___ 9 ___ Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja 1. jan. — Preteklo je leto in namesto da bi se nam bilo politično nebo zvedrilo, ga pokrivajo černi oblaki. Cesarstvo naše napadano od sovražnikov unanjih in polno domačih bomatij potrebuje sedaj hitro krepkih rok, da se resi mnogoterih stisk. Vse kliče in želi, da bi se kmali poklical na Dunaj iz vseh nemško-slovanskih dežel deržavni zbor po ustavnih volitvah, ki naj bi enake pravice imel kakor zbor ogerski, o kterem se govori, da se bo začel že ta mesec. Pismo ministra Schmerling-a, ki ga je unidan razposlal vsem deželnim poglavarjem, je z velikim veseljem bilo povsod sprejeto. Al sedaj je preteklo že več dni, in še ni duha ne sluha od ktere nove postave, ki bi vpeljala novi red. Bog daj, da bi se to ne odlašalo dolgo. Čedalje več se govori, da bo tudi minister unanjih oprav grof Rechberg stopil iz ministerstva in na mesto njegovo prišel baron Hubner; al zgodilo se to do danes še ni. Čuda je pa, da je govorica od Hubner-ovega vstopa v ministerstvo poslednje dni potihnila in da se od grofa Mensdorffa-Pouillv-a več govori, ki ima na Rechbergovo mesto stopiti, kteri je nek že slovo dobil. Vse pričakuje danes radovedno novic iz Pariza; zakaj na novega leta dan sprejema cesar Napoleon vselej poslance unanje, in pri tej priložnosti navadno pove z ne preveč zakritimi besedami, kakošno politično vreme stoji v njegovi pratiki za prihodnje leto zapisano. Čeravno je med njim še Kdo, ki piše „velikou pratiko, vendar njegova novo letni ca vsako leto zvonec nosi po svetu. — 29. decembra so poterdili presvitli cesar zedinje-nje srbske Vojvodine in temeškega Banata z Ogerskim, proti temu, da se pravice vsake narodnosti zvesto spolnujejo. Sliši se tudi, da bojo sklepi ost rog o n-ske konferencije poterjeni. — Glede na dnarne stiske so presv. cesar s priderž-kom, da se bo ta postava pozneje vesoljnemu deržavnemu zboru v poterjenje predložila, 27. dec. ukazali, da se ku-povni deržavnega zajema (posojila) tako dolgo, dokler srebra pomanjkuje, ne bojo v srebru plačevali, ampak v bankovcih in sicer tako, da do letošnega novega leta zapadlim kuponom se bo le 15 odstotkovpoverh plačalo; po novem letu do malega travna zapadli pa bojo dobili 40 od sto namečka. — Ravno ta dan in z ozirom na pomanjkanje srebra so cesar ukazali, da od novega leta naprej morajo tudi Lahi naše bankovce jemati, kterih so se dosihmai branili. Ta ukaz se opira posebno na to, ker velika armada na Laškem sila veliko stroškov prizadeva, tako, da vlada ne more več s srebrom izhajati. — Kakor so volivci novega mestnega odbora mlačni bili pri vpisovanji svojih imen v imenik volitni, ravno tako živi so sedaj pomenjki v mnogih zborih, ki se zberajo v posvet: kakošne može naj volijo Dunajčani v mestni __ 10 __ odbor; sliši se govorov vsake baze, vendar skor vsi se poganjajo za zdravo ustavno življenje in najkrepkejše med vsemi je govoril gosp. Šuselka, ki je z odkritoserčno besedo dokazal, kaj Avstrija sedaj potrebuje, da se spravi spet na terdne noge. — Vsled ministerskega razpisa 15. dan tega mesca se bojo razun novih mark za pisma začeli tudi izdajati ste m pijani zavitki za pisma dvojne velikosti. Kdor si hoče takih zavitkov za pisma omisliti, plača razun marke, ki jo za pismo potrebuje, še pol sol d a (nov. kraje.) in s tem dobi stempljani zavitek po 2, 3, 5, 10 ali 15 soldov ali novih krajcarjev. — Tukajšni Slovani si bojo osnovali slovansko dvorano in občeslovansko čitavnico; pevska družba se tudi že napravlja. Stajarsko. Iz Celja. Naši mestnjani so poslali zahvalno pismo ministru Schmerlingu. Horvaško. Iz Zagreba. Po cesarskem sklepu od 5. dec. je c. kr. deržavni pravdnik, občespoštovaui gospod Ivan Mazuranič za predsednika začasnega horvaško-slavonskega dvornega dikasterija izvoljen. Iz Benetk. Spet je naše mesto bolj nemirno, ker „prekucijni odbor" na vso moč širi puntarske pisma, ki leseni dohajajo tudi iz Milana, ki svoje namere razširja ne le na Laško, temuč tudi na Ogersko. Iz Tirolov. Iz Inšpruka 27. dec. Včeraj so tukajšni mestnjani v slavo Schmerling-ovega programa napravili bakljado in slovesno igro v gledišču. Brez ukaza so zapeli „cesarsko pesem" in glasni wživijo" so doneli svobodoljubnemu ministru na čast. Češko. Iz Prage. Novi „Narodni list" je razodel pravila, po kterihČehi zahtevajo vladne prenaredbe, da za-dobi narod pravice, ki mu jih je ponemčevavni absolutizem vzel. — Ministcrstvo je deželnemu poglavarstvu pisalo, naj določi, v kterih spodnjih realkah naj se uči v češkem in nemškem jeziku. Ogersko. Iz Peš t a. Čedalje bolj se nam spolnujejo želje. Vojvodina srbska in temeški Banat se bota z nami zedinila. Mi smo tega veseli, pa tudi v Aradu je novica ta bila z veseljem sprejeta. Tudi za Erdeljsko in celo Horvaško imamo upanje, da se ne bo odcepilo od nas. Deak in Eotvos sta bila na Dunaj k cesarju poklicana; zakaj? se pa še nič prav ne ve. Naši študentje se znajo veliko spodobniše obnašati kakor nemški študentje na Du-naji in v Gradcu, kteri so prepovedali, da na njih plesišče ne sme nihče priti v magjarski obleki; naši pa so okli-cali, naj pride vsak na njih ples v kteri koli obleki, tedaj tudi škric (frak) ni prepovedan. — Ogerski škof Jekel-falusv, ki je bil leta 1848 odstavljen in je v Gmuudeu-u v pregnanstvu živel, je prišel na Ogersko spet nazaj. — V nove županije je že več takih Magjarov izvoljenih, ki so mogli leta 1849 deželo zapustiti; v rojstnem kraji Košuto vem so tudi njega volili. Galicija. Iz K rakova. Tukajšni politični časnik je razglasil pismo, v kterem terja narodno samostojnost, veljavo poljskega jezika v šoli in kancelijah, domače ljudi v javnih službah, svoj deželni zbor in svojo deželno na-mestništvo. Kar imajo Ogri, zakaj bi ne imeli tudi Galici-jani? Nazadnje pravi: ;,Svoboda je najdražje blago vsakemu človeku, in nobeden ne ve te dobrote bolj ceniti kot Poljec. Al mi ne spoznavamo svobode samo v ustavi, kajti ustava je le oblika (form). Mi ne stavimo narodnosti ne nad, ne pod svobodo. Al to vemo, da prava svoboda je le tedaj, ko ima korenine v domači zemlji in se ujema z narodnim duhom". — V Lvovu so 20. dec. gospodu dr. Smolku, nekdanjemu predsedniku deržavnega zbora na Dunaji, napravili bakljado. Laško. Neprenehoma mečejo sedaj Sardinci bombe v Gaeto, ki je že veliko škodo terpela. Zavoljo velike nevarnosti je kraljica neapolitanska že zapustila terdnjavo, kralj pa je še zmiraj tam. „Opinioneu pravi, da kralj že več noči spi na neki španjski ladii, ki stoji pred Gaeto; zjutraj pa gre vsaki dan v terdnjavo nazaj L?). Veliko se je poslednji čas govorilo, da bojo francozke ladije zapustile Gaeto; vendar se to dosihmal še ni zgodilo, ker nek rusovska vlada želi, naj ostanejo ondi, dokler je kralj nea-politanski v terdnjavi, sicer ga bojo prišle rusovske ladije varovat. Od Kavur-a se je govorilo, da je tako hudo zbolel, da so mu mogli dvakrat puščati; poslednje novice pravijo, da mu je spet bolje. Saj njegov časnik „Opinione" se je te dni spet tako prederzno oglasil, da mož, ki tako pisati veleva, ne more biti preveč potert po bolezni. Ta časnik namreč piše, „da je Italija za terdno sklenila bojevati se do zadnjega moža in se poslužiti vsega, da pokonča sovražnike. Italija ne mara za nobeno pogodbo, za noben diplornatični protokol. Druge vlade, opiraje se na pogodbe, se utegnejo zoperstavljati Italii; al ona ni vezana na nobeno pogodbo. Italija je sama sebi sodnica. Viktor Emanuel je svojo krono zastavil edini Italii in bo zvest tej zastavi." To so besede, ktere kažejo, da Lahi tudi za Napoleona dosti ne marajo. Francozko. Iz Pariza. Že več časa izhajajo v parižkih časnikih Avstrii protivni spisi; zlasti „Consti-tutionell" je pisal zaporedoma več takih reči. Pravijo, da se je avstrijanski poslanec zoper to pritožil, al minister mu je odgovoril, da ne more časnikov berzdati! Zlo se govori, da bo cesar Napoleon v novoletnici svetoval, naj av-strijanska vlada Beneško proda, ker „le to more Evropi mir ohraniti". Koliko pa francozki cesar na mir misli, čeravno vedno od miru govori, se vidi iz tega, da „Opinionea pripoveduje, da je natihoma toliko armado skup spravil, da more spomladi okoli 750.000 vojakov v boj poslati. Od cesarice se že spet govori, da bi utegni/a kam oopotovai. ker politika cesarjeva, zlasti do sv. očeta papeža, jo tako žali, da se večkrat ž njim prav do hudega spre.