TE D N I K GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Leto XXVI. št. 12 Ptuj, 29. marca 1973 Cena 1 din Smernicam razvoja občine Ptuj naj sledijo konkretni akcijski programi Pod vodstvom sekretarja Franca TETICKOVICA je bila v četrtek, 22. marca 1973 razširjena seja komiteja občinske konference ZKS Ptuj, ki so ji prisostvovali tudi sekretarji organizacij ZKS, predstav- niki občinske skupščine in drugih družbenopolitičnih organizacij. Osrednje vprašanje je bila razprava o smernicah razvoja občine Ptuj za letošnje leto, h katerim je dala uvodno tolmačenje članica "komiteja Jožica CARMAN, v.d. načelnika za plan in finance ter o predlogu proračuna za leto 1973 ki ga je podrobneje obrazložil Ivan RAU, tajnik SO Ptuj. V obširni razpravi so politično ugodno ocenili smernice in konkret- no nakazali možnosti, ki obstajajo v ptujski občini za hitrejši gospodar- ski razvoj. Navajamo krajši povzetek misli iz vsebine posameznih razprav- ljavcev: Franc TETICKOVIC: Uresničitev smernic razvoja občine mora biti zavestna odločitev vseh družbeno- političnih dejavnikov v občini. Nujno je, da za posamezne dejavnosti napravimo konkretne akcijske programe in določimo nosilce, ki bodo odgovorni za izvršitev. Nadalje je obravnaval naloge na področju kmetijstva, njegov razvoj je treba bolj vključiti v krajevno samoupravo, ki jo je treba povezati s proizvodnimi okoliši. Omenil, je tudi usposabljanje kmetijskih zemljišč v Pesniški dolini. Navedel je, da imamo v ptujski občini 56 dislociranih obratov, takih, ki doslej še nimajo statusa TOZD, zaposlujejo pa okrog 1.100 delavcev. Treba je sklicati z njimi sestanek, se pogovoriti o njihovih pogojih dela in razvojnih programih, če jih sploh imajo. Danilo MASTEN je nadaljeval razpravo o dislociranih obratih in predlagal, da bi sklicali sestanek s predstavniki obratov in njihovih matičnih podjetij, skupno s sindika- ti. Pogovoriti bi se morali tudi o njihovem 0,75 % prispevku za gradnjo bolnišnic. Upoštevajoč za- poslene in njihove družinske člane je to nad 2 tisoč ljudi, ki uživajo bolnišnične usluge na našem ob- močju, zato je prav, da tudi oni prispevajo enako kot drugi delavci v občini. Karel 2MAVC je konkretno vprašal, ali smo kadrovsko dovolj pipravljeni, da homg lahko uresni- cih program razvoja. Poudaril je, da je le od pravilne kadrovske politike odvisen naš razvoj in ne morejo kadrovati posamezniki na račun družbe, Zato je predlagal, da komite josveti posebno sejo izključno cadrovskim vprašanjem v občini. Oton POLiC in več nadaljnjih razpravljavcev je prav tako omenjalo kadrovsko politiko v občini, ker je od sposobnih ljudi dejansko odvisno vse. Ugotovil je, da smo v gospodarskem razvoju občine šele zaustavih zaostajanje ,za poprečno republiško rastjo in vprašuje, kdaj bomo sposobni republiško poprečje dohiteti ali ga celo prehiteti. Omenil je tudi precejšnje kmetijske površine v Pesniški , dolini, ki so še neizkoriščene, vendar so kreditni pogoji taki, ki jih nobena kmetijska kultura ne prenese. V drugih državah denar za take namene dajejo zastonj, pri nas pa le kredite za 6 do največ 8 let. V zvezi z obnovo kmetij pa je menil, da bi morali bolj financirati skupnosti kmetij in manj posameznike. Branko GORJUP se je v svoji razpravi predvsem zavzel za to, da bi morali prvenstveno vlagati denar v tiste investicije, ki bodo odpirale nova delovna mesta, s tem bomo ljudem dali zaposlitev, krepili njihovo kupno moč, kar se bo vidno poznalo tudi v drugih dejavnostih. Poudaril je tudi nujnost smelejšega povezovanja in združevanja malih gospodarskih organizacij. Pri tem ne sme biti zavora bojazen za svoj „t.rhli" stolček ali delovno mesto. Pri napredku ni tako pomemben dinar, kot človek. Edo HOJNIK je poročal, da se družbenopolitične organizacije in samoupravni organi Tovarne avto- opreme, podjetja „Sigma" in proiz- vodnega podjetja „01ga Meglic" že dogovarjajo o tesnejšem sodelovanju in o možnostih integracije v združeno podjetje. Pri tem želijo več podpore s strani občinskih organov. Maks JABLOCNIK je kritično ocenil 6-letno delo komisije za integracijo med TGA „Boris Kidrič" Kidričevo, ,,Impor' iz Slovenske Bistrice in tovarno dušika Ruše, ki ostaja le na brezplodnih razpravah. Predstavniki vsakega podjetja iščejo koristi le zase, ne vidijo pa skupnih družbenih koristi. V razpravi so sodelovali še ing. Jurij Stalcer, Panika Vauda, Jože Friedl, Tone Žagar in Jožica (!!krman. Vsak je dal svoj prispevek k obravnavanemu gradivu. Se kratek povzetek sklepov, ki jih je komite na svoji razširjeni seji sprejel: 1. Smernice razvoja občine Ptuj za leto 1973 so sestavljene strokovno načrtno in zajemajo vsa področja dejavnosti v ptujski občihi. Po sprejetju smernic v občinski skupščini je treba takoj izdelati konkretne akcijske progra- me za vsako področje dejavnosti, opredeliti nosilce, časovne roke in odgovorne za uresničitev. 2. Komite predlaga, da se v smernicah in v akcijskih programih vključijo in podrobneje opredelijo naslednje naloge: - razvoj kmetijstva v občini zahteva celovit srednjeročni ali dolgoročni program, ker obstoječi posamični programi kmetijskih de- lovnih organizacij niso dovolj, ni,ti ti programi niso znani širši javnosti; - opredeliti najpomembnejše naloge v krajevnih skupnostih, ob tem zagotoviti vire sredstev za zadovoljevanje kratkoročnih in dol- goročnih potreb občanov, pri tem mobihzirati občane za krajevni samoprispevek; - konkretneje opredehti integra- cijske procese na vseh področjih gospodarske dejavnosti v občmi. 3. Obširneje začrtati naloge uveljavljanja ustavnih dopolnil v organizacijah združenega dela in v samoupravnih interesnih skupno- stih. Pri tem gre tudi za vnašanje in usklajevanje druge faze ustavnih spremeb, ki bolj postavlja v ospredje temeljno organizacijo združenega dela kot osnovno cehco ekonomske- ga sistema pri nas. (Nadaljevanje na 2. strani) Program svečanosti ob 70-letnici rojstva dr. Jožeta Potrča Na seji komiteja občinske konfe- rence ZKS Ptuj je sekretar Franc TETICKOVIC, ki je obenem predsednik odbora za proslavo * 70-letnice rojstva dr. Jožeta Potrča, seznanil javnost z dosedanjim delom odbora in prograncm svečanosti, posvečenih spominu na našega velikega revolucionarja, zdravnika in humanista, borca za etnične vred- note socialistične družbe. Dr. Jože Potrč je bil rojen 3. aprila 1903, ker obletnica pride letos na delavnik, je odbor sklenil, da bo proslava v nedeljo, 8. aprila 1973. To predvsem zaradi tega, da bi omogočih čimvečjemu številu delavcev in kmetov udeležbo na proslavi in na drugih prireditvah, povezanih s temi svečanostmi. Program svečanosti na dan 8. apri- la 1973 bo obsegal: Ob 8.30 uri bo v dvorani mestnega kina v Ptuju svečana seja splošnega zbora občinske skupščine, skupno z občinsko konferenco ZKS in z vsemi občinskimi forumi drugih družbenopolitičnih organizacij. O delu in pomenu dr. Jožeta Potrča za ptujsko območje bo na tej seji spregovoril Franc Tetičkovič, sekre- tar komiteja ObK ZKS. Na seji bodo tudi sprejeli dva odloka in sicer o „Potrčevi nagradi"; gre za denarno nagrado, ki jo bo občina Ptuj podeljevala občanom, ki bodo imeli izjemne zasluge za razvoj občine Ptuj, v odloku bodo določeni tudi pogoji, kdo in zakaj je lahko dobitnik te nagrade. Drugi odlok pa se bo nanašal na poimenovanje občinskega štipendijskega sklada po dr. Jožetu Potrču, predvsem z namenom, da pri dodeljevargu štipendij dosledno uveljavljamo Po- ti'cevo socialistično načelo socialne pravičnosti. Po seji, ob 9.30 uri bo v razstavnem paviljonu „Dušana Kve- dra" v Ptuju odprta razstava „Življenje in delo dr. Jožeta Potr- ča". Na tej svečanosti bo o Potrču kot zdravniku spregovoril dr. Anton Dolenc, predsednik zdravniškega društva Slovenije. Bibliografski del razstave pripravlja prof. Janko Li- ška, strokovni sodelavec inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Razstavljena bodo dela, ki jih je napisal dr. Potrč, in članki, ki so jih napisali drugi o njem. Življenjepisni del razstave pa pri- pravlja Vida Rojčeva, v kateri bo prikazana Potrčeva življenjska pot v sliki in besedi. Najsvečanejši in najmasovnejši del svečanosti pa bo na Destemiku, kjer bo okrog 11. ure odkritje spominske plošče na hiši v Vintarovcih, kjer je bil rojen dr. Jože Potrč. Na tej svečanosti bo govoril Franc ŠE- TINC, sekretar sekretariata CK ZKS. Sledil bo pester kulturni program, ki ga pripravlja Temeljna kulturna skupnost Ptuj, Osnovna šola Destemik, sodeloval pa bo tudi partizanski pevski zbor iz Ljubljane. Na svečanosti v Ptuj bodo povabljeni vsi nekdanji sodelavci dr. Jožeta Potrča iz Slovenije in Hrvaške ter vsi vidni slovenski družbenopolitični delavci, kar daje proslavi republiški in zvezni pomen. Prav zaradi tega je dolžnost vsakega ptujskega občana, da s svojo udeležbo in sodelovanjem prispeva h kar najbolj svečani oddolžitvi spomina na našega vehkega rojaka, komunista in človekoljuba dr. Jože- ta Potrča. F. Fi deršek do nedelje, 8. aprila 1973. Mlaj bo v torek, 3. aprila ob 12.45. Napoved: sedanje delno oblačno in sulio vreme bo vzdržalo še čez nedeljo, 1. aprila. V dneh ob mla.ju, to je v dasu od 2. do 4. aprila, dobimo izdatnejši dež. Nato bo lepo in toplo. ALOJZ CESTNIK 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 29. marca 197:^ Zadovoljivi rezultati ptujskega gospodarstva Družbeno ekonomski razvoj ptuj- ske občine je bil v lanskem letu v glavnem realiziran, ponekod pa so bila planska predvidevanja celo močno presežena. Tako je močno narasel družbeni proizvod, vrednost blagovnega prometa in' osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju. Negativno pa so vplivale močno porasle cene, večji stroški in njihova neugodna struktura, Obre- menitev gospodarstva se je v primerjavi z letom prej celo povečala, težave pa so bili tudi- zaradi nelikvidnosti, posebno v prvem polletju. Realno povečar\je družbenega proizvoda v ptujski občini je lani znašalo 10%. Čeprav se je lani zaostajarge ptujskega gospodarstva za splošnim razvojem v republiki zaustavilo, je nominalni družbeni proizvod v občini še vedno za več kot polovico manjši od republi- škega. Vzrokov za tako stanje je več, med najpomembnejšimi pa so neizkoriščene razvojne možnosti v preteklosti zaradi premajhne podjet- nosti, ekspanzivnosti in ozke misel- nosti, zaprtost, razdrobljenost in neustrezna struktura gospodarstva, nizka akumulativnost, pomanjkanje obratnih sredstev in premajhen priliv kapitala. Industrijska proizvodnja se je v letu 1972 v primerjavi z letom prej povečala za 6,3%, brez TGA Kidričevo celo nekaj več. Tako> povečanje je bilo v okviru predvi- devanj, toda še vedno manjše od repubhškega. Najvišjo rast so zabe- ležili v Petovii (indeks 137) in v Tovarni avtoopreme (indeks 126). V TVI Majšperk, v podjetju za popravilo železniških voz in še v nekaterih manjših obratih pa so imeli nižjo proizvodnjo kot leto prej. Proizvodnjo je oviralo pred- vsem pomanJkarye reprodukcijskega materiala, neredne dobave, pove- čanje cen in nelikvidnost. Kmetijska proizvodnja je bila manjša kot leta 1971. Zaradi elementarnih neprilik, preobilnega dežja in toče so bili manjši pridelki žit, okopavin, sadja in grozdja. Povečala se je količina pridelane krme, krmnih rastlin, koruze in hmelja. S pomočjo strokovne službe obrata za kooperacijo Jože Lacko in Živinorejsko veterinarskega zavoda je bilo lani zastavljeno obsežno delo preusmerjanja kmetij. Odobrili so 2,937.000 din investicijskih posojil. Vendar je ta vsota premala in tako je v ptujski občini še vedno le malo preusmerjenih kmetij. Kooperante pri posojilih tlači predvsem ne- ugodna odplačilna doba, ki je najdaljša do osem let. Gradbena dejavnost seje lani sicer povečala za 9 %, toda povečanje cen gradbenih storitev za 15 % daje oceno, da se je realni obseg gradbenih del zmanjšal. Trgovina je zabeležila porast prometa za 32 %, kar je občutno nad predvidevanji. Zelo so se povečale prodajne površine (samo Merkatorjeva blagovnica 3.800 kv. m), pa tudi založenost in izbira blaga sta bili boljši. Zaradi pomanj- kanja skladišč sta Merkator in Merkur v drugi polovici lanskega leta začela graditi centralni skla- dišči, ki bosta končani letos. Nominalni iztržek družbenega sektorja gostinstva je bil v primerjavi z letom 1971 večji za 24 %. Približno toliko se je povečal tudi v zasebnem gostinstvu. Glede na iztržek po vrstah storitev, saj se je najbolj povečal od prehrane, no- čitev in ostalih neblagovnih storitev, nastaja pozitivna ocena o kvalitetnih spremembah in premikih v gostin- stvu. Tudi turistični promet je pokazal zadovoljive rezultate. Skupno šte- vilo nočitev v primerjavi z letom poprej je večje za 10 %, vendar so bile zmogljivosti še vedno precej neizkoriščene (le 34 %). Zadovoljni so bili le v hotelu Poetovio, medtem ko so bile velike zmogljivosti na Borlu slabo izkoriščene. Obrt in komunalna dejavnost sta bili lani zelo živahni. Tako je obrt povečala nominalni obseg poslo- vanja za 24 %■, komunali pa je uspelo modernizirati 52 km ob- činskih cest, urediti več stavbnih zemljišč in kanalizacijo v nekaj ptujskih ulicah. Stanovanjska gradnja je bila tako vrednostno kot fizično v približno enakem obsegu kot leto prej, hitrejšo rast na tem področju pa pričakujemo letos, ko se je k reševanju te problematike pristopilo z enotno družbeno akcijo. M. Munda Kaj predvideva ptujsko gospodarstvo v letu 1973 Ker bo leto 1973 značilno po doslednih prizadevanjih za stabiliza- cijo gospodarstva, v občini Ptuj letos predvidevajo umirjeno gospo- darsko rast, in sicer bi se na^ družbeni proizvod povečal za 16 %, industrijska proizvodnja za 3,3 %, kmetijska za 4 %, blagovni promet pa za 20 %. Industrija bo s predvideno stopnjo rasti 3,3 % močno zaostala za republiško, ki načrtuje 8 % poveča- nje. Industrijska proizvodnja je močno odvisna od dinamike^proiz- vodnje v TGA Kidričevo, ker je v Kidričevem več kot polovico industrijske proizvodnje v občini Ptuj. V TGA za letos predvidevajo zmanjšanje za 1,5 % v primerjavi z letom 1972, ker bodo opravili pripravljalna dela za rekonstrukcijo obratov, z njo pa bodo v naslednjih letih močno povečali proizvodnjo. Zaradi nizke svetovne ■ cene alumi- nija bodo zmanjšali izvoz za 60 %, kar se bo odražalo v celotnem občinskem izvozu, ki ga bo letos le 45 % v primerjavi z letom prej. V tovarni avtoopreme bodo povečali proizvodnjo za 25 %, to pa bodo dosegli s povečanjem števila zaposle- nih, z naložbami in z večjo produktivnostjo dela. Opekarna bo z uvedbo avtomatičnega transporta povečala obseg proizvodnje za 35 %, Petovia pa za 17 %. Ce bodo zadovoljivi vremenski pogoji, bodo v kmetijski proizvodnji dosegli znatno boljše rezultate kot lani. Te bodo dosegli zaradi investicijskih vlaganj v preteklih letih in nekaj tudi letos ter zaradi boljše tehnologije. Perutnina načr- tuje znatno povečanje kooperacijske jroizvodnje piščancev, obrat za cooperacijo Jože Lacko in Kmetij- ska zadruga Lovrenc na Dravskem polju pa nameravata zli milijoni investicijskih sredstev preusmeriti približno 150 kmetij. Gradbeniki bodo ob povečani vrednosti gradbenih del za 10 %, dosegli realni obseg, ki bo nekoliko nii^i od lanskega, pričakujejo pa nadaljnje povečanje deleža stano- vanjske gradnje. V odvisnosti od stabilizacijskih ukrepov se bo gibal tudi blagovni promet v občini. Trgovci predvidevajo rast 20 %, ki ima osnovo predvsem v dosedaj zgrajenih zmogljivostih, v siljenju prodajnih in skladiščnih površin ter vi večji poslovnosti delovnih organi- zacij. Trgovino in gostinstvo čaka v tem letu velika naloga, urediti program turističnega kompleksa ob novi avtocesti v Podlehniku in tudi že začeti z deli. Podjetje Haloški biser namerava letos začeti z gradnjo gostinsko-turističnega objekta ob avtocesti, kjer bo okrog 40 ležišč. Ta ležišča ter preurejen in sodobno opremljen grad Bori bodo ptu- jskemu gospodarstvu prinesli nove možnosti za hitrejši razvoj turizma. M. Muhda Aktualno o ceni živine Na trgu z živino je v zadnjem času prava zmeda. Uradni list štev. 14 je odločil oblikovanje cen svežemu mesu in mesnatim prašičem. Neka- tere delovne organizacije so določila uradnega lista razumele napačno, češ da so s tem določene tudi odkupne cene živine, kar pa ne drži. Cene živini se še vedno formirajo prosto. Celotno problematiko ob formira- nju cen živine in mesa je obravnaval tudi svet kooperantov obrata Jeru- zalem Ormož. Ugotovili so, da se cene živini glede na omenjeni uradni list ne morejo spremeniti. Vsako odstopanje od doseženih cen bi v naši živinoreji naredilo ponovno veliko zmedo in zarezalo globoke brazde, ki bi jih čutili nekaj let. Podoben primer smo imeli že leta 1968. Svet kooperantov je sprejel sklep, da se bodo na področju občine Ormož obdržale nespreme- njene cene. Komercialna služba obrata Jeruzalem pa je zadolžena' prodajo usmeriti tako, da bo spreje- ta odkupna politika mogoča. Do nadaljnjega bodo na ormo- škem področju naslednje odkupne cene: - mlado pitano govedo I. vrste, težko do 500 kg s klavnostjo 58% bo odkupovano po ceni 15,50 za kg; - mlado pitano govedo I. vrste, težko do 500 kg s klavnostjo 56% - 15,00 din za kg; - mlado pitano govedo II. vrste, težko do 500 kg s klavnostjo 54% - 14,50 za kg; - teleta za klanje do 150 kg - 16,00 do 18,00 din za kg; - teleta za nadaljnjo rejo do teže 130 kg - moška 25,0, ženska 21,00 din za kg; - mastni prašiči švedske pasme v predpisanih težah - 12,00 din za kg; - ostali mastni prašiči v predpisa- nih težah - 11,70 za kg; - drugi prašiči (tudi mastni itd.) - 10,50 za kg. Navedene cene bodo veljale do uveljavitve republiškega sporazuma o proizvodnji in prometu z živino, ki ga pripravlja republiška gospodar- ska zbornica. Pri oblikovanju tega sporazuma sodelujejo vse kmetjjske in predelovalne delovne organizacije s področja naše republike, S spora- zumom bi radi dosegli trdnejšo in predvsem stalnejšo ceno, ki bo temeljila na kalkulativnih postavkah hrane in drugih dejavnikov, ki vplivajo na obukovanje cene. Mora- mo povedati, da se bodo te cene gibale zelo bUzu prej navedenim, niso pa še dokončno določene. Po republiškem sporazumu se predvideva tudi formiranje sklada za premiranje plemenskih telic in pita- nega goveda. Ta sklad bi se naj po predlogih formiral od prodanih količin mesa: od govejega 0,40 din, telečjega 0,40 din in od svinjskega 0,20 din po kg. Tudi od uvoženega mesa bo šlo v ta sklad 0,20 din od kg. Tudi iz republiških sredstev bo v ta sklad namenjenih 1,5 stare milijarde. Ko bodo končani regionalni po- sveti v SR Sloveniji, bo gospodarska zbornica na osnovi razprav med proizvajalci pristopila h korekturi r^ubUškega dogovora. Dokončno stališče o odkupnih cenah živine bo zavzeto na republiškem zboru pro- izvajalcev in predelovalne industrije, ki bo predvidoma še v prvi polovici letošnjega leta. Prepričani smo lahko, da bo na področju cen v živinoreji prišlo do politike čvrstih cen, saj bi vsako nižanje odkupne cene pri proizvajal- cih pomenilo velik korak nazaj ter tako še povečalo pomanjkanje mesa na našem trgu. SMERNICAM RAZVOJA OBCINE PTUJ (Nadaljevanje s 1. strani) 4. Komite bo skupno z občinskim svetom ZSS sklical posvet s predstavniki dislociranih obratov v ptujski občini in njihovih matičnih podjetij glede razvojnih programov, uveljavljanja ustavnih dopolnil in podpisa samoupravnega sporazuma o prispevku za gradnjo bolnišnic. 5. Zahtevati programe razvoja od vseh delovnih organizacij v ptujski občini. 6. Komite bo na eni od prihodnjih sej obravnaval celovito kadrovsko problematiko v ptujski občini. Gradivo pripravi kadrovska komisija pri komiteju in druge strokovne službe v občini. 7. Glede, sodelovanja in povezova- nja kmetijstva na mariborskem območju bo komite posebej raz- pravljal na seji skupno s sekretaria- tom organizacije ZKS Kmetijskega kombinata Ptuj. Glede predloga proračuna občine Ptuj za leto 1973 komite ni sprejel konkretnega sklepa, ampak samo priporočilo, da ga je treba dosledno uskladiti s sedanjo stabilizacijsko politiko, če to že ni. Stališča in sklepe komiteja bo upoštevala skupščina občine Ptuj, ki bo na jutrišnji seji sprejela smernice razvoja občine Ptuj v letu 1973; predvsem pa je naloga članov ZK v delovnih organizacijah, v krajevnih in interesnih skupnostih, da v okviru samoupravnih organov konkretno uresničujejo postavljene naloge. F. FIDERSEK TEDNIK — ČETRTEK, 29. marca 1973 STRAN 3 Pred 700-letnico Ormoža Ormož se v pisanih zgodovinskih virih omenja prvič 20. junija 1273. Takrat je Frizo de Holermus' ali Friderik Ormoški iz rodu ptujskih gradnikov dobil v posest grad in okolico današnjega Ormoža. Pred tem dogodkom so tod gospodarili Madžari. Ob 700-letnici Ormoža bo letos v Ormožu več slovesnosti. Lani je bil ustanovljen poseben odbor za prq>iavo proslav, pri občinski skup- ščini pa so formirali poseben sklad za financiranje obletnice. Da bi Ormož dočakal svoj visoki jubilej čim lepši, so se gospodarstve- niki potrudili in organizirali vse potrebno za ureditev mesta. Že lep čas smo v Ormožu priča številnim razkopavanjem. Sedaj so odprta štiri večja gradbišča in več mai^jših. ORMOŽ - ENA SAMA DELAVNI- CA V Ormožu je sedaj tako, kot je bilo pred leti v Ptuju. Kamorkoli stopiš, povsod nekaj delajo. Največ- je delo, ki bo opravljeno v Ormožu, je rekonstrukcija vseh cest. Vrazova ulica je že dodobra urejena. V petek so pričeh že delati na Mestnem trgu. Na vsej dolžini od mostu na Lešnici do križišča pri hotelu ter od tu do križišča pri bencinski črpalki je treba izkopati ves material do globine 60 cm, utrditi osnovo, položiti cestno kanalizacijo in vzporedno s tem graditi robnike pločnikov. Ko bodo le-ti gotovi bodo navozili gramoz ter pripravili vse za bito-gramoz in pozneje asfalt. Pii tej rekonstrukciji ceste je treba omeniti probleme s prometonr}. Obvoz skoraj ni mogoč, zato je cesta enosmerna. Zanimivo je, da vozniki postavljenih prometnih zna- kov sploh ne upoštevajo in vozijo vse križem-kražem. Delavci ormoške postaje milice imajo polne roke dela. Vskega voznika, ki se ne drži • postavljenih znakov ..primerno opo- zorijo", da bo drugič boij pazil. Promet je sedaj usmerjen po Skolibrovi ulici. Del4 na rekonstrukciji ceste izvaja cestno podjetje Mariboit financira pa jih cestni sklad SR Slovenije. Vrednost investicije je 450 starih milijonov. Po pogodbi bi morala biti vsa dela n cesti končana do konca maja. Vzporedno s cesto in urejevanjem pločnikov bodo v Ormožu spravili pod zemljo tudi telefonske linije. To delo bo opravljeno sedaj zato, da pozneje ne bo treba ponovno riti. Telefonske kable bo polagalo stano- vanjsko komunalno podjetje Ormož, pločnike pa bo uredilo cestno podjetje Maribor. AVTOBUSNA POSTAJA IN OKO- LICA Na prostoru med novo stanovanj- sko poslovno zgradbo in hotelom gradi gradbeno podjetje OGRAD Ormož novo avtobusno postajo. Nedvomno poinembna pridobitev za Ormož. Postajališče bo imelo 8 peronov in upravno zgradbo, pod katero bo javno stranišče (Tudi to!). Investitor avtobusne postaje je avto- busno podjetje Maribor. Občina Ormož je zastoi\j odstopila prostor, priskrbela projekte in prispevala 15 starih miUjonov za javno stranišče, Skupna vrednost investicije znaša 210 starih milijonov. Veliko dela je tudi v neposredni okolici avtobusne postaje. Tu so pričeli z urejevnjem okolja. Na južni strani stanovai\jsko poslovne zgradbe gradijo ograjo, ki bo razdva- jala privatne vrtove in zgradbo. To ograjo omei\jamo zato. ker je nekaj posebnega. Takšne še ni nikjer. Arhitekt Dušan Moškon, ki je tudi sicer izdelal večino projektov za Ormož, je skohstruual posebne elemente, ki so bili patentirani in v Ormožu prvič uporabljeni. Na severni strani stanovanjsko poslovne zgradbe je predviden širši prostor med zgradbo in predvideni- mi zelenicami. Vsa okolica zgradbe bo asfaltirana, dvignjeni del na severni strani pa bo ograjen z nizko ograjo. Cez prostor so predvidene poti, na sredi pa bo ploščad za spomenik revoluciji in NOV. Ureje- vanje okolja stanovanjsko poslovne zgradbe skupaj z dokončno ureditvi- jo avtobusne postaje bo stalo 75 starih milijonov Dela bodo končana do 15. maja. GRADBIŠČE PRED GRADOM Tudi za ta več ali mary olepševal- na dela je izdelal projekte arhitekt Dušan Moškon. Ob vhodu v prostor je predvidena širitev cestišča. Prostor pred gradom bo urejen za parkirišča. Površina bo tlakovana z granitnimi kockami. Gradbeno podjetje OGRAD bo na lastne stroške postavilo ograjo med grajskim in svojim dvoriščem. Ogra- ja bo iz enakih elementov kot pri stanovanjsko poslovni zgradbi. Pred gradom bodo tudi uredili zelenice, zgradili nove stopnice v grajski park ter pripravili prostor za postavitev spomenika Stanku Vrazu. Dela izvaja stanovanjsko komunal- no podjetje Ormož. Pravijo, da bodo končali do 15. aprila letos. Investici- ja je vredna 45 starih milijonov. V Ormožu je še nekaj odprtih gradbišč, vendar se ne nanašajo na 700-letnico mesta, zato bomo o njih spregovorili prihodnjič. jr Pogled na nastajajoči trg pred hotelom. Tu bo nova avtobusna postaja, in spomenik NOV.' Kdaj šola v Keblju? Na vsakoletnih marčevskih zborih volilcev občani poslušajo poročila o firedlogu občinskih proračunov za ekoče leto in o smernicah razvoja ali o osnovah družbeno ekonomske politike občin. Nimamo namena tokrat razpredati o izroditvi zborov volilcev, ki so se kot samoupravne institucije že preži veh, tudi ne o skoraj nobeni moči volilcev, da bi v predloženih dokumentih karkoli spremenih (zato so zbori volilcev navadno tudi vse kaj drugega kot tisto, kar je napovedano z dnevnim redom), zapisali bomo samo neljuba dejstva, ki smo jih zvedeli na zboru volilcev na Keblju, majhni pohorski vasici, odkoder je celo do Oplotnice dobro uro hoda. Zbor volilcev, bilje v nedeljo, 18. marca, je bil dobro obiskan. Kako tudi ne bi bil, ko pa so ljudje življenjsko zainteresirani za obnovo šole, ki bi naj po nekaj letih obljub letos le stekla. Nekaj nad sto se jih je zbralo. Beseda se je sukala o njihovih, krajevnih problemih, >>b- činske so obšli, ko pa so tako daleč od njih, da se o njih sploh ne splača razpravljati. Povedali so, da bi radi: pogoje za normalo delo v šoU, nekaj prenovljenih učilnic, en kabinet in sobo za delo družbenopolitičnih organizacij. In čeprav je do začetka obljubljenih obnovitvenih del še zelo malo časa, jim nihče v občini ne ve povedati, kakšno šolo bodo dobiU, ali novo ah obnovljeno staro kmečko poslopje, kjer imajo pouk zdaj. Kdaj bodo načrti gotovi, kdaj jih bomo videU, so se strahoma spraševali, boječ se, da ne bo zopet ostalo samo pri obljubali. Še tri zanimivosti s tega zbora je vredno zapisati. Nihče izmed okoli sto prisotnih kebeljskih krajanov, biU so skoraj sami kmetje, ni vedel, da lahko dobijo za obnovo svojih kmečkih gospodarstev posojila, ki jih kmetijska zadruga vsako leto podeU kar precej. Tudi za posojila Perutnine Ptuj za farme piščancev še niso slišali? ! Tare jih pa tudi že nekaj let nespremenjena cena lesa, tako da danes zanj komaj še dobijo toliko, da se ga splača podirati. Les pa je za njih praktično edini vir dohodka. Vprašujejo se, kako je z obljubljanjem lesne industrije, da bo stimulirala gozdne posestnike in podiranje lesa. Večkrat so se člani občinskega političnega aktiva, ki so bih zadolženi za vodenje zborov volilcev na Keblju, z nelagodnostjo odprav- ljali v to pohorsko vasico, češ da je tam , vroči teren" in obtožbe kar sikajo proti , človeku od tam spodaj". Tokrat je bilo drugače. Kebeljčani šo se pokazali kot potrpežljivi in skromni, radi bi samo že davno obljubljeno. Celo še več, zopet so obljubljah svojo pomoč v lesu, da bi začeli z obnovo šole. Upajmo, da tokrat ne bo ostalo samo pri besedah in da bodo kebeljski otroci naslednje šolsko leto že stopili v nove učilnice. Kljub zapoznelim pripravam in še zdajš- njim nejasnostnim okrog nove šole morda še ni prepozno, da bi jim ta še več kot potreben objekt le letos zgradili. „..........________............ . M.MUNDiL 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 29. marca 1973 800 Šolarjev manj Prejšnji teden so v Ptuju na seji skupščine Temeljne izobraževalne skupnosti sprejeli družbeni dogovor o programskih nalogah otroškega •varstva v občini Ptuj v letu 1973, .združih so kadrovsko komisijo in komisijo za štipendije v skupno komisijo za kadrovska vprašanja in štipendiranja, sprejeli pravilnik o štipendiranju in pomoči rednim in izrednim študentom, zaključni ra- čun sklada TIS in sklada otroškega varstva pri TIS za leto 1972 ter poslovno poročilo TIS za lansko leto. Ker smo o programskih nalogah otroškega varstva že pisali, o kadrovanju in štipendiranju pa bomo prihodnjič, poglejmo nekaj zanimivih dejstev iz poslovnega poročila: V ptujski občini je 17 popolnih osnovnih šol, 7 šol ž oddelki od 1. do 5. razreda, 4 šole z oddelki od 1. do 4. razreda, \ šola s kombiniranim poukom in 1 posebna osnovna šola. Pri šolah v Leskovcu in Desterniku imajo organizirane tudi oddelke posebne osnovne šole, v šolskem letu 1972/73 pa so v Markovcih oddelek posebne osnovne šole ukinili, ker ni bilo več pogojev. V šolskem letu 1971/72 je osnovne šole v ptujski občini obiskovalo 9.513 učencev, kar je za približno 800 učencev manj kot pred sedmimi leti. Število učenecev vsako leto pada, vendar ne toliko, da bi bilo zaskrbljujoče. Učni uspeh se je v primerjavi z letom prej izboljšal za 0,5 %, v zadnjih štirih letih pa je narasel za 11,7 %, kar dokazuje velike napore prosvetnih delavcev, da bi čimveč otrok redno izdelovalo in tudi skrb celotne družbe, da se položaj osnovnega šolstva postavi v take pogoje, ki bodo omogočali kvalitet- no delo. Prosvetarji z doseženim še niso zadovoljni, saj stremijo za tem, da bi bili učni uspehi 100 %. Niso več daleč od tega, saj se je odstotek uspešnih učencev v zadnjih štirih letih povečal od 81,4 % na 93,1 %. K izboljšanju učnega uspeha pa je, seveda, pripomogla tudi načrtna in pravočasna dodatna pomoč učen- cem, večja resnost pri opravljanju popravnih izpitov, delo s starši in boljši materialni pogoji šol. Vehka ovira za še boljše uspehe pa je triizmenski pouk na štirih šolah (Dornava, Markovci, Desternik, Ze- tale), popolni dvoizmenski pouk v skoraj vseh šolah ptujske občine pa ovira izvajanje dodatne pomoči učencem. Varstvo učencev ali podaljšano bivanje je organizirano v Kidriče- vem, Ptuju, Podlehniku in Stoper- cah. Skupno je bilo v varstvu 254 učencev. Lani je imel sklad TIS skupno 34,814.445 din dohodkov, ki so jih uporabili za dejavnost osnovnih in posebne osnovne šole ter za delno sofinanciranje glasbene šole, za dijaški dom, delavsko univerzo in vzgojno varstveno ustanovo. M, Mundaii Reorganizacija sindikatov v ponedeljek, 4. aprila popoldne se bo v Narodnem domu v Ptuju sestal celotni sindikalni aktiv ptuj- ske občine skupno s komitejem občinske konference ZKS Ptuj. Obravnavali bodo predlog reorgani- zacije sindikatov v SR Sloveniji. Uvodno obrazložitev bo imel Jože GLOBACNIK, podpredsednik re- publiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Na posvetovanje bodo povabiJ[i tudi sindikalne aktive in komiteje ObK ZKS iz Ormoža in Slovenske Bistrice. F. F. Nočni trezor sedaj tudi v Ptuju Služba družbenega knjigovodstva, podružnica 5 24 Ptuj, Titov trg je v svojem poslovanju uvedla nov so- dobni postopek sprejemanja denar- ne gotovine tudi v tistem času, ko so njeni poslovni prostori zaprti; to je v popoldanskih in nočnih urah, sobotah, nedeljah in praznikih. Novi, tako imenovani „nočni trezor" bo omogočil, da bodo lahko podjetja redno prinašala denar v varstvo banke in da se ne bo več pripetilo, da bi v času od sobote na nedeljo nepovabljeni gostje izprazni- U njihove slabo zavarovane trezorje ali pa kar pisarniške mize. Predvsem bo nočni trezor močno razbremenil trgovino, gostince, javno transport- no službo in bencinske črpalke. Denar se bo prek posebne kasete vlagal v nočni trezor, vendar je pri tem potrebno obvestiti bodoče uporabnike, da ne bodo pozabljali denarju priložiti tudi položnice, komu je namenjen. V popoldanskih urah nabran denar v trezorju bodo naslednji dan že ob sedmi uri začeli preštevati in vpisovati na račune in bo poslovanje SDK službe mnogo bolj enakomerno kakor sedaj, ko so iztrženi denar prinašali komaj - ob deveti ah še bolj pozni uri. Spre- memba je tudi v tem, da bodo prodajalne lahko svoj izkupiček direktno predale banki in ne tako kot prej, da so ga nosili najprej na svojo upravo, nato pa ga je ta dostavila banki. Namestnik direktorja, Lipe Izla- kar je "povedal, da bo nočni trezor uradno pričel delovati 1. aprila 1973 in da bo iikrati odpadla dosedanja sobotna dežurna služba. Ker je jugoslovanska kovnica 15. marca vpeljala v promet nove kovance za 1 dinar, 50, 20, 10 in 5 par, je tovariš Izlakar omenil, da pri novih kovancih ni bistvene razlike glede na dosedanje, le da je pri 1 dinarskem kovancu nova legura ista, kakor se rabi pri 2 in 5 dinarskem kovancu. Dinarski napis je v obliki kroga okoli številke, ki označuje njegovo vrednost. Pri .kovancih, ki imajo vrednost v parah, je nova sa»o letnica kovanja, legura je ista kot je bila do sedaj. Novi denarje že v obtoku. Krajevna sl