ADVERTISE IN	|
THE BEST	I
SLOVENE NEWSPAPER	|
*	I
Commerical Printing of	|
All Kinds	I
^MmillDiiillllllllinMliiiiilllinilllllllllllHIIIIIIIIIHItillllllirirriniiiiiiiiiii
1 t A le I 'f NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE ¥ AMERIKE
^iiiiiiiiHiciiiiiimiiiiEiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiitiiuiiiimiitiiiiiiiiiiiiiniiiiraiiNin^
i	OGLAŠAJTE V j
i	NAJBOLJŠEM
1	SLOVENSKEM
I	ČASOPISU
i	*
I	Izvršujemo vsakovrstne |
I	tiskovine |
Vol. xxxviii.—leto xxxviii.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) MARCH 28, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 60
ffcbcVi
^ILAN modic ,
šest-tedenski bolezni je
preminil v St. Luke's bolnišnici
Milan Modic, star 30 let, stanu-
30c na 19316 Shawnee Ave. Ro-
V Clevelandu ter je de-
pri Marquette Metal Prod-
Co. V drugi svetovni vojni
^ ®lužil tri leta in pol pri zračni sih.
'^kaj zapušča soprogo Mary, ^^Gehy, sinova Robert in "liam, očeta John, p. d. Gor-JJ^Pov, doma iz Velike Bloke pri akeku, mater Frances, rojena cek, Лота iz Idrije na Notra-^skem, brata Raymond, sestro rs. Jennie Somrak in več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo Zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega Zavoda Joseph žele in sinovi, E. 152 St., v cerkev sv. Pa-^ З' na Chardon Rd. ob 9.30 uri.
^ARY nemanich
Kakor smo v petek poročali, je po kratki bolezni preminila v Eu-1 "Glenville bolnišnici Mary Ne-j^anich, rojena Rugelj, stara 45 - stanujoča na 1026 Dillewood • Doma je bila iz vasi Trbinc, ara Mirna. V Ameriki se je na-ajala 35 % in je bila članica
™tvasv.AneŠt.4S.D.Z.
ukaj zapušča soproga John, cen Mrs. Mirni Fyffe in Mrs. ^orothy Havrilla, dva vnuka, ce a poznanega Ignac Rugelj, ata James Franc
(10 NE ODSTOPI OD ZAHTEVE PO GARANTIRANI LETNI MEZDI
V Clevelandu se je začel občni zbor unije CIO avtomobilske stroke. Zasedanje bo trajalo cel teden dni. Takoj uvodoma in že pred formalno otvoritvijo občnega zbora je predsednik CIO Walter Reuther še enkrat povdaril, da garantirana letna mezda ostane ena najglavnejših delavskih zahtev njegove unije in da od te zahteve ne odstopi.
Unija delavcev iz avtomobil-^
in več sorodnikov.
ske industrije se pripravlja na stavko, če bo ta potrebna. Treba je za vsak slučaj izbrati stavkovni fond $25,000,000, ta fond pa bo zbran, če se bo članski prispevek zvišal od sedanjih $2.50 za $5, torej na $7.50.
Unijci razumljivo ne bodo razpravljali samo o garantirani letni mezdi, marveč tudi o drugih delavskih vprašanjih, kot so delavni pogoji, pokojnina, nadurno delo, zdravstveno stanje in podobno. Vendar je glavna točka letošnjega dnevnega reda vprašanje garantirane letne mezde. Delavec naj dobi pravni položaj, ko bo v letu plačan za 52 tednov, torej za celo leto, ne pa samo od ure. Reuther je prepričan, da garantirana letna mezda ne more biti na škodo industriji, ne javnosti. Garantirana letna mezda bo šla v dobro tudi poslovnemu svetu. Kot stalna bi pomenila tudi povečanje kupne moči, kar bi občutil poslovni svet.
Morse in Eisenhower
Ma unijskem zborovanju v Can tonu. O., je nastopil med jeklarji senator Morse, ki je označil administracijo predsednika Eisenhowerja za najbolj reakcionarno izza predsednika Hard-inga. Eisenhower ni držal danih
prepričan, da bi lahko uravnove-sih federalni proračun, če bi znali izvesti pravično obdavčenje.
®®stra Millie
es je umrla leta 1938,! obljub. Pomagal je, da so posa-
^^45 ^r^l danes zjutraj ob
Uri iz pogrebnega zavoda Jo-
Žele in sinovi, 458 E. 152
•> v cerkev Marije Vnebovzete Ob Q Ол . ,
ou Uri Ш nato na pokopali-
^ CalvpT^T
pa leta 1936. Po-
mezne ameriške države izglaso vale antidelavsko zakonodajo, pomaga pa tudi, da se industrija seli iz krajev, kjer obstoja socialna politična zakonodaja, v kraje ameriškega juga, kjer te zakonodaje sploh ni. Morse je
Zadnje vesti
Delno oblačno, delno solnčno vreme brez izrednosti še napoveduje za Cleveland in okolico. Najvišja temperatura bo 40 stopinj, najnižja 26 stopinj. Clevelandska vremenska napoved pravi, da če vzdrži to stanje dva dni, bo sneg skopnel in bomo prešli v normalno vreme.
V	Clevelandu samem je šolski pouk danes običajen, pač pa je v raznih okrajih v Ohio več šol za danes zaprtih.
Bolnišnica St. Alexis deluje od leta 1870, ko je bila ustanovljena. Do včeraj v njenem porodnem oddelku ni bilo trojčkov. Za ђопса Krauss, poročena leta 1953, sta doživela prvi porod, žena Mary Krauss je v St. Alexis bolnišnici porodila trojčke. Vsi trije so dečki.
V	kraju Kock Island, Tenn., se je izvršil pokolj družine z otroci vred. Henry Pratchel, star 45 let, in njegova 43-letna žena z enim lastnim otrokom ter enim vnu-j kom, je bila poklana. Oblasti so! sicer prijele nekega osumljenca, j pa ni upanja, da pravega zločin-1 ca.
na spomlad-hujša od zime
^ evsko društvo Zarja je mo-j Posebno sliko nudijo slapovi Л ° odpovedati koncert, ki ga^ Niagara, kjer je vse zamrznjeno, napovedalo za nedeljo. Kon-; Silne grmade ledu skušajo raz-se bo vršil v nedeljo, dne 10.1 streliti z dinamitom. Za enkrat aprila. Vest prinašamo uvodo-j so se ti poskusi ponesrečili, nada-ker je bilo nastopilo tako i Ijevali pa bodo z njimi ker mora-erne, da je bilo ljudem sveto-' jo.
- ° ^a.j ostanejo doma, razen,'
V Lincolnu, Nebraska, so se obsojenci uprli in prijeli dva stražnika kot talca. Trije od upornikov so se udali—devet ne. Na licu mesta je sam governer Nebraske, ki skrbi, da uporniki ne uidejo, pa da reši tudi oba stražnika.
j'h iz hiše kliče nujna potre-
do	so prišla iz stare
kovine, vedo tudi povedati, da am naenkrat zapadlo nad me snega
Iz letališča Seattle, Wash., je vzletelo letalo, ki je imelo na krovu 23 potnikov. Letalo je kmalu po odletu padlo v morje in je pri tem zgubilo življenje četvero je bil težko ra
da še sneži in da se| potnikov, peti — ------ --
hal ^P^^šujejo, kdaj bo to ne-! njen. V letalu je namreč eden od O- Sneg je namreč prišel pre-1 štirih motorjev kmalu po vzletu
j začel goreti. Letalo je bilo name-p, . izrednim vremenom se ie v, njeno v Honolulu in je stalo $1,-
^'Gvelandu wvalo
Danes zjutraj je zunanje ministrstvo v New Delhi v Indiji, javilo, da bo predsednik indijske vlade Nehru uradno obiskal Moskvo v prvih dneh meseca junija.
ČE ZBORUJE UNIJA V AMERIKI!
Ta teden bodo Cleveland razgibali delavci iinijci iz av-mobilske stroke. Že delegatov je veliko—3,150. Kaj pa ti predstavljajo? 1,300,000 članov, ki plačujejo članarino! Ce pa vzamemo tudi tiste delavce v industriji avtomobilov, ki ne delajo ali ki so na stavki, potem gre za družino 1,500,000 članstva.
Občni zbor take unije tudi stane. Gre za prireditev, katere sklepi bodo važni, lahko rečemo za vse ameriško gospodarstvo, posebno še, če bo v avtomobilu stavka.
Smo pač—v Ameriki! Poročilo predsedstva te unije obsega celo knjigo 300 strani. Ko govornik konča svoj govor, se malo prej kot v eni uri že porazdeli vsebina njegovega govora v tiskani obliki. Na razpolago je 50 telefonov in pisalnih strojev. Na razpolago je cel štab kino in televizijskih operatorjev. Seveda tudi zunanjosti ne manjka!
Najemnina dvorane stane za teden dni $450. Okrasitev dvorane in stranskih prostorov je stala $25,000. Ne bo manjkalo ne muzike, ne zaba\mili prireditev.
Sicer pa je denar na razpolago ! Povprečno potroši vsali delegat $25 na dan. To dobi povrnjeno <jd"centrale in od krajevnih unij. Ce računamo, da je 3,150 delegatov z dnevnicami $25 za zborovanje šest dni, pridemo do lepe vsote $427,500.
Pa ne gre samo za dnevnice; gre tudi za takozvani odhod zaslužka. Ta se lahko računa na posameznega delegata $18 na dan.
In stalni nameščenci unije, z raznimi načelniki posameznih odborov! Menda jih jo skupaj kakih 600.
Stroški takega občnega zbora na splošno bodo okrog $1,000,00.
Sicer pa. Če se računa 1,-300,000 članov unije, ti člani pa plačujejo recimo povprečno $2.50 na mesec, pridemo tudi do lepe vsote!
začelo v petek, nada-" preko sobote in nedelje, ^^mperat
in še nižje. Veter je bril
sto " ; -tura je padla na 20, 25 ^ "Ižje. Veter je bril Snega je zapadlo
250,000.
3(5 mrtvih
Zadnje vreme je povzročilo 36 smrtnih slučajev. Samo v India-ni je bilo v neposredni zvezi z mrazom 18 mrtvih. Škoda, ki jo bo utrpelo poljedelstvo, se ceni že sedaj na 48 milijonov dolarjev.
V puščavah Nevade bi morala
inčev. Avtomobili so ^®ziti zelo previdno vsled lo ^ "^^^losti cest, razumljvo ze-počasi. Priznati moramo, da avtobusi opravljali Ijijj službo vzorno. Na srečo ni i danes zopet eksplodirati atom-? ^6čjih karambolov.	i ska bomba. Radi vremena je po-
ђ1о ° vreme pa ni zajelo sa-: akus odložen.
ameriškega severa in zapada, i Kakih 50 milj vstran od Que-Љогај - je bila
SENAT V PARIZU ODOBRIL VSE POGODBE Z NEMČIJO IN O OBRAMBI ZAPADNE EVROPE
dramatični apel faurea in ministra pinaya
PARIZ, 27. marca—Francoska zgornja odobrila pogodbe o bodoči Nemčiji in o politični zvezi, ki naj brani zapadno Evropo s sodelovanjem Velike Britanije, Zapadne Nemčije in Italije. Politična borba, ki se je začela pred štirimi leti in kateri so podlegli nekateri francoski predsedniki vlade, je tako končana. Glasovanje je bilo 184 glasov za, 110 pa proti.
Sedanji predsednik francoske*
orožjem en milijon do poldrug I milijon vojakov, isto število tudi 1 komunistična Kitajska. Velika zbornica je ! Britanija in Francija pa naj bi imele oboroženih vsaka po 650,-000 mož.
V Londonu računajo s tem, da Sovjetska zveza tega predloga ne bo sprejela. Če bi ga namreč sprejela, bi morala povedati, koliko vojakov drži pod orožjem. Tega pa Sovjetska zveza ne bo storila.
vlade Edgar Faure in njegov zu-, Nemčiji. Ta pogoj sta izrecno
n%nji minister Antoine Pinay! stavila tako predsednik Eisen-	------
sta zastavila ves svoj vpliv, da^ hower, kakor predsednik britan-1 qbSOJENI POLKOVNIK spravita pogodbe pod streho.; ske vlade Winston Churchill. j Na Japonskem je stal pred iz-Med francoskimi člani senata soj. Ameriško državno tajništvo je ^	vojaškim sodiščem ame-
se pojavili pomisleki, kakor je bil takoj izdalo komentai, ki je ugo-| polkovnik Bishop Parrish, to slučaj, ko je šlo za glasovanje, den. Ameriško državno tajništvo|	Columbia, S. C. Zago-
V spodnji zbornici. Ti pomisleki računa s tem, da bo Moskva,	ge je moral radi zlorabe
so bili V tem, da naj se sicer do-; vplivala na Kitajce, da se ne pre-|	fondov, radi napačne upo-
voli svoboda Nemčiji, ne pa nje-| nagli jo s kakimi napadi na For-| javne lastnine, celo radi kri-na oborožitev; oziroma, da se ji mozo ali pa na znana otočja, kij ygggg, pričevanja. Parrish je bil dovoli neke vrste oborožitev, pa, so blizu kitajske obale. Izjava, gpQ^nan za krivega, nagnali so ne ta kot je zamišljena. Predsed- j Bulganina da je dober znak, da, vojaških vrst in odvzeli so nik Faure in zunanji minister | se lahko upa, da bo do razgovo-; ygg vojaške ugodnosti, pbe-Pinay sta te senatorje direktno i rov tudi prišlo.	I „em pa bo moral še dve leti dela-
vprašala kaj pravzaprav hoče-| Demokratski senator Walter; prisilnem delu.
jo, kakšno oborožitev si pred-1 George, ki je prvi sprožil	mnnnččFN
stavljajo. Naj povedo kaj mis-i o sestanku "štirih," je enako pre-i TRAVEN OPHOSCtN
lijo, na dan z načrtom, je zakli-| pričan, da bo Sovjetska zveza V petek se je zaključila obrav-cal Faure!
;kušala odvrniti Kitajsko od ka Komunistični člani iz zgornje j kih vojnih operacij. Sovjetska zbornice so hoteli glasovanje; zveza se zaveda, da bi morala v vsaj odložiti. Operirali so s tem, j slučaju vojne med Kitajsko in da je itak nekaj v zraku, ko se i Združenimi državami, ena doba-
Danes zjutraj je v Franciji začela svojevrstna stavka zoper davke. Mali trgovci naj zaprejo trgovine. Gre za organizacijo, katero vodi znani Puojade. Organizacija sama pa ima pol milijona članov. Stavka je v nekaterih krajih res prešla v dejstvo, vendar se položaj splošno presoja tako, da ne bo šlo za organizirano stavk6\Tio gibanje.
Pomanjkanje bakra
Industrija bakra ima v zadnjem času večkrat gospodarske motnje. Navadno gre za stavke, bodisi tu v Združenih državah ali v državah izven Amerike odkoder dobivamo baker.
skoraj vso republiko. Za' bec, Kanada, je v snegu obstal
^1
izvzeta le južna
break	trpijo gojitelji
ftrirt	jc zima odnesla
кго ^	kraji z zgodnjim
bodo močno oškodo-
vlak s potniki in ne more naprej. Vlak rešujejo.
Vremenska napoved v Wash-ingtonu javlja, da mraz ne po-jenjuje, da pa danes razen ha meji New York-Kanada ne bo snežilo.
Klub Ljubljana
Redna seja kluba Ljubljana se vrši v torek zvečer ob pol osmih v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Vabi se članstvo na polnoštevilno udeležbo.
ANTONIA PREBIL
Na svojemu domu je umrla danes zjutraj Antonia Prebil, p.d. Smregotova Tona, stara 71 let. Stanovala je na 1019 E. 72 Pl. Pogreb oskrbuje Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri.
V bakrenih rudnikih v južnoameriški republiki Chile, ki je najbolj bogata na bakru so de lavci zopet na stavki, čilska vlada sama pa bi rada zvišala ceno bakru ki se izvaža v Združene države. Poročilo iz Anglije pravi, da so cene bakru zopet poskočile. Vzrok—veliko povpraševanje po barkru, pa malo bakra na razpolago. V New Yorku napovedujejo, da bo ta teden pomanjkanje bakra precej občutno. Najmanj ga bo manjkalo 11,000 ton v mesecu aprilu in 6,000 ton v mesecu maju. Je pa še vprašanje kakšno politiko bo zavzela centrala vlada v Washingtonu, ki je radi vojaško-obrambenih nalog zelo zainteresirana na bakru in ga mora nekaj imeti za vsako ceno na razpolago.
govori o sestanku zastopnikov štirih velesil Združenih držav. Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze, pa ne gre, da bi Francozi popre je glasovali o nečem, kar bo predmet te konference, zlasti še ko se bo konferenca, štirih posebej bavila z nemškim vprašanjem.
Sedanji položaj
Prvič—Zapadna Nemčija po-| stane svobodna in se sme oboro-! žiti. Okupacija Amerikancev, j Angležev in Francozov tako preneha. Zapadna Nemčija sme re-krutirati 500,000 vojakov, z vso svojo oboroženo silo pa stopi v zapadnoevropsko obrambe no skupnost.
Drugič—osnuje se posebna' zveza držav, h kateri pristopijo: Velika Britanija, Francija, Zapadna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luxemburg. Novo pri tej zvezi je to, da pridete zraven tudi Zapadna Nemčija in Italija.
Vse te pogodbe so sedaj po parlamentih odobrene v Veliki Britaniji, Zapadni Nemčiji, Franciji in Italiji; odobriti jih morajo še manjše države kot so Belgija, Nizozemska in Luxen-burg.
Biilganin spravljivejši
Istočasno, ko je šlo za glasovanje v Parizu, se je oglasil sedanji predsednik sovjetske vlade Nikolaj Bulganin. Morda je tudi on s svojo posebno izjavo skušal vplivati na glasovanje v francoski zgornji zbornici, pa je očivid no prišel prepozno.
Sovjetska tiskovna agencija Tass je objavila razgovor z Bul-ganinom, ki je označil Eisenhow-erjeve namige, da lahko pride do konference štirih, kot nekaj pozitivnega. Tudi on je za to, da se z razgovori zmanjša in odpravi sedanja svetovna napetost. Bulganin je bil v svojih besedah spravijivejši in ni polemiziral z Washingtoiiom in Londonom, ki sta stavila predpogoj temu skupnemu razgovoru, da se najprvo
viti Kitajski potrebno orožje, s tem pa bi bistveno oslabila svojo lastno vojaško moč.
Za zmanjšanje vojaštva
Najnovejši ameriški načrt je bil ta, da naj Združene države.
nava proti Maksu Travnu, bivšemu gl. tajniku SDZ, ki je bil obtožen poneverbe. Trajala je skoraj štiri tedne. Porota, sesto-ječa iz šestih moških in šestih žensk, je podala pravorek nekriv-de.
Sej^ trgovcev
V torek zvečer ob osmih se vrši seja St. Clair Merchants
kakor tudi Sovjetska zveza zni- Association v dvorani št. 1, novo žajo število vojakov pod orožjem poslopje Slov. nar. doma na St. tako, da bi Združene države in' Clair Ave. Vabi se vse trgovce v Sovjetska zveza še držale pod naselbini, da se je udeleže.
iz življenja marilyn sheppard
Nedeljska priloga Cleveland-^ kot srednješolec visok, lep fant, skega Plain Dealer ja The Ameri-j in tudi dober jedec; Marilyn pa can Weekly je.prinesla nekaj po-' je bila poznana kjerkoli se je podatkov iz življenja pokojne; javila že od svoje zgodnje mlado-umorjene Marilyn Sheppard. Po-j sti, po svojih lepih nogah. Dočim
datki so zanimivi, ker odkrivajo nekaj ozadja zagonetnega zločina, ki se je izvršil v zgodnjih urah 4. julija lanskega leta. Njen mož Samuel Sheppard je bil od porote spoznan za krivega umora in obsojen na življenski zapor. Prisojena kazen še ni pra-vomočna.
Marilyn in Samuel sta se spoznala že na srednji šoli, ko je bila Marilyn stara 13, Samuel pa 12
ле Samuel končal visokošolske študije, Marilyn ni šla dalje, ko je končala srednjo šolo. Marilyn in Sheppard sta se poročila 21. februarja 1945.
Njuno bivanje je bilo deljeno med Clevelandom in Los Angele-som v Californiji. Marilyn je dne 18. maja 1947 porodila sinčka, katerega so krstili na ime Sam, klicali pa so ga za Chipa.
Prvi znaki zakonskih motenj
let. Marilyn izhaja iz p^j^ni- ^ ^ ^ ^
ške, Samuel iz zdravniške dni-	pritiskal na star-
. Marilyn je bila rojena dne ^	razporoko.
Starši so to odklonili. Vpliv staršev Sheppard je bil na otroke izredno močan, tako, da si sinovi niso upali vpričo njih vzeti, tudi v zrelih letih še, kako alkoholno pijačo.
Materialno je Samuel dobro shajal. V letu 1953 je moral plačati dohodnine od zaslužka $131,000.
Vkljub temu, da sta se na zunaj pojavljala skupaj, je Samuel že leta 1952 navezal intimno razmerje na uslužbenko Susan Hayes in ko je bil v Los Angele-su, je delil z njo zakonsko življenje kar cel teden dni.
Na petek pred 4. julijem je Marilyn bratom Samuela razo-dela, da je v drugem stanu: Dne 4. julija zjutraj je bila upihnjena luč življenja njej in še nerojenemu otroku.
zine
14. aprila 1924 v Clevelandu, njen oče, še živeči Thomas Reese je po poklicu inženir in iznajdi-telj. Sedaj je star 54 let in se udejstvuje v clevelandskem gospodarskem življenju. Sam ima yeč izumov in je dal te izume registrirati; ima kakih 50 paten tov.
Marca leta 1929 mu je umrla prva žena in to na drugem porodu. Thomas se je poročil drugič leta 1931, ko je bilo Marilyn osem let. Ko ji je bilo 11 let, se je rodil iz drugega zakona po-polbrat Tommy. Marilyn je živela deloma pri starših, deloma pri starih starših. Od srednješolskih let naprej je bila povezana s Samuelom Sheppardom.
Samuel je hotel postati poklic
ni športnik—atlet. Starši so ga prisilili, da je postal zdravnik. O dokončno sprejmejo pogodbe o j Samuelu je veljalo, da je bil že
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
liEndetson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Excopt Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
«	bUBSCRlFl'lOiN KATES — (CENE NAROcNlIMlj
xsy Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town liiiinasaicu in po posti v Clevelandu in izven musia):
tor uiie tear—(г,а eno leto)______
t or t>ix Months—(Za šesi mesecev) bor ihree Months—(Za tri mesece)
__$10.00
__6.00
_ 4.00
tol v^aiiaua, £.urope and ОШег lioreign Countries; '</ia Kaiiaao, tvropo m di'uge inozemske države), tor uue lear—(/.a eno leuj;______
-$12.0U . 7.01. . 4.5U
tor isix iVioiiitis—(Zb jeji mesecev)____
tor inree lUoiiths—(Za iri mesece) __1_
tiiiciea ab betona Class Matter April	laiB at Ше fost ОШсе ai
uieveianu, unio, anuer me Act ol; Congress of MarcQ a. lU/a.
;;vi!iU^ z,vjiz,A' ш VcirAMOvLJisNAi
rrancosKi panameni, spoanja in zgornja zDornica, je oaoum pogoabe gleae boaoce Zapadne svobodne in oborožene iNeiiicije. Uaobni tuai tibte pogodbe, ki ustvarjajo zapaanonevropski politični blok, v katerem so vse arzave lazen francove Španije in Svice. Radi svetovnega pomena Ш1 od svoje strani povdarjamo, da je pri tem političnem bioku zraven tudi Velika Britanija. Saj vemo, aa se Velika Britanija navadno nerada veže na kake evropske zveze. Politično življenje zapadne Evrope seje torej spremenilo, ker je to zahteval čas.
Ime mesta Verdun v severovzhodni Franciji je svetovno znano. Je to največja trdnjava na svetu. Slovenci, ki so se udeležili prve svetovne vojne, seveda še v avstroogrski armadi, so morali iti vsaj deloma tudi pred Vredun, katerega so hoteli Nemci zavzeti. Takrat ga niso. Leta 1871 so ga zavzeli, v zadnji svetovni vojni pa obšli, ker so vdrli v Francijo iz severa iz Belgije in je bila njihova vojaška strategija pač ta, da gredo na Pariz, da se za trdnjave ne bojujejo, ker so vedeli, da bo francoska armada itak po-
ivii imenujemo namenoma ime Verdun še v drugem strogo političnem smislu.
Tam v starih časih je gospodoval nad Evropo kralj Karel Veliki. Menda je bil rojen dne 2. aprila 1742, umrl pa da je 28. januarja 1814. Karel Veliki je bil gospodar takratne pomembne Evrope, predvsem zapada, juga in Nemčije. Ravno v Verdunu se je podpisala listina, v kateri je ta kralj razdelil svoje kraljestvo med tri svoje sinove, pa iz Verduna začne evropska zgodovina,, ђ;1 pomeni končno delitev med Italijane,. [Francoze in N.emce. Od takrat naprej namreč gre skozi zgodovino, kakor rdeča nit neko tekmovanje med Francozi in Nemci. V naj no ve jem času se je to tekmovanje spremenilo v vojno sovražnost. Mi se vsi živo spominjamo prve in .druge svetovne vojne. Ne bo pa preveč odmaknjeno našemu spominu, da je šlo v letih 1870-1871 tudi za vojno med Francozi in Nemci. Takrat je bila Francija poražena in opustošena. V drugi svetovni vojni Francija s pomočjo svojih zaveznikov končno zmagala, bila pa je zopet strašno opustošena. Pomandrali so jo Nem-
Smo na pragu nove evropske zgodovine. Nemci in Francozi naj v bodoče sodelujejo v politični in vojaški zvezi za isti cilj, da postane zapadna Evropa neka gospodarsko politična enota, to enoto pa je braniti pred komunizmom. Ali se nemško sovraštvo do Francozov ne bo ponovila? In ali je zveza trdna?
Nemci prepričujejo svet, da je tri milijone nemških vojakov, ki so padli v zadnji svetovni vojni, 750,000 civilistov, ki so enako prišli ob življenje, 1,300,000 vojnih sirot, 1,000,000 vojnih vdov, za Nemce svarilen prst kaj da pomeni tudi vojna za nje. Ce bi h temu številu pridali številke ,v Nemčiji pomorjenih Judov, tistih, ki so umrli nasilno ali vsled pomanjkanja v nemških koncentracijskih taboriščih, bi šlo zopet še za večje milijone, kakor smo jih gori navedli. Ali pa se Nemci zavedajo, da so tudi drugi narodi, ki so umrli po nemški roki, v svesti si, koliko jih je padlo? Ce upoštevajo resnično tudi te žrtve in to ne samo sentimentalno, potem je ta zavest gotovo doprinos k mirnemu razvoju vsaj v Evropi. Vse to bo-pokazala bodočnost! Nekaj moramo povdariti, da je namreč sovjetski zunanji minister Molotov izgubil eno največjih diplomatskih bitk, boj zoper ponovno oborožitev Zapadne Nemčije. Novi blok zapadne Evrope z nemško soudeležbo in z brit/n-bko pomočjo brez dvoma pomeni zelo veliko zvezo. Rusi morajo računati v prvi vrsti z Nemci. Imajo sicer Vzhodno Nemčijo, ki pa je po številu prebivalstva le dobra tretjina ljudi, ki sicer živijo v Zapadni Nemčiji. Zapadna Nemčija je industrijsko, gospodarsko na višku. Pa tudi sama na se-bi inočnejM od J/zhodne AkunčUe. Ce pa vzameuno voja-sko kvaliteto in če se sklicujemo na sodbo istega Molotova, ,raziim(!rno rijef,o\fo razburjenje. A/Iolotov je, iianireč sarn priznal, da moramo računati na eno nemško divizijo disciplinirane vojske, štiri druge, tudi če gre za Rdečo armado.
Naj še omenimo, da je bil pritisk na Francoze res velik. Prišel je v različnih oblikah, tako iz Washingtona, kakor iz Londona, pa recimo tudi iz Bonna. Formalna večina v francoskem parlamentu je bila podana. Bodočnost bo I^okazala ali je podana tudi večina francoskega in nemškega ljudstva za sodelovanje.	L C
Koncert Mladinskega pevskega zbora
CLEVELAND, Ohio — Zopet bi rad napisal par vrstic za te male pevce, ki se tako z veseljem učijo slovenskih pesmi, da jih je kar veselje poslušati. Celo zimo so pridno hodili na vaje in se pripravljali za pomladanski koncert, katerega priredijo v nedeljo, 3. aprila ob 3:30 popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Imajo več novih pesem in cel regjment vojakov bo prišel na oder, v da zopet nekaj novega. Vsi bodo imeli narodne noše. Pa saj ne smem vsega povedati, le sami pridite pogledat, gotovo ste bili še vselej presenečeni, kadar ste obiskali te male pevce.
Tudi po številu so se pomnožili tako da jih je okrog 50. To bodo žvrgoleli. Ne prezrite jih, kot se je enkrat meni pripetilo. Vprašal sem rojaka če bi kupil vstopnico za Mladinski pevski zbor, pa mi odgovori, kaj misliš, da sem tako neumen, da bom moje nedelje pri otrocih zapravljal? Mar grem ven na deželo in imam dobro zabavo! Kakor katerega i veseli, sem mu odgovoril, ali pa ne pozabi, če bi bili vsi Slovenci : taki kot si ti, bi se ne vedelo če so tudi Slovenci v Ameriki. Vsi drugi narodi učijo svojo mladino ! po svoje, Poljaki, Madžari, Itali-! jani. Cehi, Nemci, i.t.d., zakaj bi mi ne našo ? Dolžnost je naša, da podpiramo našo mladino. Saj I vstopnice ne stanejo tako veliko i — po $1.00. Ko so vsi davki od teh I vstopnic plačani, ostane 75 cen-I tov in potem, .pride še ■ dvorana", i tako da malo ostane za blagajno. Edino gre z vašo pomočjo, da napolnite dvorano in zraven daste veselje ko vidijo, da odobravate njih delo. Po koncertu bo večerja in zabava v spodnji dvorani kot ponavadi. Vas vabim v imenu zbora. Na svidenje!
Jerry Pilie.
did močne politične stranke in da je današnje vodstvo mesta izvoljeno na takozvanem neodvisnem ali "Independent" tiketu.
Kot sem poznan v Clevelandu kot republikanec, me tisto ni ovi-l alo, da sem volil za dobrega demokrata, še manj pa, da sem volil za dobrega neodvisnega kandidata.. Jaz bi rad videl, da se tu v Euclidu ustanovi Neodvisni klub, da bomo mogli glasovati za človeka, o katerem vemo, da<je zmožen in vreden našega glasu, da bomo l^hko volili tudi za našega človeka—ameriškega Jugoslovana. Jaz sem uverjen, da imamo med Slovenci in Hrvati tudi v Euclidu dosti sposobnih ljudi, da si lahko organiziramo svoj klub in ga uveljavimo.
•	Nicholas F. Popp.
Ali bomo spali?
EUCLID, Ohio—Zdaj bo kmalu minilo eno leto, odkar sem se preselil v Euclid. Zasledujem gibanje naših Jugoslovanov in spoznal sem, da imamo slovenske in hrvatske podporne in druge dobroobstoječe organizacije ter krasen Jugoslovanski narodni dom. Spoznal sem, da sc bratje Slovenci in Hr vati mnogo prizadevajo, da pomagajo eden drugemu.
Ali nekaj sem pa uvidel, da ni kot bi moralo biti. Namreč, da smo mrtvi na gotovem polju, kjer bi bilo nam treba biti budni sedaj in za boljšo bodočnost. Kaj je ta pomanjkljivost? Politično življenje. Le poglejmq naše brate v 23. vardi v Clevelandu in videli bomo, da so upoštevani kot vsi drugi narodi ne samo v Clevelandu, pač pa v vsem Cuyahoga okraju.
Vidim kako hitro raste mesto Euclid in da je v njem najmanj 40 odstotkov našega naroda, a imamo pa prav^labo zastopstvo v Mestni hiši. Prejel sem nov di-rektorij ah imenik mesta Eucli-da. Pogledal sem, da bi videl koliko naših Jugoslovanov je na mestnih položajih. Uveril sem, da jih je manj kot dva odstotka. Kaj je temu vzrok? Nimamo pač nobene močne politične organizacije, ki bi nas zastopala, ki bi stavila naše mlade ljudi na glasovnice, in ki bi pokazala, da imamo sposobne ljudi kot drugi, nekateri še manjši narodi v Euclidu.
Kolikor mi je znano, nima Eu-
ZA]\I]HIVOSTI	i
I
"Zveza komunistov" je bila j delavska zarotniška organizaci-, ja, ustanovljena v tridesetih le-1 tih minulega stoletja. Marx in' Engles sta se vključila v njo leta | 1847. Od takrat je organizacija povsem spremenila svoj značaj.' Namesto zarotniške je postala; prava delavska stranka s svojim statutom in programom. "Zvezo komunistov" so reorganizirali na njenem drugem kongresu pod vplivom Marxa in En-gelsa, ki so jima naročili, naj sestavita program nove stranke. Tako je nastal tudi "Manifest Komunistične partije," eno najpomembnejših in najbolj znanih del klasikov markizma in delavskega gibanja na splošno.
Velika epidemija gripe, ki jei razsajala Ifeta 1918, je zahtevala kakih 15 milijonov človeških žr-i tev. Samo v Parizu je umiralo! dnevno po 250 ljudi. V Indiji ji je podleglo kakih 6 milijonov ljudi, na Kitajskem pa 4 milijone. Gripa jc bolezen, ki, jo je opisal starogrški, zdravnik Hipokrat 500 let pred našim štetjem. Hipokrat je pisal o njej, da se "začne s kašijanjem in vročino." V Evropi so prvo veliko epidemijo te bolezni zabeležili francoski Ictopisci leta 1357 in jo imenovali "okultna influcnca; ki prihaja z neba." Sedanje ime! gripa ji je dal leta 1743 francoski kralj Ludvik XV.	i
Po podatkih ZN izide za obveščanje ljudi o novostih na raznih področjih družbenega in gos-podarskega življenja na svetu vsak džn 224 milijonov izvodov raznih časnikov. Razen tega' ima človeštvo na razpolago 182 mili-; jonov radio in 15 milijonov tćle-; .vizijskih aparatov. Po številu prebivalcev je dnevni tisk naj-! bolj razširjen v Angliji, kjer odpade na 1000 prebivalcev dnevno 596 izvodov raznih časnikov. V ZDA jih odpade samo 354, in vendar porabijo ZDA 67' i vseh količin časopisnega papirja.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
BISHOP, Pa.—V bolnišnici St. Francis v Pittsburghu se nahaja že pet tednov Joe Murgel. Njemu so odrezali levo nogo pod kolenom.
SMITHFIELD, Pa.—V bolnišnici v Uniontownu je umrl Josephine Može, rojena Rupnik, stara 54 let. Doma je bila iz Ho-tedei'šice pri Logatcu, odkodei' je prišla v Ameriko leta 1921. Tajnica društva št. 291 SNPJ je bila 28 let. Bila je vedno naprednega mišljenja. Tu zapušča moža Franka in sorodnike', v starem kraju pa eno sestro in 2 brata.
FLEMING, Kansas—Pri znani družini William Drobrauc so dne 6. marca dobili zalega sina prvorojenca. Mati novorojenčka je hči družin3 Louisa Supančiči.
TIRE HILL, Pa.—Neža Pun-tar, prej Saksek, je dobila iz starega kraja žalostna sporočilo, da ji je umrl oče Frank Kikel, star 91 let, doma iz Višnje vasi pri Ambrusu na Dolenjskem. Bil je trikrat v Ameriki. V Colo-radu se ga starejši naseljenci še vedno dobro spominjajo. Pokojni zapušča v stari domovini 4 hčere in enega sina, tu v Ameriki 3 hčere, Mary v Coloradu, Anno v Girardu, O. in Nežo v Tire Hillu, Pa., brata Mika in precejšnje število vnukov in pravnukov.
DETROIT, Mich. — The Detroit Times objavlja sliko in daljši članek o tragični in junaški smrti 29 let starega pilota kapitana Johna Raspeta, sina poznane slovenske družine Johna in Mary Raspet, sedaj iz Detroita, Mich.
Mladi Raspst je bil pilot pri letalskih silah. Služil je pri letalski bazi Sewart v Tennesseeu. Ponesrečil se je, ko je pilotiral veliko transportno letalo s 37 padobrancev namenjenih v Ala-škO': %1Ж T^a%h9ilTea, Tehn., je motor letala prenehal delovati. Raspet in njegov so-pilot sta kljub kvaru obdržala letalo v vodoravni črti, dokler se vsi pa-dobranci niso rešiU s padobrani. Zanj in so-pilota je skok iz letala bil prepozen, kajti letalo je treščilo na zemljo in eksplodiralo.
Mlajši Raspet je bil rojen leta 3925 v White Valley, Pa. S svojimi starši pa je od svojega šestega leta živel v Mount Clementu, kjer je leta 1943 iz srednje šole pristopil k letalskim silam. V drugi svetovni vojni je dobil več odlikovanj.
Oče ponesrečenega letalca John se je ponesrečil pred 40 leti v premogovniku, tako da je vsa ta leta na kolesnem stolu. Zanj je izguba edinega sina še večja nesreča. Raspet mlajši je imel ženo in tri malodoletne otroke.
BOGATA ZBIRKA LUPIN RAZNIH MEHKUŽCEV
LETALA IZ STIOKLKNIll VLAKEN
Vodja angleškega letalskega oddelka sir Arnold Hall je v zvezi z nedavnimi nesrečami, ki so se pripetile v angleškem letalstvu, ko so strmoglavila na tla reaktivna potniška letala, izjavil da ni izključeno, da bodo začele tovarne že v bližnji prihodnosti' izdelovati trupe reaktivnih letal iz steklenih vlaken. Stekleni trupi no bi bili težji od aluminijastih, bili pa bi cenejši in odpadla: bi nevarnost tako imenovane; "utrujenosti kovin." Pri umet-: nih vlaknih namreč te nevarno-: kti ni.
ODLOČILNI TRENUTKI
Odločilni trenutek pri porodu je za marsikatero mater trenutek, v katerem novorojenček prvikrat zaveka. Za otroka pa napoči odločilni trenutek njegovega življenja že nekaj sekund prej, namreč ko prvikrat dihne. Brez tega diha bi ne mogel za vekati. Kaj se ob tem prvem dihu pravzaprav zgodi, nam pokaže v dramatični obliki rentgenski film, ki ga je posnel neki švedski znanstvenik ob porodu.
Na filmu vidimo, da je takoj po porodu novorojenčkovo srce dokaj široko. Ko pa se potem prsni koš razšiii, ko pride zrak v pljuča, se srce nenadoma skrči, ker potegnejo pljuča kri iz njegovih prekatov. Ko se pljuča spet izpraznijo—morda v zvezi s prvim novorojenčkovim veka-njem, na katero mati željno čaka, se srce spet razširi in začne se normalen krvjii obtok, ki se od embrionalnega obtoka zelo bistveno razlikuje, šele po teh prvih dihih začno pljuča in srce normalno delovati in s tem sc začne novo življenje.
Z zbiranjem lupin mehkužcev so se ukvarjali nekateri ljudje že v starem veku. Redke živalske sestavine- ni namreč tako lahko ohraniti, kakor lupine mehkužcev, ki so povrhu še lepe. Tako se je konhiliologija ali veda o lupinah razmeroma že zgodaj razvila v samostojno panogo naravoslovja. Ne le državne ustanove, marveč tudi zasebniki so imeli velike zbirke takšnih lupin, kakor imajo filatelisti zbirke poštnih znamk ali numizmatiki zbirke kovancev. Polagoma se je razvila iz zbiranja lupin mehkužcev prava trgovina z lastnimi borznimi tečaji za redke in lepe lupine. Nekatera mednarodna združenja zbiralcev izdajajo celo lastne revije in kataloge.
Privatne zbirke so večidel sad prizadevanja posameznih ljubiteljev, torej ne strokovnjakov. In med njimi je malo takih, ki za znanost nekaj pomenijo. Redke zbirke lupin mehkužcev pa utegnejo biti prave zakladnice za nova dognanja na področju naravoslovja. Na Dunaju imajo razen velike državne zbirke v naravoslovnem muzeju slovečo privatno zbirko, ki si jo je vredno ogledati.
Pod mikroskopom
Že na vrtu pred zbiralčevo hišo opazi človek mnoge terarije,-po katerih lazijo živi polži.'Prinesli so jih popotniki nekaj iz daljnega Afganistana, nekaj iz španskih gora, da lahko že naravoslovci v terariju proučujejo njihovo življenje. Dunajski zbiralec mehkužcev in njihovih lupin je upokojen železniški uradnik. Ves prosti čas porabi za izpopolnjevanje svoje zbirke. Na njegovi mizi stoji binokularni mikroskop, ki omogoča plastično povečanje lupine. Važna je zlasti njena površina. Skozi lečo vidiš marsikaj, česar oko ne opazi. Na| videz nepomembne polževe hišice so videti pod mikroskopom zelo lepe. Na mizi leži mnogo debelih knjig s slikami, opisi in latinskimi imeni. Vsaka lupina ima svoje znanstveno ime in o vsaki je zabeleženo, kje in kdaj so jo našli, pa tudi zbiralčevo ime. Šele tako dobi lupina v zbirki znanstveno vrednost.
Na mnogih poklicih so zbrani konservirani mehkužci, ki so jih poslali dunajskemu zbiralcu zoologi iz vseh dežel, da bi natanko ugotovil njihova imena. Tako "potuje" zbiralec vsak dan zdaj na Kitajsko, zdaj v južnoafriške stepe ali na dno Pacifiškega oceana, ne da bi prestopil prag svoje hiše. Pravo zbirko ima v kleti. Tam leži nad 100,000 lupin raznih mehkužcev, skrbno razporejenih po poklicah velikih omar. Vsaka lupina ima svojo številko in ime mehkužca.
I
Bogovi, svetilko, morilci	'
V velikih stenskih vitrinah so razstavljeni najzanimivejši primerki. Tu vidiš veliko lupino morskega polža, ki so jo uporabljali Grki za signalni rog, tako da so odlomili gornjo konico in piskali skozi široke špirale. Tudi skoraj enako veliko lupino Neptunovega polža so uporabljali in še uporabljajo v mnogih krajih severne Škotske. Polževo hišico obesijo vodoravno in jo napolnijo s katranom, potem pa potegnejo skozi luknjico stenj in svetilka je narejena. Poleg vise lupin školjk v premeru blizu 1 m in debele več centimetrov. Gre za tako imenovano tridacno, zelo nevarno, v Pacifiškem oceanu živečo školjko. Gorje potapljaču, če naleti na morskem dnu, ko išče bisernice, na odprto lupino te orjaške školjke, če si ji hote ali nehote preveč približa z no-| gami ali rokami! Školjka hlastne, po žrtvi in jo stisne med obe polovici lupine ko z železnimi
kleščami. V lupini so ko roka v zapestju debele mišice, ki jo odpirajo. Poleg te orjaške školjke vid^š drobne školjkice, živeče v blatu naših jezer in potokov. Majhne so tako, da jih človek komaj opazi.
Zanimiva je setava školjkin® lupine. Rob telesne stene školjke in tudi polža, tako imenova ni plašč, je sestavljen iz treh plasti: zgoraj, na zunanji stra ni, je tenka roževinasta pod njo debelejša, sestavljena ^ navpičnih apnenčastih prizeWi znotraj, na telesni strani, pa s" vodoravno ležeče ploščice iz bi serovine. Svetlobni žarki,
joči na to biserovinsko plast, se
lomijo različno in tako nastan®
Q telil
svojevrstno svetlikanje. » smo se dotaknili tudi vprašanji) kako nastane biser v školjki-sernice, školjke, v katerih stanejo biseri, nahajamo v tro pičnih morjih, pa tudi v nekate rih rekah in potokih.
Rojstvo bisera
Za nastanek bisera je važo^i da prodre v školjko tuje te denimo peščeno zrnce. Priti m med lupino in plašč. Školjka o ^ da "škodljivca" s plastjo bistro vine, kjer jo tišči in reže. V ® ^ najpogostejšem primeru рЗ' hote vdela tuje telo v notraW^ stran lupine in tako nastane njej bulica. Če pa pride P®®®, kar se zgodi seveda zelo r® ' v tkivo školjkinega plašča, školjka docela pokrije z bis^^ vino in tako se začne obliko pravi biser. Lahko si koliko školjk morajo potap odpreti, preden najdejo dragulj. Na Japonskem So umetno "cepiti" bisernice s t^^ mi telesi, o čemer smo že p° ^ čali. Čez leto dni že lahko P birajo iz njih umetno prido 1^'e bisere, ki se prav nič ne kujejo od pravih ali pa so še lepši.
Denar v obliki polžev
.bljali ne*
Razni narodi so upora—., katere vrste polžev namesto narja. To velja-zlasti za kastega polža z zi^nstevnin^ nom cypraea moneta. Že W vo ime kaže, da so ga upora

kot denar. Ta običaj izvira iz
AZi-
A-l.'U't.	--------------U
je. Na Kitajskem in Japoo^^^^, so z lupinami tega polža li blago, dokler ni prišel v met kovinski denar. O tein tudi Marco Polo. Najbolj bil razširjen ta denar v SeV in Srednji Afriki, kamor prinesli indijski, arabski, P^ beneški trgovci najprej na .g na področja, pozneje pa razširil tudi po zaledju. potrebovali trgovci za blaga zmeraj več tisoč P° hišic, so jih nosili okrog nanizane na vrvice. Civi^^,^^ je pozneje ta "denar" izpodn Pač pa zamorke še zmeraj cenijo polževe hišice kot o ske.	^ jjjifl
Ostanki školjk in nudijo tudi vpogled v zgo naše zemlje. Prav na P° \ Dunaja so lahko strokovnja podlagi fosilnih ostankov ^ mehkužcev proučevali fa j stega morja, ki je pred let polnilo dunajsko kotlin®-hodna pobočja Alp so takr^^ lela iz morja v obliki oba ostanki lupin so za mnoge tako značilni, da lahko z njimi cela obdobja v zgo naše zemlje.
RAK IN SOCIALNI POLOŽAJ
Zdravstveni urad amei mesta Baltimore jc ugotovi , sta rak na pljučih in bol" ^ socialni položaj povezana. cialno šibkih in ogroženih steh prebivalstva umrje kom na pljučih dvakrat to ljudi, kakor med premožnim P ^ bivalatvom, živečim v ugo gmotnih razmerah.
SNAKOFRAVKOST
STRAN 3
ČUDNE POSLEDICE OPERACIJE POD "MRZLO NARKOZO"
Vsa Švedska pozna Anneli. Če govore ljudje o njej, se ženske v Malmo in Goteborgu zjokajo. Usoda šestletne deklice je enako pretresla prebivalce Kapajrande, kakor Stockholma. Več mesecev so se bali zanjo, za njeno življenje. šele zdaj so si oddahnili, ker vedo, da je Anneli rešena.
V	severnošvedskem mestu Sundsvallu, dober dan hoda od Stockholma, se je Anneli nekega dne igrala na cesti._ Ljudje so govorili, da je Anneli Ernkvirst srečna. In res je bila srečna, saj ^ Je dobila za rojstni dan hišico j 2a lutke s pestrimi tapetami, po-1 skljico in tapeciranim miniatur-
pohištvom, ki si jo je že tako dolgo želela. Dobila je tudi ^°vo lutko, tako lepo, da bi jo , ? ^ ^a^jrajši pokazala vsem prebivalcem Sundsvalla. Vsekakor pa je morala lepo darilo občudovati njena najboljša prijateljica. 'f-ta. 6e je prav tedaj igrala na 1 strani ceste. Anneli ji je otela pokazati darilo. Stisnila J® lutko pod pazduho, se pre-serno zasmejala in...
V	naslednjem trenutku se je ugodila nesreča. O njenih posle-
icah je več mesecev pisal šved-tisk. Malo Anneli je zgrabil avto in jo vlekel 15 m daleč, pot-pa vrgel v obcestni jarek, je nezavestna obležala. Judje so hitro obvestili rešilno OH	nezavestno deklico
peljali v bolnišnico. Zdravnik ° je preiskal. Zunaj pa je se-i obupana mati. Pred bolniš-zbiralo mnogo ljudi, odmkov, in drugih znancev uzine Ernkvirst, pa tudi dru-Д prebivalcev, ki jih je vest o ®reci pretresla.
Glavni zdravnik je videl samo, žiiHrešil Anneli
zdavnaj znano zdravnikom z nom "mrzla narkoza." V tem ka zdravljenja polože bolni-»» dobesedno "na led," tako da 'Njegova telesna temperatu-j,. P^bližno na 230 C. V tem sta-potrebuje samo
mnogo manj kisika, marveč so možni tudi kirurški posegi, ki bi bili pri normalni temperaturi morda zaman ali celo nevarni za življenje.
Mrzla narkoza je vsekakor v sedanjem štadiju še poskus. Medicina še ne pozna učinka in posledic te razmeroma nove operacije v vseh podrobnostih. V primeru švedske deklice pa drugega izhoda ni bilo. To je bilo edino upanje, da bi Anneli rešili življenje. In kirurg se je odločil za operacijo. Časniki v Sundsvallu so pisali o tej operaciji enako obširno, kakor časniki v drugih švedskih mestih. Potem pa se je zgodilo nekaj, s čimer zdravniki niso računali. Anneli se po operaciji, pri kateri so uporabili mrzlo narkozo, ni več zbudila. Ležala je kot Trnjulčica, oči ni mogla odpreti, dogodkov okrog sebe ni dojemala, jesti ni mogla in tudi ne govoriti. Tri tedne so si zdravniki prizadevali, da bi jc z operacijo zdramili, da bi njenemu izčrpanemi' 'escu znc " posredovali živ!j- jskc sile. ■ dovi njihovih naporov so pretresljivi: Anneli je ležala bo-' di povsem apatična ali pa se je; zvijala od silnilj bolečin.
Tako je spala 101 dan. In ves ta čas ni bilo noči, ki bi jo bila njena mati kolikor toliko prespala. Ne le podnevi, tudi ponoči je razmišljala, kakšen bo konec boja med življenjem in smrtjo njene hčerkice. In večina prebivalcev švedske se je vsako jutro v strahu vpraševala; "Ali Anneli še živi?" Potem pa se je zgodilo nekaj" nepričakovanega. Deklica se je nenadoma zdramila in začudeno ozrla po sobi. Operacije sie ni spominjala in vedela tudi ni, da je spala 101 dan. Megleno se je spominjala samo nesi'cče. Takoj je vprašala, kje je njena najboljša prijateljica. Ni pa se spominjala, da je dobila za god tako lepo darilo. Ko so jo vprašali, kaj si najbolj
želi, je z drhtečim glasom odgovorila: "Pravo hišico za lutke s pestrimi tapetami, posteljico in tapeciranim pohištvom." In že so začela od vseh strani prihajati v bolnišnico darila, nešteto hišic za lutke, nešteto pisanih tapet, posteljic in kosov miniaturnega pohištva.
—Ljudska Pravica
REFLEKSNA OČALA
Prav gotovo je že vsakdo doživel, da je v kinu, v gledališču ali na športnih prireditvah sedel pred njim visok človek, ki mu je zakrival razgled. Neki Avstrijec je imel v mislih takšne tegobe ljudi manjše postave in izumJ je naočnike, ki omogočajo, da tiste predmete ali prizore, do katerih naš pogled ne more seči, lahko nemoteno opazujemo. Gre za zrcalne refleksne naočnike in le-ti bodo še posebno važni za vojsko, ker bodo v precejšnji meri lahko nadomestili uporabo periskopov, vsaj pri opazovanju ne posebno oddaljenih predmetov.
Ш

se nameravate seliti?
da vam zgradimo hišo
i^aročilu — Imamo pa
j zelo lepih dvo-družinskih
ungalow hiš, katere vam du-
^ 'ciramo na vaši loti ali pa na naši
Podrobnosti se obrnile na
J^OVAC REALTY
560 EAST 185th STREET KE 1-5030
DOBIJO MOŠKI
tool makers
tool & die makers
tool room
machine operators
'^urjeni delavci na orodju, Jigs, Fixtures & Dies. Plača od ure.
Plačane počitnice in prazniki^ '^•'ispevajoča hospitalizacij-ska zavarovalnina in penzijski načrt.
oliver corporation
19300 EUCLib AVENUE KEnmore 1-0300
zanesljivo Izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH, KI ЈШ
VI
DOLOČITE
pokliči!«
h urada Ameriško jugoslovanskega centra
Direktorij A.J.C. je na svoji redni seji drte 16. marca 1955 sklenil enoglasno, da se delnice Slovenskega društvenega doma zopet prodajajo, in sicer za nedoločen čas, to pa iz razloga ker je veliko naših delničarjev vpraševalo, kedaj bodo delnice zopet naprodaj.
Toraj sedaj ima vsak Slovenec, Srb ali Hrvat priložnost postati naš delničar. Svota je določena, in sicer za posameznike od $10 00 od $100.00, za društva pa od $50.00 do $300.00.
Toraj sedaj imate priliko, da postanete delničarji tega dobro obstoječega Doma, da ne bo pozneje kakšne nepotrebne kritike.
Za direktorij A.J.C.
ANDREW OCRIN, tajnik.
Hvanite*.. dobite največ iz življenja!
Prihranki, ki rastejo na hranilni vlogi pri nas, vam bodo pomagali dobiti stvari, katere najbolj želite — dom, nov avto, ali morda sigurnost "gnezdice" za leta upokojitve. Karkoli je vaš cilj, spoznali boste, da je lahko in priročno staviti denar na stran vsak plačilni 'dan v zavarovano hranilno vlogo tu. Naša posluga je točna,
prijazna, in ustrežljiva. Pričnite hranilno vlogo s primerno vsoto.
PRIHRANKI VLOŽENI DO 11. APRILA BODO DOBILI OBRESTI OD 1. APRILA
S^nžs-Loan Co*
813 E. i 85th ST. в235 ST. CLAIR
IV 1-7100 ИЕ 15610
Naznanilo in zahvala
z globoko žalostjo v iteiih srcih пажммјато vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je kruta smrt Iztrgala tx na&e srede našo nadvse ljubljeno mamo, taščo, teto in sestro
1880
1955
: :'Л
rojena KONČAN
i
vedno
: la S'
amenti za umirajoče za 1. februarja 1955.
Pcr -e&se jo	_ februarja ix Shusterjevega
popi'ebaega zavoJa na V*. 54th St. in Denisom Ave. pod vodstvom Louis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca in po opravljeni sv. maši in cerkvenih pogrebnih obredih »mo njeno truplo položili k večnemu počitku na pokopališču Cal-уагуј sekcija 84, lote 309.
tlagopokojna je bila rojena 16. januarja 1880 v vali Butajnova, fara Št. Jošt nad Vrhniko. Bila je mirnega značaja, rada je sodelovala ргл društvih in tukajšnjemu domu dokler ji je zdravje dopuščalo.
Tem potom si štejemo v dolžnost; da se iskreno ла-hvalimo vsem onim, ti so poklonili krasne vence in cvetje h krsti pokojne, da je xgledaio kot bi ležala sredi vrta med cvetjem, ki ga je tako ljubila. Bilo nam je to v doVaz, da $te pokojnico s^štovall in ljubili. Zahvailo naj prej-лпејо:
Mr. Frank Demshar st., Mr. in Mrs.John in Albina Kri-5hon iz Floride, Mr. Frank in Mr;, Margar^ Demshar ml., Mr. in Mrs. r.Sustersic in hčere, Mr. in Mrs. L. Miller, Mr. in Mrs. Al Miller, Mr. in Mrs. Victor in Адм» Tominec, Mr. in Mrs. frank in Marion Sodniknr, O>okie in Frankie Sodnikat, Mrs. Marjanca Končan, Mr. Joseph Konchan St., Mr. in Mrs. J. Koncan ml., Mr. in Mrs. G. Futo, Mrs. Angela Končan iz Calitornije, Mr. in Mrs. T. Peters, družine Ludmilla Young, E. J. Tout, M. Pelger, družini Joseph Konchan in Rudolph Konchan, Mr. in Mrs. John Samanich, Mr. in Mrs. Earl Braund, Mr. in Mrs. Victor Samanich, Mrs. Angela Kalin, družine F. Fende, J. f ende, A. Fende in Ernest Nyiradi, družina F. Železnik, družina A. leleznik, druvto Velebit št. 544 SNPJ, Ženski odsek Doma capadnih Slovencev na 6818 Oenison Ave., pevski zbor Triglav, mladinski krožek Sparklers št. 77 SNPJ, Dom zapadnih Slovencev na Denison Ave., Cleveland Steel Products Office & Foreman, Harrison Tool Employees, Clevelandska federacija društev SNPJ, sosedje na W. 56 St. in W. 58 St., Mr. in Mrs. A Sestan, Mr. in Mrs. J. Rogel, Mr. in Mrs. M. Lencf, Mr. in Mrs. A. Boag, Mr. in Mrs. R. Cermelj, Camillus in Edward Zarnick, Mr. in Mrs. E. Kalin, Mr. in Mrs. P. Haab, Mr. in Mrs. H. Smith, Mr. In Mrs. Hafner, Mr. in Mrs. Wm. ^epic, Mr. in Mrs. T. Yagd, Mr, in M«. J. Jeewek, Mrs. L. Belle in družina, Mrs. Orosz, Mrs. Mary Jasner in fin John, Mr. in Mrs. J, St epic, frank in Mary Mivšek ,iz Pittsburgha, Pa., družini F. Sustersic in Zaiar, Mrs. Frances Frank in družina, Mr. in Mrs. F. Ivančič st., Mr. in Mrs. F. Ivancic ml., Mr, in Mrs. J. Ivančič, Mr, in Mrs. C. Slaker, Mr. m Mrs. F, Hunter, družina Tošch, Mr. in Mrs. Polanka, John in Frances Potočar, Mi. in Mrs. John Sustaršič, Mre. Mary Hribar, Mary Ann Mar hall, Ella Kruppke, Mrs. Picha, Mr. in Mrs. G. Picha, oruiine Mr. in Mrs. Kohout, Deszo-Burianek in Miadich, Mr. in Mr,. R. Krakora in Mary Krakora, Mr. in Mrs. E. Munkachy, Mr. in Mrs. Nagy, Mr. in Mrs. Feldman, Eva Kanzeg, Eunice Weigand in Pearl Walters.
Prisrčna tiVala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše. Zahvalo naj jprejmejo sledeči: Mr, in Mrs, f. ^enko, Mr. In Mrs Gerald Johnson, Mi. in Mrs. J. Krishon, Mr. Joseph Konchan St., J. Krishon in družina v Lakewoodu, Mrs.
Mrs. R. Hokanc, Mrs. M, Zeitz, Mr, in Mrs, J. Veljak, Mr, m Mrs. J. Jesen ko, Mr. in Mrs. L. Skully, Mre, Mary Ra-kovec, Mrs, Mary Kolanz, Mrs, Josephine Darrown, Mr, in Mrs, F, V, Opaskar, Mr, Paul Zakelj, Mr, in Mrs, A, Herman, Mr, in Mrs. Hildebrandt, Mary Grauel, Margaret Marek, Mr, in Mrs. Logar, Tessie Reis, Mrs, Mary Boiko, Mr, in Mrs. F. Zeleznik st., Mr, in Mrs, Victor Tominec, Mrs, Marion Koncan, družina F, Sodnikar, Mr. in Mrs, Persoija, Mr, in Mrs, C. Valentine, Mr, in Mrs. f. Gom-bac, Mr, in Mrs. f. Stepic, Mr, in Mrs, J. Pultz st., Mr. in Mrs, J. Caputo, Sigmund Schnoll ter Sophie in Ann Opeka.
Hvala lepa sledečim, ki so pokojnici v spomin darovali v dobrodelne namene: Mr. in Mrs. C. Urbančič, Mr, in Mrs. J, Strel ter Mr, John Luzar,
Našo iskreno zahvalo izrekamo vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Žal nam je, da nimamo imena vseh na rokah.
Dalje lepa hvala pogrebcem, ki so nosili krsto, in sicer: Mr, John Fende, Mr. Andrew fende, Mr, frank Demshar ml., Mr. Anthony Stepic, Mr. Rudolph Konchan in Mr. Ernest Kalin,
Srčna hvala pevskemu zboru Triglav za krasno šepete žalostinke ob odprti krsti v pogrebnem zavodu, ter g. Antonu Schubei za dirigiranje.
Najlepša hvala Mr. Camillus Zarnicku, glavnemu odborniku SNPJ, za lepe poslovilne besede ob grobu, kot tudi Mrs. Katherine Bizaj, predsednici Ženskega odseka Doma zapadnih Slovencev, za ganljive besede ob grobu.
Hvala Rev, Julius Slapšaku sa podelitev sv, zakramentov na domu in za lepe cerkvene pogrebne obrede. Enako hvala lepa tudi pogrebniku Louis ferfolia in pogrebnemu zavodu Sbuster za lepo oskrbo pogreba in vsestransko posiugo v teh dneh.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo sorodniki, prijatelji in sosedje, ki so našo blago pokojnico obiskovali v njeni bolezni, jo bodrili in kratkočasili, kakor tudi vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo na en ali drugi način tekom daljše bolezni in v času smrti. Hvala vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je letala na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki so jo sprejmili na njeni zadnji pWi na pokopališče. Hvala lepa za številne izraze sožalja, pismeno ali osebno.' Posebna hvala Mrs. Albini Krishon iz Opa Locka, Fla., in Mrs. Angeli Končan iz North Hillingwood, Calif., ki ste prišle tako daleč na pogreb.
Mary Frank Fii; Mr. M t r
Fab -Mr. '
HocGv.: , г. id
9 Г-., He'.en Lange, Mr. in Mrs. F. згн na, Mrs. \V. Von Alf, Mrs. ' b ' 'K. F:r.. ' J >onovec, ' ii'.. . in Mrs.
.dlacka?, r. Frank f. .\rs. .A. Sestan, r. in Mrs. P. Straub .V. Bowlers, Mr. John Л, Mr. in Mrs. M. Bixaj, ■ :i Ludwig fabris, Mr. Joe anek, Marie Zeitz, Mr. in
Preljuba mama, tašča, teta in sestra, ki st se morala ločiti od svojih dragih, katere si i r^ela tako rada, in ki so Tebe ljubiti, počivaj v mim v hladni ameriški zemlji. Tako rada bi šc živela, a vsa našr pricatlevanja so bila zaman. Smr' o kruta, brez srca, kai Vjirrie nič več nazaj ne da. Truplo Tvoje zdaj pokojno spi, r.aia srca so pa žalostna, saj smo izgubili svoje naidraijc—mamo predrago. Duh Tvoj bo živel med nemi do konca naših dni, ko se tudi mi preselimo tja v nebeške višave, kjer se skupno sestanemo na vekeHiaj.
Snivaj sladko večni aen, nepozabna mama!
Kako je hiša strašno prazna, '	odkar v njej matere več ni!
Ta hiša, prej tako prijazna,
ccljudna, tuja s2 zdaj zdi.
- ir s -
, .1сл
-r ,1. :
esi
V
■O
-nama, h if
■ ,:Q,
■ .' la.
T-
Oj, kje si, kje si, mati zlata, tako se toži nam po Tebi! O, ko bi se odprla vrata in se prikazal Tvoj obraz!
2alu|oči ostali:
tLLA SAMANICH, hči CARL SAMANICH, zet
ALBINA KRISHON v Floridi, FRANK DEMSHAR, )ULIA SUSTERSICH, JENNIE MILLER, GERTRUDE MiLLER, VICTOR TOMINEC, nečaki in nečakinje	'
JOHANA MIVSEK, sestra v stari domovini
Cleveland, Ohio, dne 28. marca 1955.


лпч o
MICHEL ZEVA CO
KRALJEVI HIEZ .
ZGODOVINSKI ROMAN
(Nadaljevanje)
"Sire," je povzel Richelieu tisti hip, "okrhati levu šape, s ka-tcrii.' i-', vas mogel ranili, je millloda ne dovolj. Treba jol obmunvanjem. tudi ke :
cm;,
gOI4:
sinr
лмммшшимшошишшоншш* kakor bo dobro, da ostane v jet-niškem imeniku še naprej."
"Pri moji veri, gospod, vi mislite na vse!" je vzkliknil kralj z
'.laovati in braniti one red-• : !!, ki so vam vdani. "Sire, :i " !Ših najzvestejših in naj-fntjžih podanikov so vrgli v i3astiljo. Rotim vas, sire,
"Da, sire! Iz enakih razlogov ne gre, da bi vojvoda Guiški vedel, kam je izginil mladi markiz de Cinq-Mars. Njegovo ime ne £-me pi iti v imenik jetnikov; gos-
V)-
že
m
im-
■ vojemu nedolžnemu slu-; pod de Cinq-Mars sme biti v hipu [irostost!"	svojega prihoda v Bastiljo sa-
"I; je ljubše!" je vzkliknil mo še—številka!'
iiadi kralj. Kako mu je Mladega vladarja je izpreletel
mraz. Srce mu je zastalo od tesnobe.
.1ес:а sobar-
:0\ a
(	'f ft zal pi t več'
■ '' ■ ■ 1 .Ibi."
jr rekel Ludvik ХШ.
' - '1 je miznico ter vzel iž: ij.- civcje že pripravljenih listov, -vi jih je bilo treba samo podpisa-
V-: it'll !
je dejal po dolgem Nihče naj ne ve, da i.? :.4iii^.rnas svoboden; nihče naj: ne ^!uti, da-je Cinq-Mars jetnik." | Richelieu se je ugriznil v ustnice do krvi, da ni zavrisnil od veselja. Ludvik XIII. je položil predse prazen list, na katerem ni bilo nič razen njegovega peča-
ci in 'Staviti ime. Prvi je bil za-l ta- Zastavil je pero in pomislil, ponii povelje, drugi—nalog za ^oda Richelieu je dejal; izpustitev. Kralj j^ prijel za pe-, "^^o mi vaše veličanstvo dovoli, vam lehko narekujem ukaz v primerni obliki."
Kralj je pokimal. In Riche-
ro.
"se
"Sire," ga je ustavil škof,
dvoje bi hotel povedati."
i.	, ^ ,r - lieu je narekoval:
Recite, gospod skof. Vasi:
^	Gospodu guvernerju
preudarnosti zaupam neomeje-'	^
no."
"Sire, gospoda Laffemasa so spravili v Bastiljo ljudje, ki jih ne poznam; jasno mi je o njih le to, da so vas hoteli oropati zvestega sluge. Zato bo politično, ako jih pustite v veri, da je zaprt. Vsled tega je pravtako nepotrebno, da bi se bralo" Laffe-masovo ime v odpustni knjigi,


CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2*3179
631


REAL ESTATE
TINLEY PARK — 6 room modern Cape Cod; breezeway. 2 car garage; gas heat, recreation room in basement; large comer lot. Close to transportation. $1,600 down to qualified veterans. — Priced to sell by owner.
6518 Ravinia Dr.
KEllogg 2-2855
I'l-
: ■ I-■ r: ( 11- r
— 2 ■ bcdrooxn frame '' l- years; Qas forced air lull basi-nicnt; storms, I, iarp:>ting, water s6fl-
Itasca 362 R
1л)
\,.;A:;D — Well built, ,5 large Ii;rick ranch. Custom dec-Landscaped; black top v;-: double garage. Aluminum . X'l and screens. Full base-.	carpeting; extras. Asking
. u. Owner.
Lombard
Arr<
__2108
WOODED
nase
Bastilje pri vratih Svetega Antona.
Gospod de la Neuville, guverner naše državne trdnjave, naj izroči osebo, ki se mu bo ustno zaznamovala, v roke predložite-Ija tega ukaza. Dotični jetnik se izpusti brez kakršnihkoli vpisnih formalnosti, in nihče izmed straže ne sme biti navzoč pri njegovem odhodu.
Iz rok predložitelja sprejme gospod de la Neuville državnega jetnika, ki se takoj zapre v posebno celico. Bastiljskemu guvernerju, stražnikom in ječarjem je strogo prepovedano razgovar-jati ee z jetnikom ali izpraševati ga, kako mu je ime.
Pričujoči ukaz se izvrši, kakor hitro ga naš odposlanec predloži gopodu de la Neuville. Tako hočemo in zapovedujemo, zakaj takšna je naša kraljevska volja.
Dano v našem Louvrskem dvorcu, danes, dne devetnajstega decembra leta milosti 1610.
Ludvik, kralj francoski in navarski."
TIralj je končal.
"Ali veste, gospod škof," je izpregovoril s čudnim skoraj veselim nemirom, "da je to povelje prvo, ki sem ga napisal od kraia do konca s svojo lastno roko?"
"Sire," je dejal Richelieu,
"čas je že, da se vaše veličanstvo navadi kraljevati!"
To rekši je vzel pergamen ter ga spravil naglo v prsni žep.
Vrnivši se domov, je nemudoma poklical mladega plemiča, ki je opravljal v njegovi hiši službo nekakšnega gardnega oficirja. Zakaj sleherni velikaš si je držal takrat po stari fevdalni šegi še nekaj oborožencev.
"Gospod de Chemant," je dejal, "izvolite prebrati to pisanje."
Mladi mož je vzel pergamen s kraljevim podpisom ter ga prebral, ne da bi trenil z očmi; bil je v^jen želozn l::^ciyilinc, s ka-ti.., ic o])a-jal k conski škof' ž'. ! L daj.
'Ali ste razumeli, Chemant?".
"Da, svetlost. Treba je vzeti' nekega jetnika iz Bastilje in od-; dati zato drugega, tako da ne iz-1 gubi gospod de la Neuville niče-! sar."	;
"Dobro, moj vrli Chemant."
"In kdo je tisti, ki ga osvobo-1 dim-? ■ Vedfti r.< г.хтч rjc^ovo: ime."
"Laffemas," je dejal Richelieu.
"In koga oddam bastiljskemu' guvernerju."
"Jetnika, ki je zaprt v pritličju," je odgovoril škof.	,
"Kaj! Gospoda markiza de..."
"Jetnika, ki je zaprt v pritličju!" ga je prekinil Richelieu, z ledenim glasom. "Slabo ste či-' tali, Chemant! Gorje mu, kdor; zve jetnikovo ime,"	!
"Dobro, svetlost, odpravim se takoj."
"Ne. Drevi pojdete, ko bo vse: že spalo po mestu. Brez hrupa in brez prič. Dobro kočijo in enega j naših ljudi, ki naj sede oboro-l žen na kozla; vi pa zraven jetnika, s pištolo v roki. Razumete?"
"Da, svetlost."
"Povejte gospodu de la Neuville, da ga posetim jutri sam ter
Da se uredi zapuščino
se proda pohištvo; ledenico, zofo, dve postelji (hollywood stila), ogledalo, peč, mizo in stole. Se proda skupno ali posamezno, če kdo kupi skupno, dobi tudi stanovanje 3 sob v najem za $35 mesečno na 955 E. 69th St. Pokličite W. M. FUMICH	CH 1-2181
OPREMLJENO SOBO
SE ODDA V NAJEM POŠTENI STAREJŠI ŽENSKI ALI
MOŠKEMU.
Vpraša se po 5. uri zvečer. 1269 EAST 59th STREET
mu pi'inesem kraljeva navodila glede novega jetnika. I d i t e zdaj!"
L.
številka 14 v Zakladnem stolpu.
Širok jarek s stoječo vodo, iz katerega so se razlegali v poletnih nočeh turobni glasovi krastač, kakor bi sililo ječanje izza strahovitega zidovja . . . Verižni most, brana z jeklenimi zobmi, osem stolpov-velikanov, stisnjenih drug k drugemu nalik voj-ščakom,	v '
nem četvc , , "
rišča, k/	^
zmag( \ ! . č
b(.; ;;;• d	^ v* i. ■ ur
via^a, ze-ztro^a / kor žr::-!.-, )o-i goltnih zveri . . . Stopnice, ki so držale navzdol, v nepovratne globine . . . Težko molčanje, ki ga je meril le korak patrulj in monotoni glasovi straž, kličočih si parolo . . . Zamrežena okna; za njimi zdajpazdaj bled, izmučen obraz ...
To je slika Baslil '■
8i3v: L '	■ ' ' "to -
pu je bila : л. ■ i-	a; le-
žala j«" v	m ^s,.iopju, г
azgl.dora nn polji-, ijiroko dvo-lišče, ki je obdajalo cuioto zgradbe in se ostrilo proti ulici Sv. Antona, končava je se tamkaj v glavnih vratih, je bilo na tem kraju tako ozko, da se je moge' jetnik v drugem ali tretjem nad strop ju Zakladnega stolpa pokazati mimogredočim in celo pre-klikavati ž njimi. Ta točka je bila vsled tega posebno nadzoro vana; četvero vojakov se je i."-prehajalo neprestano ob stolpy-vem znožju, štirje drugi pa so bili nameščeni na obzidju, z nalogom, da naj streljajo na vsakogar, kdor se približa ...
Celica št. 14 je bila opremljena z dobro posteljo, mizo, dvema stoloma in naslanjačem. Tla je krila preproga, slaba že sicer in ponekod raztrgana, ali vendar preproga. Da ni bilo mreže
KNJIGA
SLOVENSKI PIONIR
JE IZŠLA!
CENA KNJIGI $1.50
NaroČite jo od pisca
Frank J. Turk 1112 East 174th Street
CLEVELAND 19, OHIO IV 1-3153
Meltzer—Crazier Flooring Company
15316 WATERLOO ROAD — IV 6-1225
POPOLNA ZALOGA VSAKOVRSTNEGA LINOLEJA IN PLOŠČIC ZA KRITJE PODOV IN STEN, Prodajamo na drobno in na debelo. — ('......\
na oknu in težkih, z železom oko-: vanih vrat, bi se bil zadovoljil s to sobo marsikateri, malome-ščan in celo kak revnejši plemič.
Vitez de Capestang je pomnil v svojem življenju malo tako sijajnih sob, kakor je bila ječa princa Condeškega v Bastilji; prištevala se je pač med prostore, namenjene jetnikom najvišjega stanu.
Tisti dan okrog osmih zvečer ;i ■ ležal polukraljevski zločinec ;en v naslanjaču ter stokal vojo grenko usodo, medtem paznik pospravljal mizo. po ostankih sočnega pi-i, vkusne pečenke in ocvrte pa je bilo prinčevo življe-1: seeno boljše, nego je tožil : v mu sebi.
"Dajte, dajte, visokost, je rekel paznik s tisto raskavo priljudnostjo, ki je značilna za manj odurne zastopnike tega poklica, "nikarite tako ne žalujte. hudiča! Kdo ve, morda se od-vrata vaše kletke prav u."
Kaj hočeš reči?" je poskočil rine, vznemirjen po skrivnostmi glasu in obrazu svojega je-/ai ia.	j
' .'udne stvari se gode tam zu-1 Ljudstvo se zbira in vpije,! i h -roženi meščani postopajo vj r, J ah okrog; komur to ne diši ,0 j untu, mora imeti preklican nahod . . . Bog sam ve, kaj nam prinese jutrišnji dan!"
,1 tej filozofski opazki je mož . : nil svečo, ki je gorela na T', ter odšel, ne da bi povedal jetniku kaj več.	i
"Oho!" je vzkliknil princ sam} pri sebi. "Trenutek je ugoden! novemu pismu. Kričanje sem sli- i šal tudi jaz; ni dvoma, da je veljalo meni. Ljudstvo zahteva mojo oprostitev!"
Ves razgret od misli, da i se punta zaradi njega ves Pariz, je Conde pristopil k oknu. Jasna mesečina jfe belila okolico trd-
njave; in ko je spustil po nji oko,' je zagledal senco moške postave, rišočo se onkraj jarka. Mož, ki ga stiaža gotovo še ni bila opazila, je pozorno motril trdnjavo. In zdajci je prišlo Conde-ju na um, da išče ta človek njega.
Naglo je zapisal par besedi na košček papirja; in ker ga ni| imel obtežiti z drugo stvarjo, jej zavil vanj tolar za šest liver. Nato je skočil k oknu ter ga odprl. Neznanec je stal še vedno tam I kakor prej. Princ je glasno zakričal, da bi ga opozoril nase, in zalučil papir s srebrnjakom i skozi omrežje. Videl ga je leteti čez jarek. Mož je priskočil ter ga' pobral; še tisti hip je počilo| dvakrat zapored: vojaki so streljali na nočnega izprehajalca. I Toda Conde ga je videl, kako je mirno odšel, ne da bi storil le en korak hitreje od drugega. Dva nova strela sta blisnila za njim. Ali sta zadela? Conde ni videl ničesar več.
Kaj je bilo z neznancem? Ali je bil ubit? Princu je gorelo v glavi, in srce mu je tolklo, kakor bi se hotelo utrgati. Čakal je; sleherna minuta se mu je' zdela daljša od večnosti same. Zdajci pa je zaslišal hrup: prihajali so po stopnicah, odklepa-li so vrata!	i
Vstopilo je deset oboroženih | paznikov s plamenicami v rokah, j in za njimi guverner Bastilje. ,
"Svetlost," je izpregovoril La] Neuville ter se odkril do tal, j "Občeval sem, resnica je!"
"Prav žal, svetlost!" je dejal La Neuville s humomušim nasmeškom. "Če bi tajili, bi vam lehko prizanesel s strogo odredbo, ki je vsled vašega priznanja neizogibna."
"Kakšno odredbo mislite?" je jeknil Conde, ki se je takoj skesal, da je popustil svojemu po-1 stenju.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v Enakopravnosti
V blag spomin
četrte obletnice odkar je odšel v večnost naš ljubljeni oce, stari oče in tast
STANLEY ^ BRUNDKI
Svoje blage oči je xatisnil vedno dne 26. marca
Nova spet pomlad prihaja, : л vse se oživelo bo,
vse, le očeta dragega k nam nazaj nič več ne bo. .
V srcih nosimo ljubeče . glas,, spomin in pogled^TvO) / dokler nit življenja steče in vsi pridemo za Teboj.
Žalujoči	;;
FRANK, sin	■
PAULINE, poročena
KRALL, hči DOROTHY, sinaha HENRY KRALL, JUDY, vnukinja MRS. MARY ZEHNER' svakinja
Euclid, Ohio,
dne 28. marca 1955.
NAZNANILO IN ZAHVALA
z globoko žalostjo in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem lužno vest, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko v naso sredo ter nam odvzela našega prelj ubij enega soproga, očeta in sta*ega očeta
1888
QUAtJTY, AT A PIUC


Chicago, Ш
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
,1	'■ .' i'i - 3 bi'cl-
.	5 ic.iii cy-:
■1 hi :.i. 3 ■:H,i lice. . o ;,p
. . iliiK'n-;
C'.' 4-347U i
' .	L:L -- En"-;
- i: -, i -.!•!, 8 ■■■ .s, 2 ci-iTiiHic tiU baths, i • :i- ! fill tUii I-; suitable; n _л. (I family living; gas: , -• ciir uni agc: near R. 1., i church, shopping. —!
HELP WANTED Ш ^	^


1955
Gt .,E(iAL HOUSEWORK in Doctor's home, assist with 2 children. I Nfv/ home. Own room. Stay. IViust speak and write English. RcfcTonces. Good salary.
AMbassador 2-5355
''la,
.:)0.
Call -— BEverly 8-6224
Hot,BROOK — Newly remodeled 5 loDm bungalow, 2 bedrooms, living-dining carpeted, cabinet Kitchen, full tile bath, full basement with stoker heat, 1 car garage. $13,500. By owper. Call after 5:30 p. m.
SKyline 5-8241
WANTED TO RENT
LA GRANGE —
Excellent location near stores, churches, public and parochial schools. C. B. & Q. station ai>d other transportation. 2V^ story RESIDENCE in good condition. 4 full bedrooms, modern kitchen, dining room, living room with natural fireplace. Fully insulated, low heating cost, low taxes; income possibilities, ћеа-bonable. PHonc owner.
FLeetwood 2-3964
YOUNG Montgomery Ward executive, wife and 1 year old child, desire 4 room unfurnished apartment. Prefer 1st floor. West, north or northwest city or suburban location. Guarantee owner care. Will pay up to $100 per month for desirable accomodation. Call Mr. R. W. Berry,
superior 7-6200, ext. 2737 Mon. thru Fri., 9 a.m. to 5 p.m.
ROOMS TO RENT
NORTHWEST -T— Available immediately. 3 light airy single rwms. one with sitting room. Privet« home. Near good transportation. Private entrance. For appointment to sec call
Mulberry 5-3676
Ker je zelo veliko рогмапјкп I /i parnikih v maju, juniju in juliju, so	J
ločili za potovanje po avijor h. Da рн I	j _ j -r- G
bolj prijetno in brezskrbno, bo sprem I	s? H1
K O 1 i 21 n cl № Г te skupni od Clevclat :!a preko New Yorka do Pariza. Mr. Kollander, ki je lansko leto spremljal 30 clevelandskih rojakov do Pariza, bo potnikom v pomoč na potovanju in v Parizu. Odpravil bo one, ki bodo nadaljevali pot na jugoslovanskem avijonu iz Pariza do Zagreba, kakor tudi tiste, ki bodo potovali na Simplon Orient Express vlaku iz Pariza do Trsta, Sežane in Ljubljane. Prva skupina potuje na 17.	druga na 1. jjulifn. Se je prostora in kedor se želi pridružiti naj ne odlaša z priglaševanjem. Za vsa pojasnila in cene za ta dva izleta, kakor tudi za druga posamezna potovanja se obrnite na:
August Kollander
6419 St. Clair Avenue — Cleveland 3, Ohio HE 1-4148
ANTON KOKAL
Blagopokojnik je po daljši bolezni preminil dne 23. februarja 1955. K večnemu počitku spio ga položili dne 26. februarja iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda in po opravljeni sv. maši zadušnici.in cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., smo njegovo truplo položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary.
Pokojnik je bil doma iz vasi Krtina, fara Dob, odkoder je prišel v Ameriko pred 48 leti. Dolgo let je delal pri Atlas Car Co. Ob času smrti mu je bilo 66 let.
V dolžnost si štejemo, da se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali lepe vence in cvetje pokojniku v zadnje slovo. Bilo je v dokaz, da ste ga spoštovali in ljubili.	,
' Enako prisrčna hvala vsem, ki so darovali za sv. mase, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu: kakor tudi vsem, ki so prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru.
Lepa hvala pogrebcem, ki so nosili krsto, in vsem onim, ki so pokojnika spremili k njegovemu počitku na pokopališče.
Zahvalo izrekamo Rev. Jagru, Rev. Ruparju in Rev. Paiku od cerkve Marije Vnebovzete za lepe cerkvene obrede ter posebno Rev. Jagru za spremstvo na pokopališče.
Posebno zahvalo izrekamo vsem onim, ki so nam stali ob strani in bili v pomoč v času bolezni pokojnika kakor tudi ob britkih dneh njegove smrti. Lepa hvala vsem, ki ste pokojnika obiskovali in ga bodrili in nam izkazal sočutje ob smrti. Enako hvala tudi Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za vso postrežbo in lepo urejen pogreb.	....	-
Ljubljeni soprog, dragi oče in stari oče! Prerano si se moral poslo^ti od nas. Skušali smo' Te ohraniti, a vsa pomoč je bila zaman. Truplo Tvoje sedaj počiva v svobodni ameriški zemlji, a duša Tvoja se raduje nad zvezdami za vsa dobra dela, ki si'jih tu storil. Spomin na Tvoje dobro srce si ohranimo do konca naših dni, ko tudi mi pridemo tja, kjer si Ti. Počivaj v ,miru—snivaj sladko!
Žalujoči:
MARY, soproga
/	ANTHONY, JOSEPH in VICTOR, sinovi
'	MRS. MARY KOLE, MRS. ROSE BAYER,
MRS. JEAN FARRELL, MRS. NELLIE CARPENTER in MRS. DONNA ZUPANČIČ: hčere 29 vnukov JOHN, brat '
v stari domovini pa sestra MARGARETA
Cleveland, Ohio, dne 28. marca 1955.