EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO
Kadri nam povzročajo največ glavobola
Prejšnji teden so se sestali najodgovornejSi tovariSi iz be-Žigrajskih ozd. ki se ukvarjajo z ekonomskimi.odnosi s tujino. To sreCanje, izrazito delovne-ga značaja. je nastalo na po-budo obfiinskega komitoja zveze komunistov. Uvodno be-sedo je imel sekretar Lojze No-vak, ki je tudi celovito razgrnil vso problematiko, ki zadeva podrofije ekonomskih od-nosov s tujino, posebej še v naži občini.
Dejstvo je, da imamo v drža-vi trenutno trikrat večjo zadol-ženost v tujini kot pa pred leti, je poudaril Lojze Novak. To je stanje, kj večkrat vodi v kom-promisarstvo, kar pa seveda ni tn ne more biti dobro. To se kaie tudi v naši republiki in ne nazadnje v občini. NaŠo ener-getsko odvisnost bomo lahko kompenzirali le tako, da bomo izvaiali visokokvalHetne izdei-ke. pa intelektualne usluge v zvezi z inženiringom - skratka izvažati moramo kompleksno, da si bomo skozi takŠne eko-nomske odnose s tujino, zlasti z deželami v razvoju, lahko pri-dobili surovine in energijo.
Pri tem pa se seveda ne bi smeli slepiti, da je delo v deže-lab v razvoju lahko. Prav na-sprotno. čedalje pogosteje se dogaja, da se tam srečujemo z hudo. dosti bolje organizirano, predvsem pa integrirano kon-kurenco. ki nikakor ne drži kri-zem rok Njen pritisk je toliko hujši, kolikor se veča gospo-
darska stagnacija v visokora-zvitih deželah. Vse to pa po-meni. da je boj za tržišfia v deželah v razvoju hud, nelz-prosen in trd.
Kot primer za začetek bolj sistematičnega, integriranega in skupnega nastopanja na tu~ jih tržižčih je Lojze Novak omenii lanskoletni podpis sa-moupravnega sporazuma sed-mih delovnth organizacij v Ljubljani. ki bodo ali pa so že zametek bodoče poslovne skupnostL Ta se bo usmerila tzrazito v izvoz. Da ne gre ob lem za zapiranje v ozke občin-ske ali republiške meje. lahko omenrmo še podoben dogovor med petimi delovnimi organi-zacijami irBeograda, kar lah-ko pomeni resnejše poskuse integračije in z njo celovitejše jugoslovansko nastopanje na tujih tržišfiih.
Poseben problem, o kats-rem so se pogovarjali na se-stanku, pa ]e bila kadrovska politika in struktura kadrov v" ozd ki poslujejo s tujino. Pri-sotni so bili enotnega mnenja, da je to področje, ki smo ga najbolj zanemarili in ki bi bilo lahko med glavnimi krivci za tako neugodno zunanjetrgo-vinsko situacijo v kateri se na-hajamo v tem trenutku. Lojze Novak je omenil. da smo v zad-njih Šttrih letih povečali Število administrativnih kadrov za Sti-rikrat hitreje, kot komerciali-stov. Ob tem smo popolnoma pozabtii s kadroviki spremljati
razvoj in sposobnosti vsakega strokovnjaka posebej in ga po-tem po skrbni kadrovski anali-zi usmerjati vspeciatizacijo na določenb področje, kjer naj bi bil najbolj učinkovit. Se yeL. dogajalo se je in se še, cta s^io ozko specializirane kadre p>'e* meščaft iz enega področja v drugega in s tem seveda na-pravili nepopravfjivo Škodo. Mimo tega pa smo na področ-ju ekonomskih odnosov zelo na tesnem z drugimi vrstgmi kadrov, zlasti nam manjka pri-mernih tehničnih in finančnih strokovnjakov. Vse to se odra-Ža tudi na strukturi kadrov. ki delajo in živijo v tujini, Vse pre-mato je takih, ki bi bili prodor-ni, agrssivni, zagnani in uspeš-ni - skratka komercialisti, vse veČ pa je takih. ki se gredo »komodno". sicer vestno ura-dniško življenje, ki praznujejo V3a praznike. naše m tuje, celo jezik zelo dobro obvladajo manjka pa jim kljub družbeni verifikaciji nekaj pogiavilnega - niso komercialisti. Trenutno I ima slovensko združeno delo v 1 tujini tristopedeset predsiavni-l kov, od katenh jih kar dostij sodt v drugo skupino.              j
In ne nazadnje, ob komplek- ] snejši kadrovski problematiki j bi veljato poudariti. da je politi-j ka, ko se predstavniki nahajajol v tujini zaradi nakupov, po-*j vsem zgrešena Predstavniki 1 združenega deta v tujtni tnorz-jo biti za to, da prodajajo.
TADEJ BRATOK