Vpraianje nadzornlikega izplta Izmed viseh vpralšainj naše prosvetne ppliti'ke je gptovp najbplj pereče vprašanje šolskega nadzprstva, kajti pd zadovoljive rešitve tega je odvisen nadaljnji razvoj našega šolstva. Zakcn p narPdnih šplah kraljevine Jugpslavije sicer zahteva takp za banpvinske kakpr za sreske šolske nadzprnike določeno pedagoškp ikvalifikacijo, toda doslej se to še ni upoštevalo, deloma, ker ni bilo dovolj kvalificiranih kandidatpv, dek>ma, 'ker so se le prečestp nameščaili madzorniki iz političnib preudarkov. Nedavnp pa so po dolgem času vendarle izšla »Pravila o pplaganju državnega izpita za sreskega šplskega nadzprnika«, ki jih je marsikdp pozdravil kot znanilce npve prpsvetne pplitike. Toda njegovo prvp veselje se je brž spremenilo v glpbckp razpčaranje, kp je prečital tiste člene pravilnika, ki govpre o izpitu sameim. Na njih osnovi se namree nc bpdo odbirali pedagoški strpkpvnjaki in fcvetovalci učiteljstva, marveč administrativni uradniki. Izpit sestpji iz treh delpv: iz dpmače naloge ter ustnega in praktičnega izpita. Kandidat si domačo nalogp, ki mpra biti zajeta iz spdobne pedagoške znanosti, izbere*sam ter jo skrbnp izdela »... sa dubljim razumevanjem u pogledu njenog vaspitnpg značaja s obzirom na princip koncentracije naistave i aktivnpg učenja učeničkpg«. Uporabljano literaturo mora kandidat navesti ter dpmačp nalogp pozneje braniti pred izpitnp kpmisijp. Dasi sta izvirnost in s tem tudi vrednpst dpmačih nalog pri vseh izpitih dokaj pmblemationi, temu dehi izpita ne ugovarjam. Pač pa se mi zdi nepptrebno pmejevanje kandidata na načelih koncentracije in aktivnosti, ki sta sicer važni, tpda dalekp ne edini pedagoški načeli. Absolutnp pptrebno se mi tudi zdi, da se dpmači nalogi pridruži še klavzurna, kjer bp mpral kandidat obdelati kak aktualen pedagoški prpblem, brez uporabe pripomočkpv, na osnovi svojega pedagoškega znanja in nazora. Kandidat, čigar dpmača naloga prejme najmanj dobrp ocenp, se pripusti k ustnemu izpitu, pri katerem mora dokazati svoje znanje — ne iz celotne pe!dagoške skupine, kakpr bi člove'k mislil, nego samp — iz šolske zakonodaje in administracije. Kdor le mekpliko pozna sodobno pedagogiko ter njene težnje, ve, da je ta del nadzprniškega izprta naravnost usodno nedostaten ter da more v svpjih posledicah ppstati celp škodljiv. Kdo bi se ne javil k tako lahkemu izpitu, ki obeta v čl. 17: »Ispit za sreskog škplskog nadzornika. ima vrednost više stručne spreme i školski nadzornici uživače sva prava koja daje ta sprema?« Prav radi tega bo moralp učiteljstvp sanno, odnosnp njegpvo predstavništvo zastaviti vse svoje sile, da se v tem delu izpitni pravilnik temeljito spremeni, tako da bpdo prišli na nadzorniška mesta zares izibrani in poJcIicani. Praktični izpit polaga kandidat, ki je dpbil pri ustnem izpitu najmani oceno dobrp. V glavnem sestoji v tem, da kandidat »... u prisustvu komisije vrši 'svestan pregled odredene narpdne škple prema propisima Uredbe o vršenju nadzorniške službe« (PTosvetni 2lasnik br. 3, 1935). ki je. mimpgrede povedano, pplna nedpstatkpv. Pozneje brani pred komisijo svoj postppek. Sodim, da ne zadošča sama inspekcija, marveč da bi bilp pptrebno iz razlogov, o katerih nam bo še gpvoriti, da kandidat pred komisijo tudi ppučuje, a tu ne sme zadoščati ocena dobro, negp šele prav dpbro. Ze ta. 'kratki pregled dpkazuje, da s oredpisanim pravilnikpm, čigar avtpr je pokazal velikp neinfprmiranost, kakp se nadzornišfci izpit opravlja drugpd, ne mo-remo biti zadovoljni. Kot vzprec dobrega pravil'niika navajam v naslednjem belgijski primer izpita za nadzornike primarnih šol (Verheyen, Les sciencets pedagpgiques en Belgique. Internationale Zeitschrift fiir Erziehungswis,senschaft III. Jg., 1933/34, 4. Heft, str. 484. — Bachem, Kpln.): 1. Piismeni izpit: razprava p kaki pedagpški temi; kandidat razpolaga s časom 7—8 ur, da razvije stavljeno tezo. 2. Ustni izpit: eksperimentalna psihologija ter nje uporaba v vzgpji; psiholpgija otroka pd 0—15. leta; pbča pedagogika rn metodplogija; ppsebna didaktika pouka v zabavisčih, narodnih in poniožnih šolah; zgodpvina ¦pedagogike; šolska zakpnodaja v Belgiji. 3. Praktični izpit: a) inspekcija kakega razreda z neposredno slede€im poročilom o njej; b) učni nastop pred deco v otrpškem vrtcu, osnovne odn. pompžne išoile. Belgijski primer je za naše prilike poseBno važen, ker ne stavi previspkih zahtev ter vikljub temu usfreza svojemu namenu: da izbere ljudi, ki bodp ko6 težki nadzprniški nalogi. Marsilkje drugod so zahteve dpkaj višje. Tako meni znani francoskcHŠvicarski pedagog Dottrens, da naziv »šolski nadzornik« vpbče ne ustreza težnjam moderne pedagogjke ter da se mora nadpmestiti s primernejšim nazivom »Šolski Svetovalec«. (DottTens, Le probleme de 1' inspektipn et 1' education str. 141 rn 197. — Neuchatel - Paris, 1931.) — V tej zvezi (šolski svetpvalec!) gl. tudi članek »Nadzprpvanje narpdnih šol« v »Učit. tov.« št. 35 od 27. aprila 1933.) Ta šolski svetovalec bi pp njegovem nrnenju mpral biti: kvalificiran vzgojitelj, ki je dpkazal svpjo pedagoško ceno z najmanj 5 letnim udejstvpvanjem v narodni šoli, a to iz dveh razlogpv: pridpfbiti si mpra dpvplj izkustev ter vkljub temu biti še mlad in v polni posesti svpjih fizičnih in psihičnih sil ter zmožen entuziazma in celo drznosti. Nadalje mpra biti univerzitetnik ter dokazati svoje študije s kakršnpkoli licencp, ne radi ppdkrepitve svojih poklicnih zaslug, negp kot dokaz svpje intelektualne vrednosti in stopnje svpje pbče omike. Končnp mora bitj tehnik in ekspert, ki mora biti dobro ppdkpvan v sledeči snpvi: v zgodpvini in filpzofiji vzgpje, zgpdovini in didaktiki npve vzgoje, sociologiji, otro"ški in eksperimentalni psihplogiji, ekisperimentalni pedagogiki, otrpški medicini in šofeki higieni, antropplpgiji, statistiki in testih, mladinskem skrbstvu in zakonodaji. Mimo tega mora obvladati. en tuji jezik in absolvirati primerna študijslka pptovanja, ki mu poikažejp vzgojstvp tujih držav. Takšne in slične zahteve so za naše prilike vsaj za enkrat nemara zares še previsoke, toda v interesu našega šolstva moramo poskušati, da se jim vsaj pTibližamo. Nujno namreč ralbimo inadzprnike, ki bodo imeli zadostno nptranjo avtoritetp, pptrebnp nam je avtpritativnp šolsko nadzprstvo v zmislu izvajanj pdličnega srbsikega pedagoga Hadži-Taškoviča, ki zahteva (Glig. Hadži-Taškpvič, »Školski madzpr nije suvišan«. Pravda, 6. IX. 1934), da imej »... nadzornik višu spremu od Pne kpju imaju učiteJji koje nadzirava...« A v svpjih nadaljnjih izvajanjih zahteva, da nadzornik »-. • na polpžaj dolazi >kon)kurspm ppsle ispita koji neče biti samo beznačajni ispit iz školske administracije, več ispit opšte « stručne kulture, inteligencije i spospbnosti.« V tej zvezi tplmsči Hadži-Taškovič avtoriteto, naglašajpč, da ne gre za avtpriteto sile, nego za avtpritetp, o kateri je francoski spciolpg Durlkheim pisal, da »... je tp moč kpju nad nama vrši svaka mpralna sila koju priznajemo kao superiorniju, nadmočniju od sebe. A to je upravo autoritet vrednosti, jedini kpji inama prosvetnim radnicima mpže lmppnpvati...« Na žalost sedanji pravilnik za nadzorniški izpit teh zlatih besed niti najmanj ne upošteva, odrekajoč vprav tistp (beznačajni ispit iz školsike administracije!), pred čimer je Hadži-Taškpvič svaril še lani. Nastane vprašanje, kakp bi bilp treba popraviti stprjeno ppgreško. Sodim, da se bomo morali ravnati pp belgij&kem primeru, ki ga tnoremo z neznatnimi spremembami sprejeti v celpti, pri tem pa vendar po možnosti upoštevati tudi naš sedamji pravilnik. Izpit za sreskega šplsikega nadzornika bi potemtakem imel siedeče dele: 1. Pismeni izpit: a) domača naloga v zmislu predpispv sedanjega pravilnika; b) klavzurna naloga (čas za izdelavp 5 ur), v kateri pbravnava kandidat stavljenp temp. % 2. Ustni izpit pbsegaj gradivp iz pedagoške psihplogije odn. mladinpslpvja, pedagpške sociolpgije, obče pedagpgike in •didaktiike, posdbne didaktike ppedinih učnih predmetpv, zgpdovino pedagpgike, šolske higiene, zdravstvene in skrbstvene pedagogike, organizacije šplstva ter šolske zakonodaje in administracije (zadnje v zmislu pTedpisov sedanjega pravilmika). 3. Praktični izpit: a) učni nastop v ikakem razredu narodne šple, kjer mora kandidat dokazati, da zna sam najmanj prav dobrp poučevati, saj bo njegova naloga, da kot šolski nadzornik ne bo samo povedal, ka'kp je posstopati, nego to tudi ppkazal; ^b) inspekci.ja v ikakem razredu narpdne šole v zmiislu predpisov sedanjega pravilnika. Tako tzpremenjeni pravilnik pa bo moral upoštevati še nekaj: da se poslej brez nadzpr•niškega izpita nihče ne sme postaviti za sreskega šolskega nadzornilka in da morajo tudi vsi sedanji sreski šolski nadzorniki, ki imajo manj kakor 25 let učiteljske službe, opraviti predpisani nadzprnisiki izpit. Ta ali oni bp morda mnenja, da pretiravam pomen nadzorniškega izpita. Zares, izpit sam ni niti najboljši niti najučinkpvttejši kriterij, vendar je nesporna garamcija ter vsekakor i-esnejši od raznih priporo-čil pplitikpv. Tp mnenje podkrepljajo zadevna poročila iz drugih držav, ki zelo hvalijp uspehe nadzorniških izpitov, tako že navedeni članek o belgijskem šolstvu (Verheyen, Lets sciences pedagogiques en Belgique. — Intern. Zeitschr. f. Erziehungsw., III. 1., str. 488: ». >. L' examen d' inspection primaire a fourni ses preuves et dpnne d' excellents resultats ... Une organisation identique en ce que concerne les ctipix des inspecteuiis pour 1' enseignement normal et secondaire serait incpntestablement une reforme heurese...«), kjer ugotavlja njcgov avtor, da bi bila enaka organizacija izbire nadzprnikov za učiteljske in srednje šple nedvpmno srečna reforma. Glavmi razlpg, da se moramo zavzemati za pravi nadzprniški izpit, pa je v tem, da naše šolstvo bolj kakor kdaj rabi pedagoških vpditeljev v pravem pomenu besede: oni naj bi bili hkrati svetovalci učiteljstvu svojega sreza, ki fci ppsredovali pri vsakršnem izbpljšanju vzgpje in potrka, vzgajali učiteljstvp z osebnimi razgovori, vzornimi nastppi, učiteljskimi ; konferencami, poskusnimi razredi in pedagoškimi razstavami. Na osnpvi svojega bpgatega pedagoškega znanja bi zamogli objektivnp oceniti poedine učitelje, ki bi se njih avtoriteti rade volje podredili, ker bi v njih ne zrli zgplj administrativnih uradnikov, nego to, 'kar mpderna peda/gogika z vsem ppudarkom zahteva od sodobnega Splskega nadzprnika: voditelje in svetovalce. Važmo sredstvo za njih pravilno izbirp pa je med drugim resen in strpg izpit, ki po možnosti loči zrnje od plev. Gustav Šilih.