	naši državi so uvedli »Dečji dan«, kakor poroča »Poljoprivredni Glasnik« leta 1902., in sicer najprej v Beogradu. Deca ie pogozdovala na bližnjem Top-čideru in Karaburmi. Potem ie sledil ta praznik po celi Srbiji z velikimi svečanostmi. Posebno slavnostno so praznovali v Kragujevcu '¡n Negotinu. V Kra-gujevcu ie 7. aprila 1906 spremljala mladino Obloženo z motikami in drevesci vsa mestna elita in tudli vojaški polk z godbo na čelu in arhimandrit z duhovščino. Arhiilmandrit ie imel na mestu pogozdovanja slavnostni govor in ta dan, »Dečji dan«, posvetil kot praznik. Po dovršeni slavnosti in nasadbi ie občina priredila vsem otrokom skupen obed.
V	Nemčiji so menda leta 1900. upehali sličen praznlik, namreč »Praznik sadnih dreves«. Učenci prejmejo iz šolskega vrta, ako oa od tu ne zaldostuie, od države 00 eno sadno drevo, ki ga ^določeni dan Dosade na lastno zemljišče. Jame moraio izkopati rano v ieseni. Učiteli tu in tam pogleda o priliki jame in potem izvršene nasade, in izreče svojo kritiko v razredu.
(Dalje prih.)
Belokranjsko učiteljsko društvo: Po-
ročilo v zadnjem listu, da ie to društvo odklonilo Deklaracijo, kakor smo prejeli osebno informacijo, ne odgovarja resnici-Prejeli smo sedaj oficialno poročilo, ki se glasi: Belokranjsko učiteljsko društvo ie na svojem zborovanju 23. januarja 1926 razpravljalo e Deklaraciji in soglasno sklenilo sledeče: Deklaracije niti ne sprejmemo, niti ne odklonimo Ko
bo nrišla rednim ootom. bomo o nfi do-novno razpravljali in se končno odločili.
Šmansko - rogaško učiteljsko društvo je soglasno sklenilo: Priznavamo, da te Deklaracija primerno osnovana za diskusijo pri delegaciJskem zborovanju, v sedanji stilizaciii (torej ne idejno) na io odklanjamo. Odbor na i pripravi za prihodnje zborovanje referat »Analiza deklaracije in njenih komentarjev«.
Mistifikacija.
»J u t r o« ie prineslo v 44. številki od 23. t. m. sledečo vest med dnevnimi
poročili:
»Iz učiteljskih krogov smo prejel1: »Učiteljski Tovariš« z dne 18. t. m. pri-občuje na tretji strani pod naslovom »Z ozirom na gorostasno vest o radovljiškem učiteljskem društvu ...« zatrdilo, da UJU odnosno uredništvo »Učit. Tov.« sploh ničesar ne ve o razpuščenih organizacijah učiteljiščnikov in skuša vso stvar speljati na drug tir. Mi pa vprašamo, ali je res, da ie bil g Iv. Dimnik dne 30. januarja t. 1. pri g. direktorju državnega moškega učiteljišča? In ali ie da-lie res, da ie bil dne 15. februarja pri istem gospodu direktorju tudi g. Andrej Skuti? Z ozirom na dejstvo, da ie bila v Učiteljski tiskarni sklicana tudi seja gotovih učiteljev, kjer se ie razmotrivalo o izjavi naprednih učiteljiščnikov. bi si drznili resno dvomiti o odkritosrčnosti gorenje izjave uredništva »Učit. Tov.«-. Ali želite, da govorimo jasneje?«
Najžalostneie ie, da prihajalo take vesti »iz učiteljskih krosov« v politične liste in bo treba to kugo pričeti iavno pobijati, za kar bo dal pač tiskovni zakon dovolj podlage in zaščite
Da se uverijo tovariši, kako resnicoljubni in »odkritosrčni« ter »iskreni«
so oni gospodje tovariši, ki blatijo naš stan in stanovske tovariše po političnih listih, prinašamo sledeče izjave v dokaz resnice:
1 z ii a v a
Podpisani izjavljam, da z gospodom Ivanom D i ,m n ilk o m nisem nikdar razpravljal o klubu naprednih učiteljiščnikov.
Imenovani g. ie bil dvakrat pri meni, o Božiču 1925 v uradni zadevi (izpit za pomožne šole). 30. januarja pa ie iskal g. Dimnik prof. Bačiča in sva pri tej priliki govorila le mimogrede o novih učnih načrtih za učiteljišča.
V	Ljubljani, dne 23. febr. 1926.
A. Dokler. I. r.
ravnatelj.
Izjava
Podpisani izjavljam, da gosp. Andrej Š k u 1 j po novem letu soloh ni z menoj govoril, torei tudi ne dne 15. februarja 1926.
V	Ljubljani, dne 23. febr. 1926.
A. Dokler. 1. r.
ravnatelj.
Prvi sadovi depolitizacije UJU Poverjeništvo
Ljubljana.
Na zadnja dva razpisa učiteljskih mest z dne 17. avgusta in 5. septembra 1925 so se izvršila sedai imenovanja. Namestilna komisija za Ljubljansko oblast ie bila vestno in orevdarno sestavila dvopredloge, na katere ie ministrstvo prosvete v smislu dotične naredbe vezano. Toda preden so se izvršila imenovanja, ie prosvetni minister Velja V u-k i č e v i č podal ostavko. Ministru Š t. R a d i č u pa predlogi niso ugajali, zato iih ie vrnili velikemu žuipanu v ponovni pretres in sklepamje. Čakal sem. kdal bo sklicana zopet ¡seja namestilne komisije, a zaman. Delo so opravili gospodje sami — veliki župan, šef prosvetnega oddelka in oblastni referent za osnovno šolstvo. Zastopnikov učitelistva v namestilni komisiji na moie veliko začudenje niso pozvali na sejo. Mislil sem. da leži akt Še vedno nerešen na prosvetnem oddelku. Imenovanja sem zvedel šele iz listov. Nerazumljivo na mi je. kako se ie moglo na čelo postaviti: »Na predlog namestil-ne komisiie v Ljubljani so imenovani.« Kako so gospodje prvotne dvopredloge spremenili, mi ni znano, vidimo le. da ie več kot polovica imenovanih takih prosilcev. ki iih v prvotnih dvooredlogih ni bilo Po moiem mnenju so ta imenovanja nezakonita in spregovoriti bodo morale o tem še druge instance.
Najlepša mesta so dobili prononsi-rani Slomškarji in nekateri drugi prosilci. ki v sedanjih časih 11 a vsa usta k r i č e po d e p o 1: t i z a-c i i i šolstva, naskrivaj pa so se v sedanji kompetenei obračali in prosili za -c r o t e k -
c i j 0 na vse strani, na repre-z e 11 ,t a n t e političnih strank --na P u c 1 j a, P r ep e 1 u h a . potom 'zagrebškega Tomažiča na ministra Št. Rad i ca ;td, V »d e !k 1 a r a c i i i« zahtevajo, da rai se u č i t e 1 i s t v o osamosvoji od političnih strank, s k r 1-v a i pa iih prosijo- za pomoč."
Kardinalna točka v »Deklaracij« .e, vi;, se učiteljska organizacija ne sme vmešavati v učiteljska imenovanja. To ie prvi pot, da organizacija ni posegla vmes in — sadovi so že tu- prezrli so učiteljske zastopnike, na odlična mesta postavili Slomškarje, akoravno so mnogi napredni kompetenti starejši in boljše kvalificirani in popolnoma prezrli naše ljudi. V poverjeništvu včlanjeno učitelistvo se ie depolitiziralo. Slomškarji pa so marljivo delali za svoje ljudi pri klerikalnih poslancih, pri radikalih in radi-čevcih'in so dosegli, da so dobili vsi kompetenti lepa mesta. Mi pa s e de-politizirajirfld, le krepko naprej!!	L. Jelene I. r.
Opomba uredništva: Prinašamo ta dopis, ki je bil sicer že objavljen v nedeljskem »Jutru« in poslan »U č i -t el jskemu Tovarišu« šele v drugi vrsti, v torek. Na drugem mestu je objavljeno stališče, ki ea ie tudi eKse-kutiva organizacije zavzela k temu vprašanju. Za trditve pod * ¡prepuščamo odgovor vsem onim. iki so sedantia službena mesta dobili, na.i sami odgovarjajo, če so se za službena mesta res na skrivnem posluževali političnih strank in iih skrivaj prosili za pomoč.
Splošne vesti.
— V zadnji številki smo priobčili imenovania v ljubljanski oblasti. Zadnjič smo priobčili imenovanja v mariborski oblasti. Kolikor smo poučeni so imenovania v mariborski oblasti izvršena brez vnanjega vpliva itn res v zmislu čl. 62. čin. zakona. Ne moremo pa se povsem strinjati z načinom imenovani v ljubljanski oblasti. Kakor smo namreč poučeni, so se ta imenovanja izvršila 'brez in preko namestilne komisije. Po odpravi višjega šolskega sveta, kjer so se na-meščenja obravnavala zborno, smo se dolgo borili proti temu, da bi se brez učiteljskih zastopnikov odločalo o usodi učitelistva in nai bi se ta sistem odpravil. Ne bomo danes ponovno navajali vzrokov za to. Predvsem smo se borili za to, da dobimo namestilno komisijo, da^ tako pridemo od upravno absolutistične k boli demokratični prosvetni
upravi. Po dolgi borbi se nam ie to Posrečilo doseči in dobili smo z ministrsko odredbo O. N. Br. 21.617 od 23. aprila 1925 (glej Osn. Nastavo br. 14 od 1. mata 1925) namestilno komisijo z zastopniki učiteljstva, katere namen je bil v prvi vrsti objektivno zakonito postopanje tn preprečiti strankarske in lajiške vplive na učiteljska nameščanja.. Kakor pa smo poučeni, se navedena imenovanja mso izvršila na predlog namestilne komisije, dasi ministrska odredba ni razveljavljena hn bi se morala upoštevati, če se hoče upoštevati pravni postopek. Oseba ie postranska stvar! Protestirati moramo, da so se ta imenovania izvršila brez tn preko zastopnikov učitelistva v namestilni komisiji. Ta praksa bo zavedla v iste vode, iz katerih hočemo ravno izplavati. Zato bi bilo želeti in bo šla naša borba vedno za tem. da se nam va-
rujejo pravne razmere Ne glede na osebo moramo odločno povzdigniti svoj glas in javno izreči enodušno zahtevo učitelj-.stva po popolnem uveljavljenju namestilne komisije z učiteljskimi zastopniki in aopolnem varstvu pravnih razmer. Pričakujemo, da se bo ta pogreška odpravila in da se ne bo postopalo preko učiteljskih zastopnikov in tudi ne preko organizacije pri nomimi'ranjiu učiteljskih zastopnikov v razne zastope.
—	Ako so znani kaki kričeči slučaji pil sedaniih nameščanjih bod'«i v eni ali drugi oblasti, prosimo predsednike okrai-nlh učiteljskih društev, da iih prijavijo s podrobnimi navedbami poverjeništvu. da iih isto odda pravno - obrambenemu odseku v proučitev. Prizadeti naii se opo-zore. da dajo točne podatke in so sami osebno odgovorni za točnost in resničnost podatkov.
—	Nova intriga. Na podlagi dejstva, da niso bili pozvani učiteljski zastopniki v ljubljanski oblasti v namestilno komi-silo, hočejo sedai izrabiti nekateri to kot sredstvo v boiu proti Deklaraciji. Nas ne vznemirja to! Za svoje zastopnike v namestilni komisij,- «p bomo borili naorei In tudi za pravični postopek pri nameščanjih Odločno pa moramo zavrniti izrabljanje teh imenovanj za pristranske namene. Zato smatramo, če bi bila resna volia odpomoči pravnemu postopku In pravičnemu postopku pri službenem; nameščanju. da ie bil tozadevni članek v »Jutru« zelo neumesten, ker se preveč jasno vidi iz niega namen. S takimi članki se ne bo odpomoglo niti pravičnemu postopanju pri nameščanjih. niti se ne bo utrdilo s takim načinom upoštevanje in mnenje učiteljskih zastopnikov v narne-stilnih komisijah. Jasno ie. da se s tem stvari škoduje in treznomisleče učitelistvo bo odklonilo samo take »izagovore«. — Zakai pa v mariborski oblasti ni podobne gonie pri imenovanjih, kakor se dogaia ravno od učiteljske strani vedno v ljubljanski oblasti?
•
—	Ker se še vedno ni oglasil nobeden dopisnik proti Deklaraciji, bi bilo v interesu organizacije in stvari same, da se s stvarnimi argumenti oglasijo tudi oni, ki imajo pomisleke proti Deklaraciji v katerikoli točki. Nai navedejo argumente in se udeleže načelne debate, ki bo razbistrila vprašanje obojestransko. Potrebna ie obojestranska debata tudi za končno redakcijo, ki jo bode ¡moral izvesti odsek za pokrajinsko skupščino. Tudi okrajna društva nai pošljejo svote pomisleke Poverien'stvu z utemeljitvami vred.
—	Vpliv naše organizacije na nameščanja in Deklaracija. Nekatere silno moti. češ. da po Deklaraciji ne sme imeti organizacija nobenega vplliva na imenovanja. Ni res! V zmislu Deklaracij« naj se samo vodilne osebe organizacije ne eksponiraio ter nai ne 'protežiiraio inosa-meiznikov pri imenovanjih Ni tudi dobro. da so te osebe v namestilnih komisijah. ker pade ootem vsa neievolia zaradi Služb na vso organizacijo. To nam ie pokazala praksa. Organizacija se mora boriti 7,a to. da bo učitelistvo volilo lahko neoristrane osebe kot učiteljske zastopnikp v namestilne. disciplinarne in druge zastooe. od katerih bo zahtdvala. da varuieio v teh zastooih strogo objektivno postopanje Organizacija se bo borila proti temu. da se pri nameščaniih ne bo postopalo strankarsko, temveč strogo objektivno, 00 službenih predpisih. Organizacija se bo borila med članstvom samim, da ne bode iskalo orotekoiie pri političnih strankah, ampak da se bo priznala prednost onim, ki imajo po službenih predpisih prednost. S tem bo sama trebila partizanstvo pri nameščeniiih. To je zrmisel one točke v Deklaraciji in kadar to dosežemo, bo lahko vsak učitelj hodil ravno pošteno pot za službo.
—	Okrajni šolski nadzorniki ¡n okrajna učiteljska društva. Oba prosvetna inšpektorja velikih županov sta izdala na sreske šolske nadzornike odlok, v katerem pravita, da bodi nadzornik kot tak pri vseh vprašanjih stanovsko organizacijskega značaja srogo nepristranski to ie ne za in ne proti. Kjer ie nadzornik tudi društveni predsednik, nai zaraat uradnega položaja predsedstvo odloZi. dokler ie nadzornik ali nai pa pri takih zborovaniih ne predseduje Tudi na.i nadzornik vedno iavi predsedniku, ali zastopa šolsko oblast, ali se udeležuje zborovanja kot društven član. — K temu pripominjamo sledeče: Ne vemo. kdo ie ta odlok provzročil. važna ©a ie za nas konstataciia. da nosi prvi. t. i ljubljanski odlok datum 9. (devetega) januarja t. 1. To konstatiramo za to, da se izogmemo
morebitnim očitkom, da rzhaia iniciativa od organizacije ali od kakega organizač-nega funkcionarja. Pozabiti ne smemo, da so v Srbiji ra^no sreski šolski nadzorniki ustanovitelji sreskih učiteljskih društev in niih najboljši strokovni delavci in voditelji. Konstatiramo. da ni dal noben član organizačnega vodstva ne pred 10. januarjem in ne 00 10. januarju iniciative za ta odlok. — Prepuščamo, da zavzamejo predvsem sreski šolski nadzorniki sami svoie stališče, ooteim pa okrajna učiteljska društva Opozarjamo oa na uradni značai odloka, zaradi česar imoraio biti, argumenti strogo stvarni in mirno izraženi.
—	Protest proti omejevanju osebne svobode učiteljicam. Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj: 1. Učiteljice protestiramo proti odlokom, kakor ie oni g ministra prosvete z dne 28. julija 1925, O. N. br. 31.080, o obleki učiteljic, ker se zavedamo, da pretežna večina učiteljic s svoiim nastopom in vedenjem ne daje povoda za take pavšalne predpise, ki nam odrekajo pravo pojmovanje za naš poklic kot vzgojiteljice. — Ako so izieme med nami. naj se osebno opommiio in disciplinirajo. — 2. Učiteljice vršiio isto delo kot tovariši, zato smatramo za žaljivo dejstvo, da se samo nam nalaga tema za uradno konferenco. Ali vsemu učiteljstvu. ali pa nobenemu.
—	Lojalno popravljamo vest o Belokranjskem društvu. Ni res. da ie to društvo odklonilo Deklaracijo, ker .ie bil osebni pritisk na članstvo od gotove strani in tudi ni bilo na članstvo nobenega voliva od gotove strani. Društvo piše o tem oficialno sledeče: »Ne od zgo-rai ne od katerekoli strani si ne pustimo, vplivati, pač Pa bomo oreii temeljito premislili. predno bomo izrekli sodbo o tako važni zadevi, kakor ie nreorientaciia naše stanovške organizacije.« — Na drugem mestu prinašamo oficialno stališče, ki ga ie zavzelo to drušvo k Deklaraciji.
—	Ker smo prejeli vest o odklonitvi ustno od osebe, o katere verodostojnosti nimamo povoda dvomiti, smo to vest tudi beležili Ista oseba ie tudi sama izjavila. da se ie udeležila zborovanja in da ie članstvo na podlagi njegovega govora in še enega tovariša soglasno odklonilo Deklat "acijo. To smo smatrali tudi kot osebni pritisk na članstvo. Nimamo vzroka poročati neresnico, zato tudi vest o Belokranjskem društvu lojalno popravljamo no oficialnem popravku. — Uredništvo »Učit Tov.«
—	Tiskarski škrat nam ie v zadnji številki »Tovariša« nekoliko ponagajal. V zadnjem odstavku notice »Ugotavljamo z ozirom na dvome itd.« čitai pravilno: »'Kot poslovni tajnik (ne pa član ožjega sosveta in eksekutive) je bil nameščen itd____«
—	Kočevarji tepeio naše učitelje v slovenski Belokrajini Z ozirom na naslovno notico, prosim, priobčite nastopno pojasnilo. Takai po navedenem dogodku sem govoril s sreskim šolskim nadzornikom, ki ie izjavil: »Preiskava i e že uvedena in storilci bodo ek'se mipl ar i čno k a z 11 d v a -ni.« Vsled te izjave sem -smatral protest za nepotreben, osobito, ker ie prešla ta resna zadeva 00 »Jutrovih« noticah v popolnoma osebno zadevo. Ako ne bode sresko poglavarstvo potrebnega ukrenilo, bo naše društvo gotovo, brez pritiska od katerekoli strani, povzdignilo svoi glas.
—	Za Belokranjsko učiteljsko društvo B a r 1 e , t. č. predsednik.
Poziv. V zmislu sklepa nekega okrajnega učiteljskega društva naprošamo uredništva političnih dnevnikov, naj opu-ste razpravljanje o Deklaraciji, dokler vprašanja iste niso definitivno rešila posamezna učiteljska društva.
Istočasno poziva podpisano poverjeništvo po sklepu eksekutive z dne 23. svečana vse one člane, ki se zatekajo s svojimi članki v politično časop;sie, nai s tem prenehajo, ako količkaj ljubijo svoio stanovsko organizacijo
UJU — poverjeništvo Ljubljana.
—	Tovariši upravitelji(-ice)! Na naše vabilo za odkup starih letnikov Zvončka se je doslej odzvalo samo 50 šol. V primeri s številom šol v Slo-
ARGUS i« naš najboljši Informacijski zavod
ARGUS lma v vseh mestih svoje poverjenike_
ARGUS daja Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-
Industrijsklh podjetij In privatnikov__
AP(i|ItS-ov9 informacije so vsikdar točne Izčrpne
In hitre
ARGUS ARGUS
so nahaja v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd ,ov telefon je 6-25, a brzojavni naslov Argus

veniji je ta uspeh nadvse minimalen. — Tovariši upravitelji, sezite tudi še vsi ostali pridno in hitro po tej zalogi, da jo čimprej vnovčimo in znižamo dolg na Zvončkovem računu.
—	Zvončkarjl! Obračune za prvih 5 številk Zvončka imate že vsi v rokah. Hitite s poravnavo zastankov, ker dokler ne plačate dolžne naročnine ne boste dobili 6. številke. — Vsem ostalim dolžnikom — celoletnim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine za leto 1925/26 smo priložili v šesti številki položnice z označbo dolga. Tovariše razrednike prosimo, naj opozorijo svojo šolsko deco na v Zvončku priloženo položnico in listek z opozorilom, da ne bomo poslali sedme številke nikomur, če ne plača zastanka na naročnini in ne vpošlje vsaj delnega naplačila za drugo polletje.
—	Društvene blagajnike opozarjamo na termin 15. marec. Podrobnosti so razvidne iz okrožnice, ki so jo prejela društva pretečene dni. Sklepov ter naročil vodstva in eksekutive se bomo striktno držali. '	Blagajnik.
—	Naročnike Popotnika opozarjamo, da znaša naročnina Popotnika za leto 1926 Din 50 letno. Korektura cene je v prvi številki pomotoma izostala.
—	Naročnikom Zvončka sporočamo, da se bo ekspedicija lista to pot za nekaj dni zakasnila iz vzroka, ker moramo vsem naročnikom — dolžnikom priložiti v tej številki položnice z označbo dolga. List bo koncem tedna na pošti.
—	Učiteljska Samopomoč. Društvena uprava sporoča članom U. S., da je v drugi polovici januarja 1926 umrla članica Antonija Dedič iz Bočne Za ta — 109. smrtni sliicai prejmete nalkaznice v zadniih dneh marca t. 1. Dediči so prejeli na posmrtnini 8805 Din. — V zadnjih dneh januarja 1926 je razposlala društvena uprava 51 članom obračune za zaostanke na članskih prispevkih. Na ta pisma se ie odzvala komaj ena tretjina. Kie so drugi? Zanesljivo pričakujemo. da se tudi ostali dve tretjimi odzoveta z nalkazili takoi v prvih dneh marca t. 1 — Danes (23. februarja 1926)
• ima U. Š. 1843 članov. Posmrtnina znaša 9215 Din.
—up Društvo uook. učteHstva Slovenije priporoča vsem po novem zakonu umirovljenim učiteljem, da nai vsi ostanejo naročniki »Učit. T o vi.«, glasita UJU. Tudi iz hvaležnosti do UJU nai si naročaio ti upokojenci »Učit Tov.«, ker jim ie Udruženje pomoglo k novim 'Učiteljskim plačam in k boljšim učiteljskim pokojninam. Znano ie, da imajo stari kronski upokojenci le polovico pokojnine od novih — novi na dvakrat večjo — mesečno do 3000 Din plače. Kolegialno bi bilo. da pomagajo starim kronskim upokojencem s tem. da jim posojalo »Učit Tov.« Kronski unokojenoi si ne morejo listov plačevati — Ministrstvo ni hotelo storiti nič za kronske upokojence. Društvo ie poslalo že 5 peticij — leta 1921., 1922., 1923.. 1924. in 1925. za premembo — celo na skupščino dve prošnji. Vsak cestni delavec pripozna. se godi kronskim updkoiencem krivica, če dobiva mesečne plače le 425 kron namesto 425 Din. Po novem dobi učitelj v Srbiji 425 Din, to ie 1700 kron. V Sloveniji ima vsak stari lupokdienec 1275 kron mesečne škode, letno 15.000 kroni S tem bi si lahko oskrbeli kljub draginji primerno hrano	M- B.
—	Učiteljstvu mokronoškega krožka! Pri jesenskem zborovanju smo določili. da se zopet snidemo v marcu. Razne okolščine oa, zlasti preobložitev z uradnimi pisarijami in ž njim združenimi stroški, dela na šolskih vrtih ter Obilica poslov izven šdle. kakor tudi nepopisno slaba pota, so me primorala, da preložim to zborovanie na kasnejši čas. Morda nam do takrat izplačajo že večkrat-
nove-Pise»-FIorence-Rima-Naipolja (Pompeji, Vesno) Foggia-Ancona-Bo|logna-Me-stre-Trst-Ljubljana. Vožnja po morju se opusti radi viharjev koncem marca. Vrnitev v Ljubljano bo 6. aprila. Celokupni stroški za hrano, prenočitev, vožnjo in muzeje znašajo 2500 Din v III. razr. brzovlaka. Gg učitelji in učitelice. ki se nameravajo izleta udeležiti, nai se nemudoma javijo na navedeni naslov, da jim društvo izposluie dopust za 27., 28., 29. in 30. imarca. Prijave sprejema »Pro-buda« Gospodarski odsek, Ljulbljana, Tehniška srednja šola.
—	Podpore za šole v Sloveniji. Minister za prosveto ie podpisal odilok. s katerim se odrejajo drž. podpore osn. šolam v Sloveniji, in sicer: za nove šolske stavbe v Semiču pri Črnomlju 85.000 Din, v Pinci pri Dolnji Lendavi 85.000 D'n, v Golem pri Ljubljani 25.000 Din in v Lučinah pri Kranju 5000 Din. Osnovni šoli v Murski Soboti je odka-zana podpora 20.000 Dim, po 10.000 Din Pa šolam Log pri Ljubljani. Škocijan pri Turjaku. Cerkllje pri Kranju. Lesce pn Radovljici, Želimlje pri Ljubljani, Turjak pri Kočevju in Sv. Vid pri Ptuju.
—	Članom radovljiškega učiteljskega društva. One, ki še niso poravnali članarine za leto 1 925. (so le tri šole še in nekai posameznikov!), prosim, da to store brez odloga Dalje prosim vse tovarištvo, da poravna za leto 1926. prvega marca za tri mesece, ker se mora glasom sklepa poverjeništva obračunavati dvomesečno (februarski termin) in ako do 15. marca t. 1. z Ljubljano ne poravnamo vseh obveznosti, nam brezpogojno ustavilo s tem dnem vse liste. Prav ie tako, red mora biti. posebno pa v blagajni! Če bi vedeli zamudniki, koliko nepotrebnega dela in stroškov na-pravljaio s svoio brezbrižnostjo, bi gotovo redno plačevali članarino! Prosim torei s 1. marcem sigurno! — Blagajnik.
Naša gospodarska organizacija.
—	Občni zbor »Učiteljskega doma v Mariboru« se vrši na Jožefovo dne 19. marca 1926. Dnevni red se priobči pravočasno. Na ta občni zbor opozarjamo vsa učit. društva mariborske oblasti, kakor tudi posamezne člane, da vpošljejo pravočasno svoje želje in predloge načelstvu. Vsa učiteljska društva bodo itak pozvana, da pošljejo na občni zbor svoje zastopnike. Dobrodošel je pa tudi vsak posamezen član. — Zakaj, če plačuje članstvo razmeroma visok davek, mora tudi vedeti, kako se ta denar upravlja. Vsak upoštevanja vreden nasvet, ki1 nas dovede čimpreje do cilja, se bode uvaževal.
—g Društvo za zgradbo Učit. konvikta v Ljubljani. V mesecu februarju so plačale članarino sledeče šole: Črnomeljski okraj: Adlešiči 150 Din, Dragatuš 60 Din, Petrova vas 10 Din, Preloka 10 Din, Sinji vrh 40 Din; Kamniški okraj: Brdo 60 Din, Dob 60 Din, Homec 20 Din, Ihan 20 Din, Kamnik dekliška 50 Din, Komenda 60 Din, Mengeš 70 Din, Nevlje 20 Din, Moravče 180 Din, Stranje 20 Din, Šmartno v Tuhinju 10 Din, Zgornji Tuhinj 20 Din, Tunjice 20 Din, Vodice 33 Din, Zalog 20 Din; Kočevski okraj: Bosljiva Loka 10 Din, Fara-Vas 22 Din, Gora 10 Din. Kočevje 260 Din, Loški potok 130 Din, Mavrlen 10 Din, Mozelj 30 Din, Novi kot 10 Din, Osilnica 10 Din, Ovčjak 10 Din, Papeži 10 Din, Ribnica deška 100 Din, Ribnica dekliška 110 Din, Stara cerkev 50 Din, Stari breg 10 Din, Stari kot 10 Din, Svetli potok 10 Din, Štalcarji 20 Din, Turjak 10 Din; Kranjski okraj: Sv. Ana 10 Din, Cerklje 60 Din. Dražgoše 40 Din, Jezersko 20 Din, Kovor 20 Din, Kranj dekliška 80 Din, Naklo 20 Din, Poljane 55 Din, Preddvor 44 Din, Primskovo 40 Din, Rateče 10 Din, Sela 10 Din, Selce 50 Din, Škofja Loka 100 Din, Trebija 20 Din, Tržič 132 Din (zadostuje samo po 10 Din), Velesovo 20 Din, Železniki 50
Din (prosim imena!); Krški okraj: Bučka 22 Din (zadostuje po 10 Din), Št. Janž 60 Din (prosim .	imena), Škocijan 20 Din, Šmarjeta 120 Din, Tr-
obi juibljeni zaostanek naših plač ali pa žišče 10 Din, Zameško 20 Din; Laški okraj: Gor-
vsai povrnejo stroške za »Uslužbene liste«, ki v pretežni večini niso bili ravno malenkostni. — Vinko Bercé, t. č. predsednik.
—	II. pedagoški teden v Mariboru.
»Pedagoško - didaktiški krožek« v Mariboru priredi v dneh od 12. do 17. aprila t. 1. v veliki kazinski dvorani ciklus predavanj o »Duševnem in telesnem r a z v o i u našega otroka«, in sicer v sledečem redu: 1. dan, ponedeljek: dr. Fran Toplak. »Dojenčkova doba«. 2. dan, torek- Viktor Rode. »Predšolska doba«. 3. dan, sreda: dr. Fran Žgeč, »Šolska doba«. 4. dan, četrtek: Gustav Šilih, »Mladostna doba«. 5. dan, petek: Anton Skala, »Duševno in telesno zaostali otroci«. 6. dan, sobota: dr. Ra-miro Bujas, »Izbor poklicev«.
—	h naših krogov. Poročil se le v Stoprcah pri Rogatcu tov. Ivo Jarnčič, učiteli v Ptuju s tovarišico Lojzko Lov-rec, učiteljico v Stoprcah pri Rogatcu.
—	Velikonočni izlet v Italijo. Kakor že omenjeno, priredi društvo »PrObuda« za velikonočne počitnice izlet v Italijo.
nja Rečica 20 Din; Litijski okraj: Polšnik 10 Din, Primskovo 10 D, Vače 10 D. Veliki Gaber 20 D, Žalna 20 D, Korinj 40 D; Ljubljana: I. deška osn. 110 Din, II. deška osnovna 100 Din, III. deška osnovna 60 Din, VI. deška osnovna 20 Din, Barje 55 Din, (Ivan Kocijančič 100 Din), I. dekliška osnovna 90 Din, drž. pomožna šola 50 Din, drž. zavod za gluhoneme 110 Din, mestni šol. svet 63 Din, pri prosvetnem oddelku gg. Engelbert Gangl in Ferdo Juvanec po 100 Din, Božo Račič 11 Din; Ljubljanska okolica: Blatna Brezovica 40 Din, Borovnica 50 Din, Dobrova 20 Din, Dolsko 40 Din, Horjul 60 Din, Hrušica 60 Din (prosim imena), Jezero 10 Din, Moste 220-Din, Pirniče 10 Din, Podlipa 20 Din, Preserje 40 Din, Preska 100 Din, Studenec-Ig 60 Din, Šmartno 100 Din, Zgor. Šiška 40 Din, Zalog 50 Din, Želimlje 20 Din, Šolski referat 40 Din; Logaški okraj: Cerknica 10 Din, Grahovo 33 Din, Igavas 70 Din, Gor. Logatec 50 Din, Planina 50 Din, Rovte 21 Din, Sv. Trojica 100 Din, Unec 60 Din; Novomeški okraj: Dobrnič 20 Din, Novo mesto deška 140 Din, Učiteljsko društvo za novomeški okraj 260 Din; Radovljiški okraj: Ovsiše 20 Din; Sevniški okraj: Blanea 20 Din, Brežiško-sevniško učit. društvo v spomin blagopokojnega tovariša Justeka Tominca 500 Din. Tov. Cecilija Prosenova iz Horjula je podarila društvu obveznico 7% drž. inv. posojila s 3 zapadlimi kuponi skupaj 110 Din 50 p. Bivši člani in odborniki P. uč. dr. so odstopili društvu 523 Din, tov. Juraj Režek iz Ljubljane 10 Din, tov. Anton Arrigler iz Skaručne 10 Din. Vsem članom In darovalcem prav Iskrena hvala! Svojo stanovsko in' moralno dolžnost je doslej izpolnilo 472
iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih drufitev v »lo veniji.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje dne 6 marca t. 1. ob lu. uri v »Mladiki« s sledečim vziporedom:
1.	Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo dekla-racijskega odbora. 4. Sprememba pravil UJU (poroča tov. Šestan). 5. Poročilo kulturno-prosvetnega odseka. 6. Volitev odsekov (pedagoški, kulturno - prosvetni in pevski). 7. Slučajnosti. Z ozirom na važnost posameznih točk pričakujemo polnoštevilno udeležbo. Ponovno se opozarja cenjeno članstvo, da ne zapušča zborovania pred koncem in se bode odslej navzočnost konstatirala. Nadalje opozarjamo tovariše(ice) pevce in pevke. da se zanesljivo udeležijo sestanka ob 9. uri. — Ob 8. uri ima sejo deklara-cijski odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ zboruje dne 6. marca t. 1. v Središču. Začetek ob pol 11. uri. Dnevni red: 1. Zborovanje. 2 Praktični pouk o deških ročnih delih s hospitacljo pod vodstvom tov Srečka Vittorija. — Opomba: Tovariš Vittori prosi, da se udeležniki takoi iaviio niemu. Vsak na.i prinese škarje in oster nož s seboj. Obed bo ob 14. uri in se lahko porabi vlak za vrnitev iz Središča ob 15.53. Na Mnogo-brojno udeležbo vabi odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZJANSKI OKRAJ bo imelo v soboto, dne 6. marca 1926 svoi občni zbor v Kozjem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3 Poročilo društvenih funkcionarjev. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. — Ker je v našem oikraiu še nekai novo-došlih tovarišev(ic). ki še niso pristopili k društvu, se vabijo tem potom, da se udeleže občnega zbora ter mogoče uvidijo potrebo skupnega dela v stanovski organizaciji. — Odbor.
= SAVINJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 4. marca 1926 ob 10. uri na Gomilskem s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik.
2.	Dopisi. 3 Poročila društvenih funkcionarjev. 4. Poročilo o seii širjega sosveta UJU pov Ljubljana z dne 10. januarja t. 1. 5. Razprava Deklaracije 6 Razprava o reviziji pravil UJU. 7. Volitve. 8. Slučajnosti. Člani nai se pripravijo temeljito na 5. in 6 točko dnevnega reda. Udeležba obvezna. — Predsednik.
= BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje 6. marca 1926 v Črnomlju. Dnevni red: 1. Ob 11. uri prva pevska vaia društvenega pevskega zbora 2. Ob 12V2. uri: a) odobrenie zadnjega zapisnika: b) nadaljevanje zborovanja z 23. jan. 1926; c) slučajnosti. — Odbor.
= LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima redno zborovanje v soboto, dne 6. marca t. 1 ob 18. uri v risal-nici šole pri Sv. Jakobu s sledečim dnevnim redom: 1. Predsedstvena naznanila. 2. Razprava glede bodoče organizacije UJU in oremembe pravil. 3. Deklaracija. 4. Slučajnosti Ker ie to zborovanje ve-levažno za naš stan in njega organizacijo. pozivamo vse članstvo ljubljanskega učiteljskega društva, da se ga polnoštevilno udeleži in da se udeleži debate k prvi in drugi točki. V ta namen naj vsak skrbno prouči naša pravila v zmi-slu okrožnice glavnega odbora, objavljene v oredzanjem »Tovarišu« in na Deklaracijo. Le z intenzivnim sodelovanjem vsega članstva moremo razčistiti položaj in pravilno usmeriti pot bodočega dela.
Predsedstvo. PRIZNANO SOLIDNA DOMAČA TVRDKA
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA * DVORNI TRG STEV. 3

= ŠMARSKO . ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bode zborovalo dne 6. marca t. 1. ob 10. uri v Rogaški Slatini: Vzpored: 1. Dopisi 2. Zapisnik. 3. »Vprašanja in odgovori o osnovni šoli«. ref. tov. Burdian. 4. »Analiza Deklaracije in njenih komentarjev«, poroča tovariš Verk. 5. Slučajnosti. Pri slučajnostih razgovor o Službenem listu
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POLITIČNI OKRAJ LJUTOMER zboruje v soboto, dne 6. marca t. 1. na deški osnovni šoli v Ljutomeru z začetkom ob 8. uri. Dnevni red: 1 Izročitev diplome častnega članstva tov Francu Zacherlu. 2. Zapisnik. 3. Dopisi. 4. Enotna izpolnitev Službenega lista. Poroča tov .nadzornik Karbaš. 5. Poročilo in diskusija o Deklaraciji — L. Ivanjšic. 6. O reviziji pravil UJU. — K. Mavric. 7. Poročilo o »Narodni Prosveti« in »Učitelju« — Karbaš in Vrabl. 8. Razne stanovske in šolske zadeve. — Tovariši in tovarišiee se pozivajo, da orouče Deklaracijo in pravila UJU v 2. in 6. številki »Uičit. Tov.«, da iim bo laže udeležiti se debate in staviti samostojne predloge! — Pridite polnoštevilno! — Predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA Ker nismo izčrpali dnevneea reda na zborovanju dne 13. februarja, se vrši nadaljevanje v soboto, dne 6 marca t. 1. v osnovni šoii v Murski Soboti. Ker so na dnevnem redu iako važne zadeve in bo prihodnje društveno zborovanie šele v mesecu juniju. je polnoštevilna udeležba nujno potrebna. — Zborovanja pedagoških krožkov. ki bi se imela vršiti v začetku marca, se prenesejo na začetek aprila, — Za odlbor: M. Du ic, t. č. tajnik.
= KRŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo imelo svoi občni zbor v soboto, dne 6 marca 1926 točno ob pol 10. uri v fizikalni dvorani meščanske šole v Krškem. Dnevni red: 1. Poročilo društvenega odbora. 2. Poročilo računskih preglednikov. 3. Poročilo prosvetnega odseka 4. Določitev društvene članarine za 1 1926. 5 Volitve. 6. Deklaracija. 7. Predlogi. 8. Predavanje tov. strokovnega učitelja F. Stiplovška : »Vplivi r a z v o i a moderne umetnosti«.
Listnica uredništva.
—lu Ne moremo vsega. Dopisniki člankov urgiraio nai se objavili o njihov: članki, dopisniki društvenih poročil oa godrnjajo, zakai njihova poročila ne pridejo že enkrat na vrsto. Vsem ni mogoče ustreči. Lista ne smemo razširiti, ker je vezan na proračun, priloge so oa določene tudi s sklepom pokrajinske skupščine svojemu namenu. Predvsem pros'imo društvene poročevalce, da kraišaio svo-a poročila, ker nekatera so res predolga. Tudi oni, ki pošljejo dtobne vesti za list hočeio imeti svoie Objave v listu. Gibanje po tujih državah moramo že drugič opustiti, dasi prav ta drobiž zelo ugaja. Urednik se mora ozirati na vse. ustreči oa na štirih straneh tudi vsem ne more. zato potroimo drug 7, drugim, če ne pride vse takoi v list. Je pač križ. ki ga ne pozna, kdor ni imeil z njim opravka.
Odhod iz Ljubljane bo 26. marca okrog članov. Drugi posnemajte, dosedanji vztrajajte! 22. ure preko Trsta-Mestre-Milana- Ge-	Jos. Kobal, blagajnik.
opozarja p. n. učiteljstvo, da si zamore nabaviti vsakovrstno blago za obleke, perilo, kakor razna oblačila (obleke, površnike, raglane, dam-ske plašče, kostume, dežne plašče etc.) po izredno nizkih cenah in to tudi na ugodna mesečna odplačila. - Lastni krojaški atelje-Točna postrežba-Vzorci se razpošiljajo franko proti vrnitvi.
PRIZNANO IIIIIIIIIHIIIII NAJSOLIDNEJŠA DOMAČA TVRDKA
JOS. ROJINA
LJUBLJANA fj ALEKSANDROVA C. 3
Velika zaloga vsakovrstnega češkega in angleškega blaga in sukna. J Bogata izbira vseh vrst izgotovlje-nih oblek, površnikov, ra-glanov, dežnih plaščev etc. po izredno znižanih cenah.
LASTNI KROJAŠKI ATELJE! Točna postrežba!	Solidne cene!
P. n. g. učiteljem nudi na ugodna mesec, odplačila!
Glavni in odgovorni urednik Iran Dimnik v Ljubljani, csa Izdajatelj: UJU — poverjenistvo Ljubljana, odgovarja
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.