n i Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto 27.00 n i GLAS list islovenskih .delavcev y Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 225. — ŠTEV. 225. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. fender Act of Congress of March 3, 1870 The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 25, 1931. — PETEK, 25. SEPTEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. LEGIJA ZAHTEVA REFERENDUM GLEDE PROHIBICIJE VSAKA DRŽAVA NAJ POTOM GLASOVANJA SAMA ODLOČI, ČE JE ZA SUŠO ALI MOKROTOj Za resolucijo, ki zahteva referendum glede prohibicije, je bilo oddanih nad tisoč glasov, proti nji le štiristo. — Sprejeta je bila med klici: — Mi hočemo pivo! — Predlog glede bonusa je bil zavrnjen. — Generalni tajnik odbora za zmernost, prohibicijo in javno moralo pravi, da so bili veterani pijani. ■ Japonska se bo polastila Mandžurije DETROIT, Mich., 24. septembra. — Trinajsta narodna konvencija Ameriške Legije je zavrnila danes resolucijo, ki zahteva takojšnje izplačanje bonus - certifikatov, dočim je bila z veliko večino sprejeta resolucija, naj se uvede po vsej deželi splošno glasovanje glede prohibicije. Sredi krikov: — Mi hočemo pivo! Mi hočemo pivo! — je stopila Ameriška Legija v vrsto onih organizacij in zvez, ki zahtevajo izpremembo Vol-steadove postaVe. Splošno glasovanje glede prohibicije naj bi se vršilo v vsaki državi posebej. Za resolucijo je bilo oddanih 1 008 glasov, proti nji pa 394. Pred sprejemom se je vršila pol ure trajajoča, ostra debata. Nasprotniki prohibicije so nazdravljali, njeni zagovorniki pa žvižgali. Resolucija pravi, da je ustvaril osemnajsti amendment razmere, ki ogrožajo rešpekt pred postavo ter varnost ameriških ustanov. Govorniki, ki so zagovarjali sprejem resolucije, so opozarjali delegate na zločinski val, ki se širi po deželi in ki je baje posledica prohibicije. Njeni nasprotniki so poudarjali, da prohibicija ni zadeva ameriške Legije in da bi se Legija nikdar ne smela baviti ž njo. Delegat Norman C. MacDonald iz države Massachusetts je otvoril debato z ugotovitvijo, da smo doživeli čas, ko vprašanje prohibicije ni več vprašanje zmernosti, pač pa licenc. Zločinci so zadobili kontrolo nad nekaterimi velemesti pa tudi manjšim krajem ni prizanešeno. Po vsej deželi, od severa do juga, od vzhoda do zapada kar mrgoli malih Ca-ponov, ki vladajo istotako kot vlada v Chicagu veliki Capone. — Ameriška Legija zavzema v srcu ameriškega prebivalstvo posebno mesto. Tega mesta nočemo in ne smemo izgubiti, in vsledtega bomo prevzeli vodstvo v tem velikem moraličnem in etičnem vprašanju. Scot t W. Lucas iz Illinoisa, ki kandidira za senatorja, je dejal: — — Velika večina, kar nas je tukaj zbranih, je živela zadnjih trinajst let v režimu nepostavnosti. Mi daj emo resnični zmernosti prednost pred fanatizmom. Za prohibicijo se je zavzemal Douglas Hudson Kansasa, ki je rekel, da osemnajsti amendment ne pozvroča nemorale in nepostavnosti. Teh razmer ni ustvaril osemnajsti amendment. Ustvarilo jih je kršenje osemnajstega amendmenta. ST. JpSEPH, Mo., 24. sept. — Znani zagovornik prohibicije dr. Clarence True Wilson, ki je generalni tajnik odbora za temperenco in javno moralo episkopalne cerkve je rekel, da je bila na konvenciji Ameriške Legije v Detroitu sprejeta resolucija proti prohibiciji, ker je bilo dosti delegatov pijanih. NASELNIŠKI KOMISAR _JE ODSTOPIL Nenadni odstop komisarja Daya, ki je bil že nad pet let v službi, j e se močno presenetil. PETER ZIVKOVIC ODSTOPIL Kako n€02želj;ml tujci cjrožr.-ijo mir čil vianwst Združenih drinv, je včeraj pokasaii zvezna vlada z naznanilom, da je od pretekle nedelje daporiiraia 861 (tujcev, med temi 238 poznanih kximinaile:«? in 161 blaznih. Ob istem času pa je velika perota pričela preiskovani dedovanje obsežne družbe za vtihcxtiaipljanje tujcev s k3 se popolnoma, vjjema s popisom Collingsovega morilca, kakor ga e opisala Mrs. Collings. Quinn se je mirno pustil aretirati, kjo sta dwfai detektiva- vdrla v stanovanje njegovega brata, dr. Quin-. na. Odpeljan je .bid na policijsko stražnico v Long Island City in o tem sta bila obiveiščenjai drž. prav-dnrjka iz NUesau in Suffolk okratjev. Izpra!šeivan!je se je pričelo ob 9 zve čar in do 2 popolnoči še ni biio končano. Ves čas se je Quinn trdovratno fara-nil pogasili tu, kje je bil us:d-no noli 9. septembra. Quinn 'je nenasilno moc^n in so ga na Central Islip nabili za to, da je šiloma, pomiril besne bifitzneže. Paaetono veliko veselje je vedno imel za čolne. Zelo idtobro poena s:\vemo abreaje Len? Isli:ini4i,, kijeir je po-geoto deiial na ribiških čelnih v c-nem kraju. Kmaiu po storjenem zločfnu sta prišla v McKinleyev hotel v Hunting ten, L. I. dva moška, eden slbarejši, ed:n mlajši in stuirejši je dvakrait klical rial telefon. Policija je zasledovala ta dva telefonska klica in pniala Quinnu na sled. SVOBODA ALI REVOLUCIJA Ako ne bo dobila Indija neodvisnosti, bo prišlo d o hudega prelivanja krvi. — Rusiji bi revolucija dobrodošla. WASHINGTON, D. C., 24. sept. — George Sidney Arundade; škof libe-v. line katoliške cerkve v Inii'ljti, se je mudil par tednov na obisku v Združenih državah ter se vrača v Indijo. Casnikim poročevalcem je rekel, da jn d:tspela Indija na razpotje. Prva pot viirdi v neodvisnost v okrilju acvgjlcikega imperiij-2\, druga pa j xiaralvnoat v revciuclrj o. In do revo-j lučaje bo prišlo, če ne bodi v Lon-' donu ugodili Gandhijevim zahte-j Vim. j Ak»> ,bo dobila IndiJ-a neodvisnost — je dejal — bo popoliinana reorga*-nizirala svojo industrijo, vzgojo in politiko. Pri tem bo p:snemala zat-padne dEižele, toda le v gotovi meti in v gotovem pogledu. Svoje industrije bo tako razvila, da bodo pri-i lagodene mjenemu narodu ter ne bo j ušivoirtfala nobenih ir>dtt3bri>ja'Inih j sreidtšč z njihovo močjo in njihovo j reviiiinio. | Predvsem prtrebuje Indija šol. Ped angl. naldvlado je v Angliji za (tristodivt^set milijonov Indijcev ko-. miaij csemryjalst vseučlfišč. V Ameriki, kii imn/ sfcodvUoset milijon:v prebivalcev, je nlald S:dem?to Mseuči-lišč. Vse, kar je v Indiji angleškega, se neizmerno precenjuje. Vse, kar je domačega, je v angleških očeh bretz ceine in veljave. — Meid indijskilrn narodom je 2n-£elo vreti, in bo izbruhnila revolucija, če AnglOja ne bo ugodi* a zahtevam Indij/cetv. Vpliv RieLje je močno občutiti. RusfJjrai si ničesar b^ltj ne želi kot revcluco/je v Indiji. JAPONCI IMAJO NA SVOJIH OTOKIH PREMALO PROSTORA WASHINGTON, D. C., 24. septembra. — Japonska se bo v doglednem času polastila Mandžu-rie in vzhodne Mongolske. To bo skušala doseči mirnim potom, če pa mirnim potom ne bo šlo, se Lo poslužila orožja. 71 CENTOV ZA EN CENT LOS ANGELES, Cal, 23. septembra. — Mrs. Clara Pringle ge potrošila že 71 ceoitofv zia sivojo prLi-cžbo pfoit.i poviš^rnju 'daJvka na njeno po«-sestvo. Ko >ji uradnik naznani, da zm:ša pa Višam je samo 1 cenit, je u-mi£ikiula pr:tt:ižb-o, zai -katero je že izdatla 71 centov za pisma, poštne znamke, ttfiefbn in gazolLn za svoj awtt:anobil. S^ :ijega cilja ne bo dosegla edi-nole v slučaju, če bo popolnoma p^natiena. Kitici, Rusi, oziroma kaka zveza ji bo skušala, prepreati dosego tega ciljni. Da se to vojno prepreči, tje treba Japonski ugoditi ter ji da,ti karr zahteva Na japonskih citokih j? m Japonce od dne do dne manj prostoro. Japonci potrebujejo m:vega ozemlja, v fci?terem bi se n>ai39tLiIi. In jvtepii S3 si v g-iaivo, da je to ozemlje Mandžurija oziroma Vzhodna. Mengša. I To izd'aivo je pcdLd Y):suke Ma;t-sucJca, bivši podpredsednik južne j rrtancLiurtike železnice, ki je nepre-kosljiv izvedenec v japonsko-kitajskih zadevah. Japocaska ima l»;oio 172,000 miCu" azemija Država Texas je dosti več-j'i. ŠfcLro petine 'jto£i:nskega czemlja so hribovite in nerodovitne. Ja-panska ima k:tna(j toliko rodovitne zemijje k:lt je velika ameriška država Indiana. Toda Ind^nai ima sami tri milis'cne prebivalcev, dočim jih ima Japonska petinšestdeset milijonov. V prihodnjih petindvajsetih letih bo naraslo šte^dlo Japoncev nn petenosemdeset milijon'ov. Japonska ne more prideialti do-vclj hrane, da preživi svoje prebivalstvo. Vsledtega moruijo dobiti Ja-pCwi^i rjiJ/o ozemlje 'Sili pa lakote umreti. V kat£iro smer naj se raizšm? Korejo je anektirala KDtajsrkn, in Koretja je že preveč obljudena. V Združene države se Japonci ne smejo porisalo evintd. Mandžurija je najbiižjs ne^blju-deno ozemlje. Blizu Japcnsike je, in bi jo bilo irngoče v slučUju vojne uspeišno braniti Nadadje je Japonska prepr&iana, da ima do M^indžurije bas toliko, ea ne več pravice, kot je ima. Kitali-skla. Mandžurija bi Wa še danes ru-stoal last. če bi Japonci ne bili pre-gnafli Rusov. Tista* kampanja je ve-fiiciLa bdJjj cn dolarjev in stoitia^č člo-veši^i življenj. GOZDNI POŽAR UKIAH, Cia., 23. septembra. — Gozdni piižair. fci diw\ji3i v cbsegu 10 mifij v okraju Mendocino, je upep--lil 7 hiš in v vasi Ccanpoche. Samo poištno poslopja' je ostaio nepiziško-dovano. BIVOLOVO MESO ZA BREZPOSELNE HELENA, Mont., 23. septembra. Vlada bo to zimJo med brezpctselne in ene, ki so bili prizadeti vsLed suši, raadeljevaia meso bivolov. Go-verner John E. Brickswn je dobil od upr.Tve YeHowatone Park penudbb 50 b&volov, 'ker je njih čreda pre-vefi rtti rastlla za park. Hilvoie bodo matjbrže izročili RdeSeimu križu. ADVERTISE in "GLAS NARODA" BOMBAŽA NE SMEJO VEC SADITI COLUMBIA, S. C., 23. septembra. Goveirnctr Blioickwood je p^pliS. J p>-siavo, ki prepoveduje saditi bombaž l&ta 1932. ŠEST OTROK ZGORELO HAGUE, SASK., Canaidlu, 23. sep-teJmbUa.. — &bt izmed dewttih o-trofc družine Ms. John Unruh je sinoči zgorela, kD je .požar umičii njih hiša Trije otroci so skočili iz prvega* nadstropja, pa niso mogU rešiti drugih selat. Če se bo Japonska 2ij.5dO(vojjila samo z Mandžurijo, bo poitazala bodočnost. Akij bo prišlo d'j. vojne z Rusijo in če bo Japonska zmagala, bo obdržala /vzhodni del Mongolije ter obrežn? pr_-vince v Sibiriji. KAKO SE VAROVATI PARALIZE Zdravstveni k,m_L'_ir za mesto New Yaik, dr. Shirley W. Wynne, je izda'l naslednja navodili za zavarovance proti otroški p»araiizi: 1. Kaikichitro se pakaže pri otroku z:ispaniost, razdraženost, otrpna-l:ist vratu ali hrbta in se mu dviguje. deni gia v posteljo in pokliči zdravnika 2. Otrok naj ne hodi v gnječo. 3. Naj se ne kopjje v umazani vodi. 4. Nay uživa samo svežo in teJno hrano. 5. Naj poje mnogo mleka in sveže viJde. Kožar;ic toplega mleka, pre dno gre spat, pomaga k spanju. Naj je sadjje in mnogo zelenjave. 6. Uniči muhe, bolhe, stenice, mrijvlu'e, miši in drugo g^azen v hiši. 7. Umivaj kuhinjsko prsodo z vročo voda in milom. Pri tem rabi dovolj čistih brisač. 8. Ne obiskuj otrek v pci.tnih kempclh.. 9. Izmed 3000 otrok je zbodel samo en otrok. Ta bcle-zeci sedaj ni tako razširj;tna kot je bil-a lettf 1916. Za^.3 se ne razburjaj! 10. Vetdno skrbi v hiši in p or,-sod za čisto to. OBEŠANJE V MEHIKI MEXICO CITY, Mehika, 23. sept. 85 meščanv mesta ViiLa Guerrero je biJo danes obešenih, ker so boat spo-anoini kri'vim, da so bili udeleženi pri linpajnju mestnega župana, Louis Chairlesa. Župana S3 sumili, da je odpelj asi neko deklico in jo zlorabil. Weglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu* žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja« janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 % Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencer točna v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brci »fni^« fcm nadaljnih potov ln atroikov. Posebne vrednosti bo tudi povratnice, ki to opremljene • podpdio^ naslovi]encev ln ilgom zadnjih po&t, kater« dostavljamo podUte« tel jem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v (lučaj* sreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat v ruolli df čajlh tudi na sodni J i t stari domovini. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. Y, --Telephone BArclaj 7—0880 aH 0381 ———- "GUB NARODA NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 25, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. 44 Glas Naroda" BBd Published by ■LOYENIO PUBLUHTNG COMPANY (A oaamxkm) _____ La B(SC leto------$7.00 Za pol leta___________________43.50 Subscription Yearly >0.00. Adrertlsement on Agreenunt tebata reški IromM nedelj ln pradlkOT. in osebnosti ee ne priobčujejo. Denar nal se bla-•ovoll peAUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja narotolkor, proglmo, (te SS nam tUdI prejfaije bivališče nam sni, da hitreje najdemo naslovnika. -QLU NARODA", Zlf W. 18th Street, Ne« York, N Telephone: CBetoea 3—3818 _ Y. AKOLESKA FUJAtfČNA KRIZA Notar KolŠek umrl. V Mairenbsjgu ;je umrl zintani notar in javni delavec Avgust Kcisek. Bil 'je deiaven cbiinski svetoivalec, čliati in sftaaxsertia mareurberškega Sokola.. Mon>o je udejjtvoval tuoi pri maireiiibETl.ki hTatminici, pri kateri je bil ■clam rafwiateljstiva. Požar. Dne 12. septembra ob 7. uri je izbruhnil pa^3air;bo*-u, Janšo 4n Jožef Baraitja brez poklica' in stalnega bivališča, Jcžsf Baran),'! vulgo J:r?a brsz poklica in G-talnelga bivališča. Aretirata tolovajji aa izdali tudi smogs tc- Dki. Pogorela sta zavarovana za j variše, ki Jamči Hcrva*, t rud"': Pisatelj H. N. Brailsford je v kratkem članku povsem prepronto pojasnil nastanek finančne krize v Veliki Britaniji. Brailsford pravi, da so si žareli angleški bankirji kmalu po koncu vojne izposojati velike množine denarja od Francije, nakar so ta denar posojali nemškim ve-leindustrijalcem. Angleži so plačali Francozom tri odstotke obresti, dočim so nemškim kapitalistom posoja-Ji od Francije izposojeni denar na osem procentov. To je bil izboren biznes, dokler je šlo vse v naravnem teku. Kmalu nato je pa nabrala katastrofa v nemški republiki, in Nemčija ni mogla vrniti denarja, ki se ga je izposodila od Anglije. Ker je šlo za kratkoročne kredite, so zahtevali Francozi od svojih angleških upnikov denar nazaj. Angleži so ga začeli zahtevati od Nemčije, toda kako naj bi ga jim Nemčija vrnila? Posledica tega je bila, da niso postali nezaupljivi Farno Francozi, pač pa vsi drugi narodi. Pri Bank of England so deponirali svoj denar in so ga hoteli imeti nazaj. Finančna kriza je nastala 'torej vsled zadolžitve angleškega Wall Stredta, kateremu pravijo v Angliji "City" Delavci oziroma nezaposleni niso imeli s tem nobenega opravka ter bi se jih ne smelo dolžiti nikake krivde. Toda mednarodni 'bankirji — predvsem ameriški — .so zahtevali odpravo zavarovanja nezaposlenih, in ministrski predsednik MacDonald se je pokorno uklonil H. N. Brailsford ni nikdar pripadal radikalnemu krilu delavskega gibanja. Navzlic temu pa mora odkrito priznati, da so se ministri delavske stranke, ki so prestopili v "narodno" vlado, težko pregrešili nad delavskim razredom ter da te svoje napake ne bodo mogli nikdar ve<" popraviti. Ponosna Anglija se je morala odpovedati zlati yaluti, katero je vedno zagovarjala. Težko je bilo angeškemu Wall Streetu pred vsem cvetom priznati, da ne more več dajaiti zlata v zameno za bankovce. Sila je premagala ponos mož, ki so se še pred kratkim smatrali za finančne vladarje sveta. Versaillska mirovna pogodba je razdelila svet v zma tfah-e in premagance, pa imajo figo tako zmagalci kot premaganci. Edinole ena dežela, ki je bila uvrščena med premagance, se nahaja na poti, vodeči proti gospodarskemu napredku. To je Soytftska Rusija. n iglico vs:ito, telko, da je pcsebaio za Osanjsuka povzročena škoda nena-domestluiva. Podrobnosti o izsleditvi zločinske tolpe pri Rogoznici. K prvemu pcrcičfflu o ias&idJsfcvi zto-čimike tcflrpe v gozdu pri Rogoanici don-aišasma še npsledinae podrobnosti: Ženska, katero so posilili, je 30. letna M. D. In mati 4 otrofc. je šla v goal nabirat gobe. Med natoira-njean stlu se ji približala dtva tuja moška ter 'jo povabila s sabo. Ker i ima prcswstvodijno ni hofcetka slediti, sta io zgrabila in s sik> zafvCalkia v runtirainijost gozda, kjer je tolo še pet dru>pih (neznajnceiv. Ti so ji poffiudiii nafpprejj vaia, piVit, žginfa in jedi, kar pa- je žena vse odklonila Nato so jr3 .pa. zagrabili in vrgii na tla. Pri teim so iji nasfca'viiM nra usto' cev n)aib(jte puške, ida se nd mogla bra<-niti in toščali na pom-oč. To se »je zgladila med 14. in. 15. uro. Po izvršenem Elotitknu sa jo udarili še s pištirCo po glavi ter jo občutno ranili, da se ije onsveatilat Vemdar se je še &ama zavedia in jim je, ker so se med t:»m pošteno tpOjaniai pobegnila. Dctm/u je obvestila ljudi o dogodku, ti pa so taikotj alarmira«, tukatf-čnsje on:ižnilke. Sauna je pa moraila V boCnišnico. Or-o?miiš:vs j a odftposjailo v gozd pri Ronjrtzrnea patruljo 4 mci pi:a vod-EtvGm podnairedin'.'teii Lončiara. Da bi nalili £iari*toi šče napatda!fcev so vze>'-i s seboj tudi napadeno in ra-nsj^rto. Po tdaftjšeni. previetevem iskanju je paitruija tatoorisče 2&nes iZsledUTa in cbtoolila. Daai so bili na.1-pada'ki precej pi)ja2|, ki se mu je ajividno preveč približali, za diisno ramu3 ter mu jo strašno razmesarril. Nemudo mta 'je bil pc*zvan rešilni a vito, ki je nesrečnega prepeijteril v tukafjšntfo rudniško bodnico. KOLERA LETI PO ZRAKU. V Irsku divja fcetera, ki raesada pa?ebno v Basri. Smrt kosi neusmiljeno. Zato so poslali pe zraku iz Ba are v London zafcolj ts feuiturami ko-tere. Zaibaj se ima oddati' čimprej labcratarju St. Mary, da preišče vsebino cevk. Bacil, :ki šiiri kolero, bo-dka v laboratoriju izLaiiili in izdelali serum ža cepljemje bolnih in zdravih prebd-vUBcev, da se epidemija za jeai in usiLavi. Kafcor je pariška' kole-rai iz Basre v London, >taiko pojtie iz Landbna v Basro serum zoper kolero po zraku. Bolnišnica St. Mary v Londonu je glavni stfiin za pobijanje eipdlde^ mičnah ;bc.jeani. Tai zavod ima navj-veo(jo zalogo seruma naj svatu. La-borafccitje vodi Sir Atai(rt:£h Wright, kH je med svetovno v:Qno odkril serum prnti tifusu in rešil sto tisočem Ijuidti življenrje. v laboratorijih ts bdkiice so dscsflej napraivili že 37 -vrst serumdv, «ki so s? vsi obnesli. Vsalko teto pošljejo iz nljdh 440 gi:Pcn serumov v vise teraije sveta. Serumi se "btirej tukaj iadehijejo v množinah kalkor drugod prijetne pi-JaL^ New York, CRy, N. Y. Društvo krščanskih žena in mat« ponovno 'cipazarja in vabi vse prijatelje poštene zabave na. svojo prt-r&itelv mai Osmi cesti v cerkveni thrift (v -nedn'ijo ob 5. uri p:poi-dain>. Žena in matere upamo, da našo priredjtev v korist slovenske župnijske ccrfcve pj dosedanji hva-le'vr^ dnii navada posetite v naijobil-n:|j'šem števihi. Z nafabratnejšo postrežbo (riževe klobase pstdce, kek-feL... hi-iiihi) garantterama, da se nabeden ne bo keail za par dolarjev, iki jih bo izdal v haii. •Možje, sinovi, in hčerke, na svidenje na Osmi cesti v nedeijot č'6tr. Vstopnina' prosbovofljjna. Vsebina tega vobd^ai se potxi}uje in fairaaiom priporoča v blajgohatoo vpoštevaiitje. Rev. Hijacint Podgoršek, župnik. Emporium, Pa. Gotovo sta kriva svetovna depresija in splošna brezposelnost, da se n.k do ny ogljalsi s »kafelm dopisom iz naša naselbine. Tudi »jaz nimam ■novega perekar bi brčzposslne z»:tnima£o. Tukaj n*as ni veliko Slovencev, in ker nilmaimo nobene sCoyesuike orga nizacjje, ki bi mladino Jvz?,oje vala v maft:irin:iliini, se slednoa- petu-jči, starejši se pa- držimo svojega gesla: Sloven©c sem Pri/icJžen^ Vam pošljem $6.00 ket celoistaio azroinino »i Glas Naroda., katerega prav raKi!n čjtaim, posebno novice iz stare domov ine, fej-er mil je tek>3. zibelka in me je mamica v spanje zazbbMtlli'. Pczdravijiaim vse naročnike Glas Narattei, tebi, draigi list, ki prinašaš rvc>im čfttatedjenn vedno važne no-vijce in dobre ms Sv© te v vseh oeirih, pa žeflam mnogo novih iiaročnikav. Prances Zidar. Sheboygan, Wis. Drue 16. septembra 'je umrla1 Julija Jenka, rojena Jamnilk, starai 43 let. Njen r:'jstni kraj .je Gcriostie pri Medvodah. Zapuštif* p^leg moža še 5 otrok, 4 'deklice in 1 dečka, v stalest: cd 8 do 18 let, in 2 brata v rojstnem "kraju. Bdia je nad dve leti boilna, ter je veiJko ftirp^ta v bcilezni in vsa dru-žimial ž rijo. Poleg »tega 3tj 27 let stir, pai mu^e ppeitj^a nymila smyt nfit živijenja. PogTeb se je wrliM ko kafte^kem obredu 13. septembra v Timm- ns. K večnemu pcč tku smo ga sprerhli jaikn lap o. S pr:istovoijninu prispevki smo mu kupili vence in 'krasne žopke. ( Na j lepšal sva!la vsem da : ov<:i!cem ter onim, ki so ga spremljali na njegove ziatdnji ipoti. Zaposlen je bil v tukajnajem rudniku, v kaiterem 'js delal saono tri messce. Poslednje jutr,o», ko je šel na delo je bdi vesel in dobre volje, pa že so mu bdie ure štete. Ob 10.10 minut, koije hotel naiožtti velik kamen se mu jr=f nenadoma' sprožil ter mu prikftel ravno na desno stran prsi, nrakar (je podlegel v par minutah. Dama zapušpai mater in enega brattu Tebi, Prank, žeiamo, natj Ti bo lahka kanadska gru-d>r, sclrodnikom pa naiše iskreno soža^je! Tcny ŽagaT. Naročite m n* "Glas Natoda" največji slovenski dnevnik v Zdro-lenih državah. KDO KAJ VE o mojem oietu MATHIAS TURK, rodi.m iz Hrvatske in po poklicu mizaj*. Letaj 1906 Ije imel maslov 401 East 47 St. in 330 E. 54. SjL, New York, N. Y. Jaz sem biia rojena le;ta 1904 v G-razu. — Prosim ro-oke, če kdo kaj V3 :» njem, da mil sporoči, a'ii pa nrij se sam javi na naislov: Miss Stefanie Duxe, Box 19A. Long Beach, Cal. (2x 25&26) dJ je storisaviiocgk v tesn^jd je bilne-daivtio promovlran tudi za doktorja fekoofya. Navedtenec ge živel na zaL-POtdni ^pranii Qte-vetamda) starši 30 mu že pred več leti umrli. Leta 1930 n je poroča z neko KatnakJe&nOA — V porwdeijek zvečer je -položil re-signptijo kot ■čSan meatna zboannioe v OkBietoodu John L. Mihe«i». ki zavzemal to mesto skozi seat let. V svqjiam ipwflavUnem gdvOru pred stroo «a je mM&i pritoževali, da pri o£ 3'.V: itLuj^n&a, pa 20 ženete ponujale racuju c-grcmna vsote za košček v 1«vi, m km.'-i se fje zUjai-> obe-šenčevo truplo. Ta aJi oni inDlki ima n€.^ret'o v gšiikJikiu. Prva žsna mu umre, druga žena mu umre m nemura tudi trenja. O taJcem čiovelcu pravijo, oa ima beč-a dtitarra. Sam sie ivem zaiirarj. Resnica, je pa, da se bo v č€ttrt£i dojti laže pcKOiil, kot se 'je prvič. Žensk.? kar nore za njim in jim ni nlfci malo mmr, da je že tJi spravil pod zemljo. Žen.ika-m je -tuli aeio vieii m.:tiki, ki ss zntir spretno bahati un pretirx- Čimvečijo neumnem (ji fcaš naJtva1-3Š1, temboifj ii bo vepjs^a. Čimbo'0 Blcivitrto'.no boš i;&al, j bo norela zm rteboij. Ta'v»: &e je zgrc'li! :.. da (je prišel v malo mo ito oštJčen tujec, fc ije fmel nei^aj skr:vnc?:nsgu na sebi. Bltdga cbraiza je bil. črnih ooi in črnih la3, star kakšh pettde^et let, in lagofci je da se je kar ka- diio. Žemrke, poro.ene in nep:rcčene so pa šle za njim ikst mur.ee zi ga-l:no siadkčga msšta. Enkrat tje 'pripovedovali, da j 2 bil v južni Ameriki, dru-^li j-3 Jrw4ii;lil, d!i j 2 b"' na Kitajskem, tretdič je la-gal, da ia bi: v Ali tki in da> je bil g.jfcvaT v^Ilkr ja zamerikega plemena. — Ta ije pa t i 5 — mislile ntjegoive občudevaike in eo kar tek-morvials za niiegov^ ljubezen. — K'ikD je bilo Iv Afriki? — so podzvedovale. — Oh zlata, .toljko, da' niseim vedri kam ž nijitm, ln 2air?i.':3ki"ih tkarau-satic imel na culijaLaje. 2en- ije v Afriki t?:iiJ brez :: .1 i in vezave. Ženi'ka mciia bti sužnja ev;i;?mu mežu. In čudne. :>& :ro ne-v-enjetns navade imaijo 'tam doli. Če niana ženska otrek, 4,-na mi li pra'vuu), da se ije izntibi. Ponavadi jo kar nti lepsm usmrti. — Jc%'ojoj ! — so =e 2iii.uii.le nje-gr:rve oo:ž£'vajlke, :n piravcdovale: — Ali altu tudi vi kail-tro usmrtil1.? — Dve tsem usmrtil — je odvrnil pqnoano, — k;«r nifta imeli pci.om-cev. Tai njegova izjava jih je navdafla z n?k iko pnlaiiiino graz1^ To; 11 nisc ga 5;vnai;Lle, ampak še bc'j so ga občudovale m se porezale za njegovo ljubezen. On je bil pa prefrlgan ptiček, anal je razposlavOjajii svi:ije limunice ter gleda-l, katko bi ujel najk*ošo in m:\j-boga^tejšo. Sledn/jic se je odiočil m lepo tridesetletno vdovo in d- zasnutol. Ona ga je sev:da uslišaua, vtsel&i ee že Amaoxraj, da ba dobila takega junaka za m:i!it N'Jene priija/t-eilj ce so (ji zav'daCe, naivzlic temu se fia niso kre- gali ž ixjo, m£sieič, da iim bo pri tej ali cnl priliki ra?:dela še ka-.ko skrjv-nost ie n«egovi®a skrivno^tmga življenja. Poročila sta se. Vse sjtrnšfce je plaiiula nevesta, kagta ženin se 'je izgovarjaj, da prodaja njegovega ziu&egpi rudnika z Južni Afriki še ni in še ne bo tako kmalu kančsuna. Tudi poročno obiekD mu je fcu-piia in plačate 3a( poročno potovanje. Dva meseca stil potovada. Vse njene prUjafteQice so nestrpna čakale njenega povraikju In vrnila se je toda ra't: katf dobre MoCJje. Obsule iso ijo vJ*\ odprav-r IJil nap!>bavn, nlab tek, Kla.tx>vi»l. ne -sfe^nost In *ploAno oKlabelrmt. Njegova 41 letna priljubljenost. Je znamenito prl-poMfiUo. Pri \-m-h lekarnarjih; mala in velika steklenica. Ako ura .tam ne dobile, tedaj pifiite na: Joa. Triner Co., 133.1 H. Ashland Ave., Chlra^o, II!. —(Adv.) Komaj zapusti parnik westmin-sterski most, kjer je pokrajina še mračna in meglena, se že prinčenja življenje. Valove Temze rešejo motorni čolni, ki se pripravljajo za neko tekmo. Ob nedeljah so najbolj vztrajni. Nato se vrsti nepregledna vrsta skladišč, temnih in monotonih kot jetnišnice. Puve zelene lies se pokažejo šele po blaekfriaskm mostu in naznanjajo lepo naravo ob zgornjem delu Temze, kjer se vrše vsako leto največje in daleč po svetu znane veslaške tekme. Tamkaj tekmujeta tudi obe slavni univerzi Oxford in Cambridge. Za putney skim mo3tom so p&vi domovi veslaških klubov; neznatne rtavbe brez balkonov in teras, toda vrata so široko odprta in čolni odhajajo in prihajajo.... Nekaj čolnov vozi za parnikom in ga p.usti za seboj. Malo višje se srečajo z "osmi-co" deklic, mišlčastih in vedrih kot nebo nad njimi. Pred njimi vozi veslaš sam in napsnja sile, da bi ga ne dohitele. Niti na Temzi ne pozabijo Londonci, da je v njihovem rodnem mestu nič manj kot poldrugi milijon žensk, ki ne morejo imeti svojega kavalirja. V Angliji tudi poleti ni posebne vročine; ikoraj oktobersko vreme je v juliju. Toda vse reklame naznanjajo, da je čas kopanja, da je čas plavalnih kostumov. Angleži ubogajo in se tresejo ob bregu ali pa •plavajo po hladnih valovih Temze. Na desnem bregu je šola za pla-vače; učitelj je na delu. Na velikem splavu je namestil več drogov, ki visijo v vodo kot trnki. Koncem drogov so pritrjene vrvi, na kateri ■:o obešeni novinci v plavanju. Kot ribe capljajo v vodi in poslušajo prvi pouk o držanju nad vodo. Učitelj stoji sredi splava in razlaga. Narod se smeje, učenci pa pijejo — vodo. Sem in tja se slika ob bregovih menja. Obsežni teniški prostori z množico igralcev in onih, ki čakajo, da bodo zopet na vrsti. Če je vreme ugodno, je treba včasih čakati pc dve uri, da se dobi raket. Treba pa je vedeti, da je Anglež ;elc potrpežljiv, kajti povsod, bodisi na teniškem igrišču ali pred gledališčem in kinom, velja zanj načelo. da je po dolgem čakanju užitek še slajši. Proti Hampton ob bregovih o-gromna igrišča za cricket. Ta igra je pri Angležih zelo priljubljena in privabi ob sobotah in nedeljah na desettisoč igralcev, dasi je za vsakdanjega človeka,'ki morda celo pozna pravila, prav dolgočasna. Gledanje te igre brez znanja pravil nudi skoraj enak užitek kot spremljanje šahovske partije za onega, ki ne ve, za kaj gre. Še višje ob Temzi niso prostori več ograjeni in izletniki se nosve-čajo poljubnim športom. Mnogo jih je še na vodi, drugi pa -so postavili šotore, kjer po malem uživajo zemeljske dobrote, vrtijo gramofonske plošče in ubirajo nežne strune. Čolnički so privezani ob bregu.... Okoli šotorov pa igrajo tenis, skačejo, plešejo in uživajo "weekend". Drugod je zopet ura za klasične plese. Učiteljica je zbrala svoje u-■čeaike, oblečene v belo, prepasanej visoko kot Grkinje. Takt za taktom, metodično. .. 'Nedeljska množica stoji okoli in jih občuduje. Tu daleč zunaj mesta imajo svoja tla tudi jezdeci. Prijahali so kilometre daleč iz mesta in privezali svoje konje ob drevesa Sedaj križanj o med svetom in se ustavljajo zdaj tu zdaj tam. .. Povsod imajo prijatelje, vsem je do veselja v naravi. Ko se pričenjajo v London prižigati prve luči, se množica polagoma odpravlja na pot. Po cestah m po Temzi je gneča kot sredi mesta. Toda mnogim je še dano, da lahko preživijo tudi prijeten večer daleč od cestnega prahu. Na tisoče lučič zasveti po vilah, hišicah in klubskih domovih; sedaj se pričenja ples, ki zaključuje "weekenda.'' Še celo plavači pod vtisom te krasne panorame nočejo iz vode, dasi je nočni zrak nevarno hladen. Kjer se ustavi parnik, povsod prihrumijo nove množice. Z raketi, palicami za circket in golf se gne-tejo. Največ jih je takih ki so izmučeni do zaspanosti, toda osveženi s čistim zrakom do prihodnje sobote. CIGANSKA PRAVICA Na cesti med Waghamom in Pi-chelsdorfom pri Braunau na Gornjem Avstrijskem so našli cigansko dvojico Jurija in Regino Se-gerjevo težko obstreljena. Jurij je umrl še preden je prispela zdravniška pomoč žensko so pa odpeljali v bolnišnico. Tam je povedala, da je bila s svojim možem Segerjem, svojo hčerjo Ano Lagrinovo in njenim sinom na potovanju. Spotoma se je z možem nekaj sprla, hči se je zavzela zanjo in je Jurija ustrelila, ko je začel ta njeno mater pretepati. Streli pa so po nesreči zadeli tudi mater. Lagrinova je nato s svojim sinom zbežala in je doslej še niso našli. Oblasti, ki so zadev0 preiskovale, so začele takoj sumnitl, da naj tej izpovedi ne bo vse resnično. Jurij Seger namreč ni bil Reginin mož, temveč nje ljubimec, nje mož sedi ta čas v ječi in to je ženska izkoristila, da je začela razmerje s 12 let mlajišim Segerjem. Ciganska postava pa je napram zakonolom-kam silno stroga in zahteva zanje smrtno kazen, dočim smejo ciganski možje imeti žensk kolikor hočejo. Zdi se, da je ciganko nje lastni rod obsodil na smrt in po- j 2-val njeno lastno hčer, naj izvrši kazen, ker sinov ni imela. Morilki je potem ta rod sam pomagal, da je ubežala in jo skriva še dalje. Avstrijske oblasti so aretirale že deset ciganov iz Regininega rodu, ki so osumljeni, da imajo pri stvari svoje prste vmes. Kar se tiče umorjenega Seger-ja, so ga bili cigani tudi obsodili, ker so ga smatrali za denuncian-ta in Lagrinova se je hotela obenem maščevati nad njim v imenu svojega očeta. SVETILKE ZNANEGA IZVORA So Kot Plemenski Psi Zaželjive S EDA J, KO SE PRIBLIŽUJE ČAS RAZSVETLJAVE, je važno da imate v svojem domu dobre svetilke Ite**«***« Mazda svetilke so svetilke ilobnya izvora. Nastale so po dolgoletnem raziskavanju. Za uporabljeno elektriko dajo največjo množino svetlobe. Ako kupujete Mazda-svetilke, veste, kaj dobite. Vsaka svetilka je tako napravljena, da vam da gotovo množino svetlobe za električni tok, ki ga uporabi. Uporabi gotovo množino elektrike in naj gori določeno število ur. Ako kupujete svetilke neznanih znamk, ne morete reči, kaj ste dobili. Večkrat uporabijo take svetilke preveliko množino toka in vam dajo premalo svetlobe za vas denar. Svetilke neznanih znamk utegnejo biti nekoliko cenejše. Vedno so pa drage v uporabi. lazda-Svetilke Dobrega Izvora v vseh velikostih in številnih uaorcih, primerne za vsak dom, trgovsko ali industrijalno uporabo, so v naših prodajalnah naprodaj. Svetilke si lahko daste poslati na svoj naslov ter jih plačate obenem z vašimi mesečnimi računi za elektriko. The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company Inside Frosted Svetilke Dekorative Svetilke 15, 25, 40, 50, 60 wattne velikosti — 20 centov vsaka ali $1.08 za iest. 75 in 100 wattne velikosti — 35 centov vsaka ali$1.89 za iest. V Obiiki Plamena — 25 centov vsaka ali $1.35 za šest. Gotski a I i Modernistični Uzori — 40 centov vsaka a I i $2.16 za šest. NESREČEN ZAKON SARE BERNHARDT Angleški pisatelj Frank Harris pripoveduje v svojih spominih tudi o zakonski epizodi Sare Bernhard-tove. V Atenah se je seznanil z elegantnim igralcem Jakobom D-malo, se katerim se je pozneje sestajal tudi v Parizu. Demala je bil svetski človek, ki mu ni bilo do denarja. Lahkega srca ga je zapravljal in izgubljal pri kartah, kakor ga je lahkega srca najbrž tudi služil. Čez nekaj mesecev je pa presenetila Parižane vest, da se je Sara Bemhardtova v Londonu poročila z Demalo. Harris se je sestal z njima kmalu po poroki. Da-mala mu je pravil, da sta z ženo zelo srečna. Zdi se pa, da je trajala njuna zakonska sreča samo a-ko dolgo, dokler je imela Sara dovolj denarja. Ob poroki je imela več milijonov frankov. Prihodnjo zimo sta se napotila zakonca po svetu in v Trstu je Sara ugotovila, da jo Darnala vara z neko mlajo statistko. Med skušnjo ga je pošteno ozmerjala in mu pljunila v obraz. Dam al a je molče cdšel iz gledališča, pobral šila in kopita ter se vrnil v Pariz. Noben moški bi se ne smel oženiti z gledališko ali filmsko zvezdo, to je bilo vse kar je dejal. Sara je pa težje prenesla ta udarec. Kmalu je odpovedala vse pogodbe, plačala običajno globo in se vrnila v Pariz, kjer je lepo prosila Damalo, naj ji cdpusti. Damala je pa njeno prošnjo odlečno odklonil in niti Harrisovo pv?redovanje ni pomagalo. Naključje je hotelo, da je baš Harris sporočil Sari Bernhard-tevi po predstavi v garderobi, da je Damala umrl. Ne da bi se nehala pudrati, je zamrmrala: "Tem bolje' SAKSER STATE BANK 8Z CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za več j p udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brc* bjeme te stare in stanovitne domače banke. SOVJETSKA ARMADA "Daily Mail" opisuje, v kakšnem I zgrajenih v obmejnem pasu, škrat-duhu se vzgajajo podčastniki sov-1 ka c neprestanih mrzličnih prri-jetske armade v vojaških šolah. V Opravah boljševikov na vojno. Ljudje,' Knjigarna "Glas Naroda" 216 im Sfe*ct New York, N. Y. MOLITVEN«« SVETA URA v platno ve«.__________________ .9ft ▼ fino usnje vez............1.5« v najflnejie usnje vez 1JO v najflnejie usnje trda TCZ ......................................1.8« SKRBI ZA DU&O ▼ platno vez................ .90 v fino usnje vec ...........4i* v najflnejie usnje ves L8# RAJSKI GLASOVI f v platno vex. ------------£0 t usnje vtm....................1JN v fino usnje ves........JL£A t najflnejie usnje vet. 1.00 KVI&KU SRCA ▼ imttfcftno mje ves. jo ▼ usnje wm.................. M ▼ fino usnje vez. ______jL_ ▼ najfinejše usnje Tea. L20 ▼ najfinejše usnje trda 9 NEBESA NAS DOM v ponarejeno....................i— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ................................. MARIJA VARHINJA fino vez ............................LM v finp usnje ....................lJt v najfinejše usnje trda vez -....................................1.60 Hrvatski molitveniki: 1'tjeha jst«Msti. fiua vez..........ji.l__ Slava Bogu* a mir Uudem, fin« vez 1.50 nivjfinej«* - vre -------.......—......1.60 Zvončec oshfH^i, r platno ...................80 fina vea ....................................1,— Vienae, najfinejša vez ...................1.00 Angleški molit veniki: (sa mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano ....JO ■ r tela krni Tftsaoo ...............1.10 Come Unto Me ...................................30 fino vezano .................................35 Key of Heaven.: fino vezano ............................... v uanje vezano ...........................70 v najfinejše usnje vezano........1.20 {ZA ODRASLE) Key of Hesven: v celoid vezano .......................XSOt v celoid najfinejši vez ............L50 v fino URiije vezano ................1.50 Ca t bol i r Pocket Manual: v fino usnje vezano ................1.80 Ave Maria: v fino usinje vezano ................1.40 JWMti "GLAS NARODA911 210 W. 18. St, New York šoli sovjetske brmade v Moskvi kažejo podčastnikom zelo plastični zemljevid Evrope. Inštruktor potuje s paličico po zapadni Evropi, posebno po Angliji in Franciji. Pri tem opozarja podčastnike gla-— Tu so naši imperialistični sovražniki. Palčiča se premika naprej proti baltiškim državam. — Preko teh držav nas nameravajo hnperijalisti napasti, — pravi inštruktor. — Biti moramo pripravljeni. V Ženevi sanjajo evropski državniki o miru, piše omenjeni angleški list, v Londonu prirejajo ogromne manifestacije za mir in razorožitev, v Moskvi je pa vsak -dan večja največja nevarnost za mir, največja ovira razorožitve. Mržnja je posebna veda v šoli sovjetske armade. Mržnja pomeni priprave za vojno.-In mržnja vodi neizogibno v vojno. V Angliji govore ljudje o razorožitvi, radi pa pozabljajo fia najvažnejši problem in to je sovjetska armada. Rusija sem nam zdi daleč nekje na drugem koncu sveta. toda napotite se v obmejne države Poljsko, Latvijo, Estonsko, Finsko in Rumunijo, pa boste videli problem razorožitve v popolnoma drugačni luči. V teh obmejnih državah bi se vaim ljudje smejali, če bi jim govqrili o razorožitvi. Tu bi vam mogli ljudje povedati marsikaj. Pravili bi vam o manevrih sovjetke armade ob meji, o novih cestah ' in železnicah, vodečih na zapftd, o novih kemičnih tovarnah, prihajajo iz Rusije, lahko vse potrdijo. UMETNO MLEKO DESTILIRANA VODA KOT i LEK j Profesor dunajske klinike dr. ' Glaessner je na sebi dolgo preiz-• kušal metodo lečenja želodčnih i kamenčkov s pomočjo destilirane ! vode. En ali dva litra distilirane j vode očistita notranje organe in j odstranita iz želodca vse kvarne snovi. Trditev, da je destirana voda strupena, je prazna. Učinkovanje terapije z destilirano vodo pri visokem krvnem pritisku je presenetljivo. V enem mesecu je padel krvni pritisk brez kakršnegakoli drugega lečenja za celo tretjino. Zelo uspešno je to lečenje tudi pri zlatenici. Destilirano ved j je treba piti enkrat ali dvakrat na dan in koža dobi kmalu normalno barvo. Naravni ost, specifično pa 11-činkuje destirana voda pri boleznih želodčnih kamenčkov. Lečenje z destirano vodo se zdi sicer zelo enostavno, vendar je pa potrebno stalno zdravniško nadzorstvo kajti mnogi bolniki se morajo varovati tekočin ki jim škodujejo, če jih yavživajo preveč. Seveda bo morala meoda dunaj-l skega učenjaka zdravniška veda v praksi šele temeljito preizkusiti POSLEDICE PREROKOVANJ TEREZIJE NEUMANNOVE Regensourška policija je oiredila, da ne sme začasno nihče obiskati konnersreuthske svetnice Terezije Neumannove ker je povzročila s svojimi zadnjimi prerokovanji strašno paniko med ljudstvom. Dejala je. da je imela privid, ki naznanja strašno svetovno katastrofo Ta mesec se bodo zgodile velikanske poplave po vsem svetu in kužne bolezni bodo kosile ljudi kar na debelo. Pol človeštva bo poginilo v kazen, za svoje grehe. Vesti o poplavah na Kitajskem oa tudi zadnja nedolžna deževja so na prazneverne ljudstvo okoli Kon-nersreutha in po vsem Bavarskem učinkovale v zvezi s tem prerokovanjem seveda naravnost porazno Kmetje se pripravljajo na sodni dan. kakor cbičajno ob takšnih prilikah: predajajo svoja posestva pod ceno se opijaio in uganjajo vsakovrstne neumnosti — seveda, saj zdaj je že itak vseeno. To je pripravilo policijo do teea. da je nastopila proti Neumannovi. ZAKLAD KRALJICE SABO? V London se je vrnil raziskovalec Frank Hayter in prinesel presenetljivo vest,- da je naiel v Afriki zaklad pravljične vrednosti. Skrit je bil v zemlji in dohod do njega1 je bii zelo težak. Hayter ga je našel po srečnem naključju. Prepričan je, da gre za pravljični zaklad prelepe kraljice Sabo, ljubice kralja Sa!omona. Hayter pripoveduje, da so v Abesi-niji, kjer je razkopaval zemljo, o-gromni zakladi neštetih najkrai-nejših safirjev Ln drugih draguljev poleg ogromnih zalog čistega zlata. V dokaz svojih trditev je prinesel s seboj več draguljev in kosov zlata. Dragulji niso brušeni, temveč samo na originalen način glajeni. Zdaj se organizira na hitro roko ekspedicija, ki naj bi dvigala iz zemlje ta bajni zaklad. Japonska je dežela brez mleka, kajti tam ne poznajo živinoreje v našem pomenu besede. Japonska kuhinja mesa skoraj sploh ne pozna. V takih razmerah postane seveda pereče vprašanje prehrane onih dojenčkov, iti jih matere same ne morejo dojiti. S tem vprašanjem so si Japonci dolgo zaman belili glave in šele zdaj se je posrečilo zdravniku Covi v Pekingu odkriti način i »delovanj a umetnega mleka iz semena soje. Dobro zmleti plod ovite rastline pomešani z vodo so baje izborno nadomestilo mleka. Umetno mleko so preizkušali na šestih dojenčkih v starosti od ene ure do enega tedna, obenem so jim pa dajali še malo ribjega olja. Pri tej dijeti so se otroci zelo dobro razvijali in niso prav nič zaostajali za onimi, ki so Jih dojile matere. O plodovih soje pravijo, da nam lahko služijo v 50 namenov. Že stoletja jih uživajo na Daljnem vzhodu, obenem pa izdelujejo iz njih izboren sir, kuhajo juho. izdelujejo pa tudi barve, posebno tiskarsko barvo in glicerin. Zdaj bo služila ta koristna rastlina še za izdelovanje umetnega mleka K J E J E mej stric IGNACIJ STERiMEC, detma iz Bukovice, okraj Litija. Pred vojno je večkrat pisali materi, a po vojni se ni več ogličkl. Tam biva že nad 30 let. — Prosim rcijaike, če kdo ve, da mi sporcil njegov nasiav, ali naj se pa sam oglasi. — Ignac Kralj? Jesenice-Fužine 66, Jugoslavija. RADA BI IZVEDELA za svojega bra/JL LOUIS KONCILIJA, ki je di:«ma iz Dolnje S trace pri. Novem muitu. Leita 1920 mi je plsad iz Washington, D. C., -kjer je imel baje svqjo trgovino in pozneje nisem več čula o njem. j£tz sem Mary Koncilija, omužena Novak in mež mi je umrl v jul'iju letofi. Dalje želim izvedeti za naiio^ se-Surlčne ANGELE J ARC, ki živi nekje v G*ary, Ind. — Prosim, če kdo ve, da mi sporoči nju naislov, aili lie sama citata, da se mi javita. Mary Novak, Box 103, BrownfieJd, Pa. Mali Oglasi imajo velik uspeh (i Prepričajte se i "GLAS NARODA" NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 25, 1331 THE LARGEST SLOVENE DAILY UU. 8.1, ČAKAM TE! ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Z* Glas Naroda priredil G, P. 24 (Nadaljt vanje.) Silva odide rv Bertino gobo. Dekle je sedela vsa zmedena na robu svoje postelje s spečim otrokom v svojem naroi'ju. Ni vedela, kaj naj bi storila in jo vsa nemirna in zmedena pogleda. — Otroka moramo pač skopa ti in mu dati steklenico, — pravi Sliva v zadregi. — Je še prezgodaj! Gospa ga je navadno ciskrbavaila ob sedmih. In mdeka še tudi ni. — Kakor vi mislite, da je prav. Berta. Vendar pa morama za j tr-Lova ti — Pekovski pomočnik še ni prinesel žemelj. Sjiva -vzclihne. — Moj Bog. gospa, perica pride danes a;pet; kaj naj starim o-? — Skrbite za .vse, Berta! — pravi Silva, ki ni vedela, kako bi si drugače pomagala. Silva gre deli, da se cbleče. Andrej je hotel oditi. Silva se na to ni spomnila, da bi mu pripravila* kavo m kets kruha. Saim pa tudi ni mislii na «to, da bi zahteval. Ko Sifcva pogleda v njegov mračni in smrtno-zadostni obraz, se mu vrie na prsi. — Oh, Andrej, ne vzemi si prevež k srcu! — In zajokala je, mordJi ne toliko zaradi smrti stare g^spe, kat vstod mračnega sp: nlm jokem. Nikdo ga ni mogel prmiriti. Ničesar ni hctei vedeti ne o svoji materi, ne o služkinji. Berta ni vedela, kje ji stoji glava in kje naj W na»jprej pričela. Perica je odšla'; zdaj pa Silva zahteva zaytnk in za otroki \je tudi bilo treba poskrbeti. Ob tem ičasu j ? bil vedno že lepo skopan in novo preoblečen v vozičku. Ko se vrne Andrej najde v hiši še vse narobe. SMfra je sedela1 pri .-nizi kn brafla ča.sopis. Zjezilo ga je. Prvikrat si je moral zadušiti nepri-Jajzen občutek proti svelji ženi. Toda njene objokane oči, ki so ga tako milo poglede/vale, so ga premaigale. Stlva se mu pritožuje, da ne ve, kaij bi sterila; pccici je rekla, r/aj etre; Berta nii za nobeno dalo; sama (to je preveč pobita, otrok pa razvajen. Skrbne materine roke, ki je svojim otrokom vse tako lepo pripravila. je main j kaLo na vseh koncih in krat jih. Tedaj pa Andreju šine v glavo: prositi hoče Klaro, da pomaga njegovi žend saj prve dni. 2e takoj zjutraj ga je rnjeg.va prva pat peljala h Klari; vsi preserve eni in potrti so prijazni ljudje sprejeli žalostno ru^vico. da je Da Ljubeznjiiva mati ponoči nagloma. umrla. Klare m bčio doma; navsezgodaj je odšla na trg, da naikupd potrebne stvari za trgovino. Andreju pa ni bito več treba iti še enkrat h K>ari, ka'jti komaij je Silvi r^®cdte pokrival pohištvo, jim ni ušel; zaivese pri oknih so bile sive, medteim ko jih je stara gospa držala vedno čiste in so jd bile njen ponos. Gospa profesorica je tudi opazila ves nered, ki je vLIdol pa stanovanju in ki se je pričel že v predsobi; tudi na pdl odtrgani gumbi na bluzi gttspe doktorica se niso bili pričati. Je pri svojem zadnjem obisku je to gospa profesorica opazila. In otrdk! "Zares k:ko je otrok pri stari maitetri izgledali kot kak princ. p>ri krožku je b*k> o tem toliko gicrvorjenja, da dame niso mogle do konca. Zgodba o gospej doktorici Silvi Hammerjevi, rojeni baronici Darwiz, je biia predanim Iva in nelačrpijiva. Zeikb, kako je sedaj JEgledauo pri Hamaneni«vih! Brez reda in do-t» llfldaaM! Vsakdo Je mttrafl pamUopatf deflotopja Hammerja. Perilo je bilo sivo in slabo zlikano; mnogokrait brez gumbov in hrane ni bilo mdgoče jesti. Nobena služkinj-a mri mjctgla zdržati; vsak todesn je bila druga in predaaidnlia, Alma, ki je sedaij v službi pri Kuncu, more pripoveidovalti o strašnih stvareh. In — zaupno povedano! Šolski ravnatelj je že opazil, da doktor Hammer v marsikateremu oziru zanemarja svojo službo! Sirota, stara gospa Hammer! Mesto da bi na svoja stara leta imela mir in počitek, pa se je izdelala — in samo zaradi tega jo je zadela kap, — kajti od jutra do pozne noča je bila vedno n.'a< nogaih, mlada gp-urg 15. oktobra: lM«-s«t-dam 7. novembra: America, Clierlmurg. Hamburg 10. novembra: Koma, Na poll, Genova 11. novembra: I I.eviathan, Cherbourg I>euts<-hlajid, Cherbourg, Hamburg i 12. novembra: l>resden, Cherbourg, Bremen 13. novembra: A'juitariia. Cherbourg Majestic. Cherbourg .St l.oais, Cherljourg. Hamburg 14. novembra: i l!e tie France. Havre t Yulcania. Trst President Koosevelt, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Biulogne Sur Mer, i R'-tterdam 17. novembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 18. novembra: | New York. Cherbourg, Hamburg 19. novembra: Berlin, iloulogne Sur Mer, Ilrem. n 20. septembra: ' 'lympic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rot-| terdam i 21. novembra: (Jeorge Washington, Cherbourg, I lain -huig 25. novembra: Alb.-rt Ballin. Cherbourg. Haml>utg 26. novembra: Stuttgart, Clierbourg, Bremen 27. novembra: Homeric. Cherbourg Augustus, Napoti. Uenova 28 novembra: , President Harding. Cherbourg, Hamburg Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Olaa Naroda": Za eno leto $8.; za pol leta $3., za Štiri mesece $3.; za četrt leta $1.90. New York City Je $7. celo leto. Naročnina sa Evropo 1« 17. sa celo leto. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN