Poštnina plačana v gotovini.
107.	¥ Ljubljani, dne 4. septembra 1921-	Letnik III.
Kraljevim Srbov, Hrvatov m Slovencev.
URADNI
pokrajinske uprave za Slovenijo.
Vssbiiaa: Uredba o organizaciji ministrstva za poito in brzojav in poštno-brzojavne in telefonske stroge v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Uredba o začasnem reguliranju naslovov in plač poštuo-brzojavnih uradnikov in uslužbencev izvun Srbije in črne gore. — Razglasi drugih uradov in oblastev.
278.
V imenu Njegovega Veličanstva
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, v	Mi
21.1 © is s £& aa «1 e r», prestolonaslednik,
na predlog Našega ministra za pošto in brzojav in po zaslišanju Našega ministrskega sveta smo odredili in odrejamo
Uredbo o organizaciji ministrstva sa pošto in brzojav in poštao-brzojavne in telefonske stroke v krslfevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
1.	Splošna	določila.
'	Člen	1.
Ministrstvo	za	pošto in	brzojav je	del centralne
državne uprave ter izvršuje vrhovno upravno in nadzorstveno oblast v poslih pošte, brzojava in telefona.
Člen 2.
Ministrstvu načeluje minister, po čigar navodilih in ob čigar vrhovnem nadzoru se opravljajo vsi posli ministrstva.
Člen 3.
Pri ministrstvu se ustanavlja svet iz višjih uradnikov ministrstva, ki jih določa minister.
Ta svet oddaja ministru na njegovo zahtevo mnenje o vseh važnejših zadevah.
2.	Sestava ministrstva za pošto in brzojav.
Člen 4.
Upravo ministrstva tvorijo:
1.	) minister;
2.	) ministrov pomočnik;
3.	) generalni direktor;
4.	) pomočnik generalnega direktorja;
5.	) načelniki oddelkov;
6.	) inšpektorji.
Člen 5.
Ministrov pomočnik pomaga ministru pri delu, kolikor je za to pooblaščen, ter nadzira ministrski kabinet.
Člen 6.
Generalni direktor upravlja splošno poslovanje v stroki, skrbi za njen napredek, upravlja poslovanje v ministrstvu ter skrbi, da se pravilno opravljajo vsi posli, ki spadajo v področje ministrstva.
Člen 7.
Pomočnik generalnega direktorja pomaga generalnemu direktorju pri poslovanju ter ga, kadar je odsoten, zastopa v službi.
Člen 8.
Da se primerno porazdeli delo in se pravilneje in hitreje opravljajo posli, se deli ministrstvo na pet oddelkov:
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 156, izdanih dne 16. julija 1921.
1.	) na splošni,
2.	) na poštni,
3.	) na brzojavno-telefonski,
4.	) na ekonomski in
5.	) na kontrolni oddelek.
Tem oddelkom načelujejo načelniki, ki skrbe za to, da se izvršujejo posli njim poverjenih oddelkov po zakonskih predpisih, uredbah, pravilnikih in na-redbah. Nadzirajo svoje osebje.
Člen 9.
Inšpektorji ministrstva, ki smejo hiti štirje, so neposredno podrejeni ministru in generalnemu direktorju ter morajo opravljati vse one posle, katere jim posebe poverjata.
Pravilnik o delu inšpektorjev predpisuje minister.
3.	Sestava in področje oddelkov.
1.	Splošni oddelek.
člen 10.
V področje splošnega oddelka spadajo te-le personalne, administrativne in pravne stvari: sestavljanje in tolmačenje zakonov, uredb, pravilnikov in ostalih predpisov kakor tudi vse one stvari, ki so v zvezi s poštno-brzojavno in telefonsko stroko in so splošnega značaja. Poleg tega nadzira arhiv in ekspedicijski oddelek ministrstva.
Splošni oddelek se deli na tri odseke:
a)	na personalni,
b)	na administrativno-pravni in
c)	na statistični odsek.
Člen 11.
Osebna sestava oddelka je: načelnik,
trije šefi odsekov
in potrebno število konceptnega in pomožnega, osebja.
2.	Poštni oddelek.
Člen 12.
Temu oddelku je naloga, da skrbi za celokupni notranji in mednarodni poštni promet in da izvršuje vse ona posle, ki so v zvezi s poštno službo.
Deli se na tri odseke:
a)	na odsek za notranjo službo,
b)	na odsek za mednarodno službo, e) na prometni odsek.
Člen 13.
Osebna sestava je: načelnik,
trije šefi odsekov,
potrebno število ostalega osebja.
3.	Brzojavno-telefonski oddelek. Člen 14.
Temu oddelku je naloga, da skrbi za postavljanje in vzdrževanje brzojavnih in telefonskih prog in instalacij, da nadzira tehnične delavnice in avtomo-bilne garaže; da skrbi za pravilni in redni notranji in zunanji brzojavno-telefonski promet in da izvršuje vse one posle, ki so v zvezi z brzojavno-telefonsko in tehnično službo.
Ta oddelek se deli na tri odseke:
a)	na brzojavni,
b)	na telefonski in
c)	na tehnični odsek-
člen 15.
Osebna sestava oddelka je: načelnik,
trije šefi odsekov,
potrebno število inženjerjev, tehničnih uradnikov in ostalega osebja.
4.	Ekonomski oddelek.
Člen 16.
Ekonomskemu oddelku je dolžnost, da nabavlja ves material za poštni, brzojavni in telefonski promet, da nabavlja pisarniško opremo in pohištvo in da izvršuje vse one posle, ki so vobče v zvezi z za-i laganjem poštno-brzojavnih in telefonskih naprav. Oddelek se deli na tri odseke:
a)	na	odsek	za	nabave,
b)	na	odsek	za	poštno-brzojavna	skladišča,
c)	na	odsek	za	knjigovodstvo.
Osebna sestava:	^en
načelnik,
trije šefi odsekov
in potrebno število skladiščnikov, knjigovodij in ostalega osebja.
5.	Kontrolni oddelek.
Člen 18.
Kontrolni oddelek pregleduje račune v vseh oblikah notranje in mednarodne poštne, brzojavne in telefonske službe ter izvršuje vse posle, ki so s temi v zvezi, kakor tudi obračune z inozemskimi upravami.
Deli se na štiri odseke:
a)	na odsek za pregledovanje notranjih in mednarodnih nakazniških računov (nakazniški odsek);
b)	na odsek za kontrolo poštnega poslovanja;
c)	na odsek za kontrolo brzojavnega in telefonskega poslovanja in
č) na odsek za mednarodno knjigovodstvo.
,	Člen 19.
Osebna sestava kontrolnega oddelka je: načelnik,
štirje šefi odsekov,
potrebno število višjih in nižjih kontrolorjev in ostalega osebja.
Člen 20.
Področje in poslovanje teh oddelkov in njih odsekov predpiše v posameznostih minister s posebnim pravilnikom.
4.	Sestava in področje oblastnih direkcij za pošto in brzojav.
Člen 21.
Da se bolje in neposredno nadzira izvrševanje poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa in službe pri njem, so ustanovljene na ozemlju kraljevine oblastne direkcije za pošto in brzojav, katerih ustanavljanje ali ukinjanje in teritorialni obseg določa ministrski svet s svojo odločbo na predlog ministra za pošto in brzojav-
Člen 22.
Upravo direkcije za pošto in brzojav tvorijo:
1.	) direktor,
2.	) direktorjev pomočnik,
3.	) inšpektorji in
4.	) šefi odsekov.
Člen 23.
Direktor načeluje direkciji in vodi vse posle. Nadzira osebje podrejenih pisarn in uradov.
Direktorjev pomočnik pomaga direktorju pri delu ter ga, kadar je odsoten, zastopa v službi.
Število inšpektorjev pri posameznih direkcijah se določa s proračunom po potrebi.
Člen 24.
Vsaka direkcija ima pet odsekov:
1.	) splošni,
2.	) poštni,
3.	) brzojavno-telefonski,
4.	) ekonomski in
5.	) računsko-kontrolni odsek.
Odsekom načelujejo šefi odsekov s potrebnim številom konceptnega in pomožnega osebja.
Člen 25.
Področje in pristojnost direkcij, njih inšpektorjev in odsekov predpiše minister s posebnim pravilnikom.
Člen 26.
Poštno, brzojavno in telefonsko službo opravljajo uradi (postaje), ki so pod neposrednjim nadzorom in neposrednjo upravo direkcij ter se dele na »tiri vrste.
V katero vrsto se odredi urad, odloča minister po velikosti prometa in važnosti kraja. Minister odreja, kateri urad naj se otvori ali ukine, istotako pa odreja, kakšno in katero službo naj opravljajo posamezni uradi.
Člen 27.
Uradi so: ali poštni ali brzojavni ali telefonski ali kombinirani.
Število potrebnega manipulativnega in pomožnega osebja se določa s proračunom po potrebi.
Člen 28.
Vse vrste pravilnikov za izvrševanje poštne, brzojavne in telefonske službe predpisuje minister. Obenem ima pravico, da določa velikost pristojbin po posameznih službenih vrstah ter ustanavlja mednarodne tarife sporazumno z inozemskimi upravami.
5.	Naslovi in letne plače uradnikov poštno-brzojavne stroke.
Člen 29.
A. V ministrstvu:
Ministrov pomočnik . , » , «	10.000	dinarjev
Generalni direktor .....	9.000	77
Pomočnik generalnega direktorja 		8.000	77
Načelnik oddelka in inspektor .	7.072-80	77
Šef odseka 1. razreda ....	6.062-40	77
Šef odseka 2. razreda ... *	5.500	77
Višji kontrolor in šef ministrskega kabineta: 1. razreda .......	5.500	77
2. „ .......	5.000	77
Kontrolor, tajnik in knjigovodja: 1. razreda 		4.500	dinarjev
2, „	4.000	77
3.	„			3.500	77
4-	„			3.000	77
Tehnični uradnik, skladiščnik, arhivar in ekspeditor: 1. razreda 		4.500	dinarjev
2. „ .......	4.000	77
3.	„			3.500	77
	3.000	77
S.	77	*		2.500	77
6*	77	*	*	2.000	77
Pisar, knjigovodjev pomočnik in arhivarjev pomočnik: 1. razreda			2.500	dinarjev
2.	„	.	.	. v •	.	.	2.100	77
S. „			1.800	77
4-	i-,	,		1.500	77
Člen 30.
Za plače višjih inženjerjev, inženjerjev in pod-inženjerjev velja zakon o ustroju ministrstva za gradbe.
Člen 31.
B. Pri direkcijah:
Direktor				7.072-80 dinarjev	
Direktorjev pomočnik 1. razreda	6.062-80	77
Direktorjev pomočnik 2. razreda	5.500	77
Inspektor 1. razreda ....	5.500	77
Inspektor 2. razreda ....	5.000	77
Šef odseka in upravnik glavne brzojavno-telefonske delavnice v Beogradu: 1. razreda		5.000	77
2- „ 		4.500	77
Kontrolor, tajnik, knjigovodja, blagajnik in glavni nadzornik mestnega omrežja: 1. razreda .......	4.500	dinarjev
2. „ .......	4.000	77
3«	^2	••••••*	3.500	77
4-	?,			3.000	77
Tehnični uradnik, skladiščnik, arhivar, mehanik in ekspeditor : 1. razreda		4.500	dinarjev
2. „ 		4.000	77
3.	„			3.500	77
4.	„			3.000	77
	2.500	77
6. „ 		2.000	77
Pisar, knjigovodjev pomočnik, arhivarjev pomočnik in mehanikov pomočnik: 1. razreda		2.500	dinarjev
2. „ 		2.100	77
3.	„			1.800	77
77	■ 4		1.500	77
Za plače inženjerjev in podinženjerjev velja zakon o ustroju ministrstva za gradbe.
Člen 32.
C. Pri uradih.
Upravnild izvzetih uradov (člen
33.)			6.000
Upravniki uradov prve vrste:	
1. razreda		5.500
2. „ 		5.000
Upravniki uradov druge vrste:	
1. razreda .......	5.000
2.‘	j?			4.500
3.	„			4.000
Upravniki uradov tretje vrste:	
1. razreda		4.000
2.	55	•				3.500
3.	„			3.000
Poštno-brzojavni uradnik:	
1. razreda 			5.0Q0
2. „ 		4.500
	4.000
	3.500
	3.000
6. „ 		2.500
7.	„			2.000
Kondukter:	
1. razreda		3.000
2. „ 		2.500
3.	„			2.100
	1.800
pr	• 5-	55			1.500
dinarjev

dinarjev
77
dinarjev
77
77
dinarjev
77
77
77
77
77
77
dinarjev
77
77
77
77
Člen 33.
Glavna pošta, glavni kolodvorski brzojavni in poštni urad v Beogradu so izvzeti uradi.
Uradi četrte vrste imajo predstojnike, ki imajo naslov poštno-brziojavnega uradnika ali zvaničnika.
Člen 34.
Pri uradih 1. in 2. vrste smejo upravniki določati spretnejše uradnike za kontrolorje nad nižjim osebjem ali skupinami osebja.
Člen 35.
Reguliranje stališev in plač kakor tudi kvalifikacije in discipline ne uka zn ih uslužbencev se izvrši s stalnim pravilnikom, ki ga predpiše minister v roku enega leta
6.	Čin in' kvalifikacija uradnikov poštno-brzojavne stroke.
Člen 36.
Cin uradnikov poštno-brzojavne stroke se ravna po naslovu. Višina naslova se določa po maksimu-
mu plače pod posameznimi naslovi. Ako je maksimum posameznih naslovov isti, je višji oni naslov, katerega minimum plače je večji. Ako sta minimum in maksimum plač različnih naslovov enaka, sta tudi naslova enaka.
Od uradnikov z istimi ali enakimi naslovi je po činu višji oni, ki ima večjo plačo, ako pa so istih plač, je višji oni, ki je dobil prej to plačo. Ako so jo dobili istega dne, je višji oni, ki ima več let poštno-brzojavne službe.
Činovno listo uradnikov vodi personalai odsek splošnega oddelka pri ministrstvu.
Člen 37.
Generalni direktor in pomočnik generalnega direktorja smejo biti oni, ki so dovršili fakulteto in višjo poštno-brzojavno šolo ter imajo najmanj 12 let poštno-brzojavne službe.
Načelnik oddelka, inspektor ministrstva ali oblastni direktor sme biti oni, ki je dovršil fakulteto in višjo poštno-brzojavno šolo ter ima vsaj 10 let poštno-brzojavne službe.
Izjemoma sme biti načelnik ekonomskega oddelka oni, ki ima srednjo ali višjo trgovsko šolo in najmanj 15 let državne službe.
Člen 38.
Šef odseka ministrstva in pomočnik oblastnega direktorja sme biti oni, ki je dovršil fakulteto in višjo poštno-brzojavno šolo ter ima najmanj 10 let poštno-brzojavne službe.
Člen 39.
Višji kontrolor ministrstva, inspektor ia šef odseka direkcije sme biti oni, ki je dovršil fakulteto in višjo poštno-brzojavno šolo ali samo nižjo in višjo poštno-brzojavno šolo, a ima v obeh primerih vsaj 8 let poštno-brzojavne službe.
Kontrolor in tajnik ministrstva in direkcije mora imeti fakultetno izobrazbo z višjo poštno-brzojavno šolo ali samo nižjo in višjo poštno-brzojavno šolo.
Člen 40.
Knjigovodja, blagajnik in knjigovodjev pomočnik sme biti oni, ki ima popolno izobrazbo srednje ali višje trgovske šole.
Člen 4L
Upravnik glavne brzojavno-telefonske delavnice, glavni nadzornik mestnega omrežja in tehnični uradnilc morajo imeti potrebno tehnično šolsko izobrazbo.
Člen 42.
Upravnik urada in poštno-brzojavni uradnik nc sme biti, kdor ni dovršil poštno-brzojavne šole.
Razen tega se sme za upravnika postaviti poštno-brzojavni uradnik, ki je prebil najmanj pet let kot ukazni uradnik.
Člen 43.
Skladiščnik, arhivar, ekspeditor, kondukter, pisar in arhivarjev pomočnik sme biti, kdor je dovršil najmanj štiri gimnazijske razrede ali pa podčastniško šolo ter ima najmanj 5 let poštno-brzojavne službe, ali je dovršil vojaško-brzojavni, odnosno poštni tečaj.
Člen 44.
Mehaniki in njih pomočniki morajo imeti najmanj štiri dovršene gimnazijske ali realčne razrede in izobrazbo za mehanike.
7. Strokovne šole za izobražanje uradnikov poštno-brzojavne stroke.
Člen 45.
Nihče ne sme biti postavljen za uradnika poštno-brzojavne stroke, ako ne doseže izobrazbe, ki se zahteva v 6. oddelku te uredbe.
Za strokovno poštno-brzojavno izobrazbo so ustanovljene poštno-brzojavne šole, in sicer:
višja strokovna poštno-brzojavna šola v Beogradu in
nižje strokovne poštno-brzojavne šole na sedežih oblastnih direkcij.	v
Te šole se otvarjajo po potrebi in občasno. Učni načrt, program in dobo učenja v šolah predpisuje minister za pošto in brzojav s stalnim pravilnikom.
Člen 46.
Kandidati za poštno-brzojavne šole se sprejemajo po razpisu, ob pogojih, ki jih predpiše minist«.
Kandidatom s fakultetno izobrazbo ni treba hoditi v poštno-brzojavno šolo, imeti pa morajo najmanj dve leti prakse pri pošti in brzojavu, da morejo opraviti izpit iz višje šole.
Absolvirani dijaki nižje šole morajo, ako žele hoditi v višjo šolo, prebiti sprejemni izpit, preden vstopijo vanjo.
8.	Zaključna in prehodna določila.
Člen 47.
Postavljanje, napredovanje, upokojanje, sprejemanje ostavke in odpuščanje uradnikov poštno-brzo-javne stroke se vrši po veljavnih zakonih in zakonskih predpisih posameznih pokrajin, dokler se ne izenačijo zakoni.
Člen 48.
T Srbiji in Črni gori premešča uradnike ministrstva in direkcij in upravnike uradov kralj z ukazom, uradnike pri uradih pa minister za pošto in . brzojav, in sicer samo z istim naslovom.
Člen 49.
Da uradnik redno napreduje, mora v enem razredu služiti najmanj tri leta. To je mogoče izpre-gledati, če izpromeni uradnik naslov in dobi višji stališ.
Če dobi uradnik po izpremembi naslova nov naslov z isto plačo, se mu čas, ki ga je prebil s prejšnjim naslovom, všteje za napredovanje z novim naslovom.
Člen 50.
Vsi uradniki, ki so, preden stopi v veljavo ta uredba, že na stališih, za katere nimajo kvalifikacije, ki se zahteva zanje, ostanejo še nadalje na istih stališih.
Člen 51.
Oni uradniki, kateri imajo plače in razrede, ki se ne ujemajo z razredi in plačami, določenimi s to uredbo, obdrže še nadalje iste plače in razrede, dokler se to ne uredi. •
'	Člen 52. .
Uradniki, katerih naslovi se s to uredbo ukinjajo, se dajo na razpolago ministru za pošto in brzojav.
člen 53.
Uradniki poštno-brzojavne stroke, ki so že v službi, ko stopi v veljavo ta uredba, a so dovršili fakulteto in imajo predpisano število let poštno-brzojavno državne ali druge ukazne službe, kakor tudi oni, ki so dovršili poštno-brzojavno šolo ter imajo dvakrat toliko let poštno-brzojavne službe, kolikor jih je predpisanih za posamezne naslove, smejo dobiti vse naslove, ki so določeni s' to uredbo.
%	\ Člen 54.
Ta uredba stopi v veljavo, ko jo kralj podpiše in ko se razglasi ‘v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca»; s tem dnem prestane veljati odločba ministrskega sveta o ustroju ministrstva za pošto in brzojav z dne 5. junija 1919.
Naš minister za pošto in brzojav naj skrbi za izvrševanje te uredbe.
Y Beogradu, dne 27. junija 1921.
Aleksander s. r.
Minister za pošto in brzojav:
«Ir. Slavko Miletič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za zunanje zadeve:
Nih.P.Pašič s. r.
(Podpisi ministrov.)
279.
V imena Njegovega Veličanstva
I.j
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
Ä IgIe s Esuracisa?, prestolonaslednik,
na predlog Našega ministra za pošto in brzojav in .po zaslišanju Našega ministrskega svetil smo odredili in odrejamo
Uredbo o ssčassem reguliranju naslovov in plač pošino-brzojavnili uradnikov in uslužbencev izvun Srbije in Črne goro.*
Dokler se no izda zakon o izenačitvi naslovov in plač poštno-brzojavnih uradnikov in uslužbencev, se regulirajo s to uredbo naslovi in plače poštno-brzojavnih uradnikov in uslužbencev izvun Si bije in Črne gore ter se poštno-brzojavni uradniki in uslužbenci izvun Srbije in Črne gore prevajajo po določilih te uredbo na nove naslove in plače.
Člen 1.
Poštno-brzojavno osebje sestavljajo te-le kategorije uradnikov in uslužbencev:
1.	) uradniki oblastnih direkcij:
a)	direktorji, pomočniki direktorjev, inšpektorji, šefi oddelkov in tajniki;
b)	kontrolorji;
2.	) uradniki državnih poštno-brzojavnih uradov:
a)	upravniki, kontrolorji, poštarji;
b)	mehanild;
3.	) pomožno osebje pri oblastnih direkcijah in poštno-brzojavnih uradih:
a)	pisarniški manipulanti;
b)	poduradniki: kakor dosedanji manipulativni poduradniki, poduradniki (1. in 2. razreda), progovni mojstri, glavni nadziratelji in nadziratelji 1. in 2. razreda, šoferji l.in 2. razreda, monterji, stavci, strojni mojstri, višji strojniki, strojniki in kurjači 1. razreda;
c)	sluge: strežniki, kurjači 2. razreda in selski sluge;
č) dnevničarji: dnevničarji (kvalificirani in nekvalificirani);
d)	dninarji: pomožni sluge in služabniški pomoč-
Do definitivne regulacije naslovov in plač poš‘-no-brzojavnih uradnikov in uslužbencev se določajo naslovi in plače po tabelah 1., 2. in 3., ki so priložene tej uredbi.
\	Člen 3.
Poštno-brzojavni uradniki se smejo prevesti iz enega razreda v drugega po treh letih. Poduradniki od 6. do 4. razreda se smejo prevesti po treh letih, v ostalih razredih pa po štirih letih.
Sluge se smejo prevesti iz enega razreda v drugega po štirih letih.
Člen 4.
Poštno-brzojavni uradniki in uslužbenci smejo dobiti pri napredovanju samo po en razred.
Člen 5.
Sedanje osebje se mora prevesti na naslove in plače po tabelah 4. in 5., ki so priložene tej uredbi, po nastopnih načelih:
1.	) administrativni uradniki in tehnični uradniki s fakultetno izobrazbo:
a)	5. činovni razred z din. 7072-80;
b)	6. činovni razred z din. 6062-40;
c)	7. činovni razred do dovršenega tretjega leta v 7. činovni razred z din. 5052-—, preko dovršenih treh let pa z din. 5500—;
č) 8. činovni razred do dovršenega tretjega leta z din. 4041-60, preko dovršenih treh let pa z din. 4546-80;
d)	v 9. činovni razred do dovršenih treh let z din. 3283-80, preko dovršenih treh let pa z din. 3789-—;
e)	10. činovni razred din. 2526—- (glej tabelo 4. a).
2.	) Prometni in računski uradniki:
7.	činovni razred z din. 5000-—;
8.	činovni razred do dovršenega tretjega leta v 8. činovnem razredu z din. 4041-60, preko dovršenih treh let pa z din. 4500—;
f)	v 9. činovni razred do dovršenih treh let či-novnega razreda z din. 3031-20, preko dovršenih treh let v 9. činovnem razredu pa,z din. 3536-40;
10. činovni razred do dovršenega tretjega službenega leta z din. 2020-80, preko dovršenih treh let v 10. činovnem razredu pa z din. 2526— (glej tabelo 4. a).
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 158, izdanih dne 19. julija 1921. -
3.	Poslovni uradniki:
8.	činovni razred z din. 4041-60;
9.	činovni razred do dovršenih treh let v 9. činovnem razredu z din. 3031-20, preko dovršenih treh let pa z din. 3536-40;
10.	činovni razred do dovršenih treh let z din. 2020-80, preko treh let pa z din. 2526—
11.	činovni razred do dovršenih treh let z din. 1515-60, preko dovršenih treh let pa z din. 2020-80 (glej tabelo 4. a).
4.	Mehaniki še prevajajo z dosedanjih plač na dinarske, in sicer:
a)	mehaniki madžarskega sistema, ki so uvrščeni v činovne razrede po določilih te uredbe, za poslovne uradnike (glej člen 5., točko 3.);
b)	mehaniki avstrijskega sistema, ki do sedaj niso bili uvrščeni v činovne razrede po določilih te uredbe, za uradnike oficiantskega staleža (glej člen 5., 9.).
5.	Imenovano pisarniško osebje se prevaja do dovršenega:
4. službenega leta na plačo din. 1263—-;
od 4. do 8. službenega leta na plačo din. 1515-60:
od 8. do 12. službenega leta na plačo din. 1768-20;
od 12. do 17. službenega leta na plačo din. 2020-80 (glej tabelo 4. b).
Odslej se mora pisarniški naraščaj jemati samo iz kvalificiranega poštnega osebja.
6.	Poduradniki se prevajajo z dosedanjih plač na dinarske plače po tabeli 5. a.
Imenovani poduradniki se prevajajo z dosedanjih plač na dinarske po tabeli 5. b.
Selški sluge 1. do 3. stopnje plače se prevajajo na plačo din. 720—, vsi drugi pa na plačo din. 960.
7.	Ko se določa rok za nadaljnja napredovanja uradnikov in uslužbencev v prihodnji .razred, se mora všteti ves službeni čas, ki so ga do sedaj že prebili v dosedanjem činovnem j-azredu, odnosno v dosedanji stopnji činovnega razreda.
8.	Prometni uradniki s pričetno plačo din. 3031-20 se prevajajo na naslove kontrolorjev od 5. do 1. razreda, oni pa, ki imajo manjšo plačo nego din. 3031-20, na naslov in plačo poštarjev 5. do 4. razreda. Oni prometni uradniki, ki se prevedejo na naslove in plače kontrolorjev, morajo po potrebi opravljati nadzorno in prometno službo. Poslovni uradniki se prevajajo na naslov in plačo poštarjev od 6. do 1. razreda.
9.	Ob prevajanju oficiantov je treba postopati tako-le: Vštevaje aspirantska leta, se prevajajo sedanji uradniki oficiantskega staleža, potem višji pošthrji in poštarji po nastopnih načelih:
oni oficianti, ki imajo 4 do 8 službenih let, na plačo din. 1515-60;
oni oficianti, ki imajo 8 do 14 službenih let, na plačo din. 2020-80;
oni oficianti, ki imajo 14 do 17 službenih let, na plačo din. 2526—;
oni oficianti, ki imajo 17 do 24 službenih let, na plačo din. 3031-20;
oni oficianti, ki imajo 24 do 27 službenih let, na plačo din. 3536—;
oni oficianti, ki imajo 27 in preko 27 službenih let, na plačo din. 4041-60.
Uradniki oficiantskega staleža se prevajajo na naslove in plače poštarjev 6. do 1. razreda.
Višji poštarji in poštarji s pričetno plačo din. 3031-20 za upravnike 5. do 3. razreda.
Ölen 6.
Kvalificirani dnevničarji, aspiranti (aspirantke) in odpravniki (odpravnice) se postavljajo na poštno-brzojavnih postajah (erarnih in razrednih uradih) za začasne poštarje 2. in 1. razreda s plačo din. 1200 in 1500. V drugem razredu morajo prebiti najmanj dve leti, začasni poštarji prvega razreda pa se postavljajo za poštarje prihodnjega razrela najkesneje v enem letu, ako dovrše v tem 21. ži,--Ijensko leto.
Nekvalificirani dnevničarji in dninarji prejemajo plače po tabeli 3. b. V enem razredu morajo prebiti najmanj tri, a največ štiri leta.
Naslovi in plače kontraktualnega osebja se urede s posebnim pravilnikom.
Predpisi v posameznih pokrajinah, ki urejajo za pomožno osebje pravico do stalne namestitve in do pokojnine, ostanejo nedotaknjem.
Člen 7.
Z uradniki in uslužbenci pri čekovnih uradih m poštni hranilnici je ob prevajanju s kronske na dinarsko plačo postopati kakor z uradniki in usluž-
benci, navedenimi v členu o. te uredbe od 1. do 6. in onimi v členu 6.
Člen 8.
Poštno-brzojavni pripravniki prejemajo z nastopom poizkusne službe plačo letnih 1200, 1500 in 2000 dinarjev, in sicer: pripravniki s štirimi razredi srednje šole 1200 dinarjev, pripravniki s šestimi razredi srednje šole 1500 dinarjev in oni s fakultetno izobrazbo 2000 dinarjev na leto. S tem naslovom in s to plačo morajo prebiti največ dve leti; po izpolnitvi tega roka jih je imenovati na naslove in plače njih skupine.
Člen 9.
Poštno-brzojavni uradniki in uslužbenci prejemajo draginjske doklade po uredbi o draginjskih dokladah, veljavni za državne uradnike in uslužbence z dne 28. aprila 1921., DR br. 60.001 («Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 111/1921.),* odnosno po členu 14. uredbe z dne
6.	junija 1921., D R br. 80.000 («Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 119/1921.)**
Člen 10.
Določila te uredbe veljajo tako za moške kakor
tudi za ženske uradnike in uslužbence.
»
Člen 11.
Stanarine, aktivitetne doklade in funkcijske doklade, ki nadomeščajo stanarino, odpadejo za vse, ki se prevedejo na dinarsko plačo. Pri odmerjanju davka se mora 30 % sistemizirane plače smatrati za stanarino.
Oni državni uslužbenci, ki uživajo naturalno stanovanje, ki jim pa to stanovanje ne spada med redne prejemke, plačujejo državi ustrezno najemnino, ki se mora odmeriti po razmerah v dotičnem kraju.
Člen 12.
Po zvršetku predpisanih let vštevne službo dobiva državni uslužbenec zadnje, popolne, v dinarjih odmerjene, v službi uživane in v pokojnino vštevne prejemke kot pokojnino. Ako se odmeri pokojnina prej, jo je odmeriti po ključu vštevnega službenega časa in po naposled uživanih, v pokojnino vštevnih dinarskih prejemkih, stanarinska pokojnina pa se ukinja.
Člen 13.
Vsi pokojninski in oskrbni prejemki se ustanavljajo kakor do sedaj po določilih veljavnih pokojninskih zakonov in predpisov, razen onih določil, ki se s to uredbo dopolnjujejo, izpreminjajo ali razveljavljajo.
To velja enako tudi za vse uslužbence, njih vdove in sirote, ki so prevedeni ali bodo prevedeni z ukazom na dinarske plače po zakonih Srbije, ako so do dne ukaza pridobili pravico do pokojnine po predpisih, ki so do tedaj veljali zanje.
Pri odmeri pokojnine vdovam teh državnih uslužbencev naj se uporabljajo predpisi § 51. in z njimi zvezani predpisi zakonskega člena 65. iz leta 1912. o oskrbi poštnih in brzojavnih nameščencev kakor tudi njih vdov in sirot v Hrvatski in Slavoniji.
Znesek in oskrbnina, izražena v teh pokojninskih zakonih s kronami, se jemljeta v enakem znesku enot v dinarjih.
Člen 14.
Prevedba na dinarske plače po tej uredbi ni zavezana nobeni taksi, razen če znaša dinarska plača več enot v dinarjih, nego je prejšnja plača ofcsezala enot v kronah; v tem primeru se odmerja taksa od povišanega števila enot.
Člen 15.
Vsi dosedanji zakoni, vse naredbe in vsi predpisi v posameznih področjih direkcije, ki se tičejo imenovanja, definitivne namestitve, premestitve, ostavke, razrešitve od službe, odpusta iz službe in drugih osebnih razmer itd. uradnikov in uslužbencev, veljajo še nadalje tako za sedanje kakor tudi za novo sprejeto osebje, dokler ne izide enoten zakon za vse poštno-brzojavno osebje v kraljevini.
Člen 16.
Predpisi zakona z dne 25. januarja 1914., nar. list št. 15, ki se tiče službenih razmer državnih uslužbencev (službena pragmatika), veljajo odslej tudi: 1.) za uslužbence oficiantskega staleža (višji poštarji, poštarji in oficianti) v Sloveniji, Dalmaciji
* Uradni list pod št. 144.
** Uradni list pod št. 178.
in Bosni; 2.) za pisarniške oficiante (oficiantke) v Sloveniji, Dalmaciji in Bosni, kolikor se skladajo s predpisom § 52. rečenega zakona z dne 25. januarja 1914.
Uslužbenci pod 1.) se smatrajo za uradnike skupine D, uslužbenci pod 2.) pa za uradnike skupine E.
Člen 17.
Minister za pošto in brzojav se pooblašča, da po potrebi in sporazumno z ministrom za finance daje vsa potrebna tolmačenja in pojasnila za pravilno izvrševanje te uredbe.
Člen 18.
Ta uredba stopi v veljavo za območja izvun Srbije in Crne gore dne 1. maja 1921. in takrat prestanejo veljati zakonski in ostali predpisi, ki nasprotujejo določilom te uredbe.
V Beogradu, dne 27. junija 1921.
Aleksander s. r. Minister za pošto in brzojav:
dr. Slavko Miletič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje zadeve:
Nik. P. Pašič s. r.
(Podpisi ministrov.)
Dodavtels k ux^ecOsi.
Tabela I.
A. Za uradnike I. kategorije.
	Naslov	Razred		Letna plača v din.
		novi	stari	
a)	Direktor	I	I	7.072-80
		II	II	6.062-40
	Direktorjev pomočnik	I	I	6.062-40
		H	—	5.500 -
	n	n	III	II	5.052--
	Inšpektorji	1	—	6.062-40
	(šefi oddelkov)	II	—	5 500-
		III	I	5.052 • —
		IV	II	4 546-80
		V	III	4 041-60
	Tajniki	I	izvun	
			razreda	4.546-80
		II	I	4 041 60
		III	II	3.789--
		IV	III	3 283 80
		v	IV	2.778-60
		VI	V	2.525- —
b)	Kontrolorji	I	izvun	
			razreda	5.000 • —
		II		4 500 —
		III	I	4.041 60
		IV	II	3.536-40
		V	III	3.031-20
Tabela II.				
B. Za uradnike II. kategorije.				
	Naslov	Razred		Letna plača v din.
		novi	stari	
a)	Upravnik	I	izvun	
			razreda	5.000 • —
		II		4 500- —
		III	I	4 041 60
		IV	II	3.536 40
		V	III	8.031-20
	Kontrolorji	I	izvun	
			razreda	5.000 • —
		II		4 500• —
		III	I	4 041-60
		IV	II	3 536-40
		v	III *	3031-20
	Poštarji	izvun	izvun	
		razreda	razreda	4.500 • —
		I	I	4.041-60
		II	II	3 536 40
		III	III	3.031-20
		IV	IV	2.526- —
		V	V	2.020-60
		VI	VI	1-515 60
b)	Mehaniki	izvun	izvun	
		razreda	razreda	4.600-—
		I	I	4.041 60
		II	II	3.789--
		III	III	3 283 80
		IV	IV	2 728-60
		V	V	2 526- —
		VI	VI	2.020-60
		VII	VII	1.515-60
Tabela III.
C. Za pomožno osebje.
	Naslov	Razred		Letna plača v din.
		novi	stari	
ja)	Pisarniški manipulanti	' I	izvun	
			razreda	3 000' —
		II		2.500 —
		III	I	2 020 80
		IV	II	1.768-80
		V	III	1.515 60
		VI	IV	1.263-—
b)	Poduradniki	I	I	3.000 • —
		II	II	2 520- —
		111	III	2.160 —
		IV	IV	1.800- —
		v	V	1 440 —
		VI	VI	1.200 • —
c)	Sluge	I	I	1.800- —
		II	11	1.680--
		III	III	1.440" —
		IV	IV	1.120- —
		V	v	960 —
		VI	VI	720- -
Uslužbenci, ki so v dosedanjem činu prebili službeuih let	pisarniški manipulanti	j 1-4 let 4-8 let 8—12 let 12 17 let 17-22 let preko 22 let j
	prometni in poslovni	1-3 let 1-3 let preko 3 let 1 - 3 let preko 3 let 1—3 let preko 3 let
	upravni	1-3 let preko 3 let 1-3 let preko 3 let 1—3 let preko 3 bt 1-3 let preko 3 let
	 Z letno plačo		S' & 00	GO Šg šs (M ^	rO O co eo gg 1 gggTT11gog t ! Z-iO'	O OJ lO L'- O rO O -riojoicocorjirfldiocbc» T-ii—ir-^oioico
Činovni razred		I a)	XI X IX VIII VII VI v b)	Pisarniški manipulanti
		
Tabela V. Poduradniki.
	Z letno plačo in z naslovom			S plačo v dinarjih
a)	900 do 1200 K 1270 do 1600 K 1540 do 1700 K 1720 do 2000 K 2200	pod- uradnikov V n n Sluge.	V razr. IV razr. III razr. II razr. I razr. izvun razreda	1200 1440 1800 2160 2526 3000
b)		Sluge	VI	720
	900 do 1100 K		V	960
	1140 do 1380 K		IV	1120
	1460 do 1600 K		III	1440
			II	1680
			I	1800
Razglasi drugih uradov in oblastev.
NC I 225/21—5.	1359 3—1
Amortizacija.
Na prošnjo podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celju se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih bonov, ki jih je prosilka baje izgubila: 4%oa bona kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev št. 5501 in 5691 po 10.000 kron. Imetnik teh bonov se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev izza dne 1. septembra 1921., ker bi se sicer po tem roku izreklo, da sta bona brez moči.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 17. avgusta 1921.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.