n-JS ?ke Oldest and Most Popular, Slovene !Newspaper, in United States oft 'America. ambrikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKL Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do tmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA y CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Zdruienih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 198 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 13. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 13, 1932 LETNIK (VOL.) XLI Hoover dobil trpek odgovor - Grčija izpustila Hla £IVŠI SENATOR REED OŽIGOSAL HQOVERJEVE IZJAVE KOT ABSOLUTNO NAPAČNE. — HOOVER SE IZKA-? ZAL KOT IZREDNO SLAB PREROK. — UVEDEL JE # NEKAK KAPITALISTIČNI KOMUNIZEM. — V AME-W RIKI PRVIČ VOLIL, KO JE BIL STAR 45 LET. Des Moines, Iowa. — V istem mestu in v isti dvorani, kjer je prejšnji teden predsednik Hoover napravil svoj apel na farmarje, da ga ponovno izvolijo v predsedniški urad, namreč v tukajšnjem Coliseum, se je v ponedeljek zvečer slišal drugi govor, ki je temeljito potolkel spretna Hoover jeva izvajanja. Govornik je bil bivši senator J. A. Reed iz Missouri, ki je ožigosal Hooverjev govor kot "celo vrsto napačnih izjav in neupravičenih izvajanj." Povdarjal je, da se je Hoover doslej še vedno izkazal kot skrajno slab prerok, in je čital celo število njegovih izjav, v katerih je Hoover trdil, da bo depresija kmalu končana in se bo brezposelnost nehala. Taka prerokovanja je izdajal v letu 1929, 1930 in 1931 in so se vsa izkazala kot ničvredna in torej tudi ni pričakovati, da bi moglo biti sedanje njegovo prerokovanje, da ima v teku že vse načrte, kako bo depresijo odpravil, kaj boljše. Kar je Hoover do zdaj napravil, je dejal Reed, ni bilo nič drugega kakor nekakšen kapitalistični komunizem. Denar se namreč jemlje od ljudstva potom davkov in se ga daje na kredit velikim bankam, trustom, železniškim družbam in drugim velikim podjetjim zato, ker so v stiski. To je v principu enako komunistično, kakor zapleniti bogatašem denar in ga razdeliti med ljudstvo. Ostro je govornik pobijal tudi Kooverjevo izjavo, da so hile Zed. države že tako pri koncu, da bi morale tekom dveh tednov °Pustiti zlati standard. To je absolutna neresnica, je govornik vzkliknil, in to lahko potrde tudi avtoritete na ekonomskem Mju. Naravnost nerazumljivo kako se je mogel poslužiti °over takih napačnih izjav za >jo kampanjo. Te njegove iz-;!avS so povzročile velikansko 8kodo in so razburile finančni ®vet, kar se je lahko opazilo ta-drugi dan na borzi, ko so delnice rapidno padle, češ, ako \e biLa finančna zgradba Zed. INSULL POD NADZORSTVOM POSLEDICA ORKANA NA PORTO RICO de ^žav pred par meseci tako na ih nogah, je možno, da prispet do tega. In take alarmantne vesti razširja predsed-mk sam! kako se Hoover skrbno bri-r.a Za tujezemske dežele, name-da bi posvetil svojo pozor-v0st v prvi vrsti Ameriki. Hoo-er.ieva teorija, je povdarjal fteed, je namreč ta, da je dolžnost Zed. držav, da drže pokon-mančno in ekonomsko zgrad-2u ?ele»a sveta. To Hooverjevo Jemanje za inozemstvo je po-Mrv"? razumljivo, ako se po-set i da ie ta mož prebil dvaj-Ijeni SV0->e8a odrastlega živ-član v inozemstvu in je bil 8indiw ducatov tujezemskih bil Z\°J-[n korP^acij; ki je volilec nran kot kvalificiran Prvič v v\ Angleškem in ki je bil Na ukaz državnega pravnika grška policija izpustila In-sulla. — Stanuje v hotelu, a ga policija nadzoruje. —o— Atene, Grčija. — Grški državni pravnik je v torek izdal ukaz, da policija takoj izpusti iz zapora amer. bivšega ma-gnata Samuela Insulla, starejšega. Ukaz se je izvedel in In-sull se je iz zapora preselil v enega tukajšnjih najboljših hotelov. Ostal pa bo pod stalnim policijskim nadzorstvom, dokler konzulat Zed.držav ne predloži oblastem jasnih dokazov o obtožbah, ki so vložene v Chicagi proti njemu. Da se je izpustitev Insulla pospešila, je bil v prvi vrsti vzrok ta, ker je mož, ki je zdaj star 73 let, zelo oslabel vsled zadnjih ^ razburljivih dogodkov in se je bati, da mu moči ne odpovedo, predno bi se mogel vrniti v Zed. države. InsulI se je izjavil, da je pri volji, prostovoljno se vrniti v A-meriko, toda šele po volitvah, in je prosil oblasti, da mu dovolijo ostati mesec dni na Grškem. S policijo je imel mož neprisiljen razgovor, v katerem je omenil, da je pri polomu svojih podjetij izgubil sto milijonov svojega lastnega denarja in da ne zadene njega nobena krivda,da so ta podjetja skrahirala. V splošnem se ravna z njim bolj kakor z gospodom kakor z jetnikom. Med tem, ko je bil v zaporu,mu je bilo dovoljeno, da je šel v restavracijo, pri čemer ga je spremljal civilno oblečen detektiv. -o- EINSTEIN SE NASELI V AMERIKI New York, N. Y. — Profesor A. Einstein, ki se ga smatra za največjega znanstvenika sedanjih časov, je sprejel dosmrtno mesto predsednika na neki tukajšnji višji šoli za matematiko, ki se bo otvorila prihodnjo jesen. Kljub temu, da bo stalno bival v Ameriki, bržkone ne bo zaprosil za ameriško državljanstvo. To se sklepa iz tega, ker je še vedno obdržal švicarsko državljanstvo, dasi je dolga leta stalno bival v Nemčiji. -o- UČITELJSTVO DOBILO ZA KRUH Chicago, 111. — Pretekli ponedeljek so se učiteljstvu na tukajšnjih javnih šolah poslali čeki za njih dvatedensko plačo. Ta plača pa ni za tekoči mesec, mar- j več za pol leta nazaj, namreč za prvo polovico meseca aprila. Za ostalega pol leta jim je mesto še ostalo dolžno. Iz Jugoslavije* LETALSKO ČUDO — LETALO LETELO BREZ LETALCA NAD 60 MILJ DALEČ — LETALEC SE REŠIL. — JUGOSLAVIJA DOBI NOV DENAR. — NENAVADNA LOVSKA SREČA. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI. Slika razdejanja, ki ga je zapustil za seboj strahovit orkan, ki je nedavno divjal na Porto Rico.. Slikane so razvaline neke vasi v bližini, mesta San Juan. vaden dogodek, kakoršnih ima zgodovina letalstva prav gotovo malo zaznamovati. Ze dopoldne omenjenega dne so pre-bivlci mesta Ruma opazovali nenavadne akrobatske vaje nekega letalca, ki jih je izvajal s svojim letalom, in v strahu pričakovali, kdaj vse skupaj pade na tla. Dolgo časa so to o-pazovali, ko jim je letalo izginilo izpred oči v daljavi proti Budžanovcu, kjer je treščilo na tla. Sledila je eksplozija in letalo je seveda zgorelo. Vse ruševine zgorelega letala so preiskali (in na čudo so morali priznati, da niso mogli najti ostankov letalca, ki je prav gotovo ! z letalom vred zgorel. Pa so poročali od poveljstva letalskega ! polka, da je bil z letalom dijak , , » T- -pv 'gojenec letalske šole Jovan London, Anglija. — Dva za-, ® v .v , . . , . , . ... • v. i j ! Vikcevic, da napravi letalski stopmka ameriške vlade, nam- . ,, _ ' . , K v . v xt tt ™ • • \ t xT 'izpit. Zašel je v brezzracni pro-rec N. H. Davis m A. J. Hep-1 ,1 . , , :' . v , f .. , , , , .. , stor m letalo je začelo padati. Ko burn, sta v torek pričela voditi • v._ . , . , , , , , , . i • v. .... . , , .v . i i j i Posrečilo se mu je, da je letalo s katero se obsoja poro- so pred par dnevi čistili reko's tukajšnjo vlado dogovore KRIŽEMJVETA — Tokio, Japonska. — V ponedeljek se je (izvršila smrtna obsodba nad Korejcem Ho-Sho, ki je 3. januarja skušal —o— | izvršiti bombni napad na ce- Šangaj, Kitajska. — 15 izvr-'sarja Hirohito. Načiin, kako je KITAJCI HO-ČEJOVOJM Mandžurijo si hočejo pridobiti potom orožja. Nenavaden letalski dogodek [orla, ki meri z razpetimi pe- Dne 22. sept. se je dogodil !f.utmiskor,°>__6 ~~ L®P na letališču v Vojvodini nena- POGAJANJA 0J)R0ŽJV Dogovori za znižanje mornari- ■ ce za eno tretjino. tonaže vojne evalnih članov vodilne kitajske bil obsojenec usmrčen, je bilo stranke je v ponedeljek v tu-j prepovedano objaviti, kajšnjem mestu podpisalo iz-! — London, Anglija javo, čilo Lige narodov glede Man-!Temzo, so našli v njej glavo \glede znižanja džurije, da se jo mora napra- j moškega, o katerem so ugotovi-viti za avtonomno provinco, j li, da je živel pred 2500 leti, v češ, da se s tem krši suverenost I takozvani bronasti dobi. Glava Kitajske. Zato, pravi izjava, je'je bila 15 čevljev globoko pod riški sporazum doseže, bo ime-edina pot, ki si jo more Kitaj- i dnom reke. ska izbrati, oborožen odpor, in j — Atene, Grčija. — Pred-ljudstvo mora prisiliti nan- sednik republike je v ponede-kingško vlado, da se odloči za ljek napravil apel na voditelje uporabo orožja. | političnih strank, v katerem -o--'jih prosi, naj se v dobro domo- zopet naravnal, a vsled naglega padca se mu je utrgal pas mornarice za eno tretjino, ka-,. . v predlagal in Je. zdrkml s sedeža ter z kor je svoječasno Hoover. Ako se ta anglo-ame- SREČNA KALIFORNIJA Washington, D. C. — Kalifornija je država, ki je posebna ljubljenka federalne vlade. Do zdaj je vladna finančna korpo-racija nakazala posojila skupno vsem državam v Uniji znesek 121 in pol milijoni dolarjev posojila. Od tega pa je samo Kalifornija dobila 102 milijona, za vse druge države je ostalo le 19 in pol milijonov. -o- ŽENSKA ODGOVARJA HOOVER.IU Chicago, 111. vine zedinijo in sestavijo vlado, v kateri bodo vse stranke razen komunistov. — Asuncion, Paraguaj. — V pokrajini Gran Chako še vedno trajajo boji med bolivij-skimi in paraguajskimi četami. Paraguajsko armadno poveljstvo poroča, da so bile na nekem odseku bolivijske čete temeljito poražene. -o—— naglico drvel proti zemlji. Na srečo se mu je padalo odprlo in poškodb srečno lo velik vpliv na bodočem zase-!tako j® brez ,. _ . danju splošne razorožitvenej Pn!etel ? ko ->e i1 Je sije • Je Preniože"[ zniževal ceno ameriškim farmar- 111 je nato TT'1 V- inozemstvu i ski m produktom in s tem posta-b ' Ameriki s svojimi vil temelj agrikulturnemu ban-Z z&komte avtoritete Ikrotu. je ženska demokratska voditelji- zvečer. Nekaj posebnega. Prek-ca, Mrs. G. Bass, dala odgovor Hoover ju na njegov govor zadnji teden, ki ga je naslovil na ameriško ženstvo. V njem je dejal, da bo nasprotna stranka, ako pride do moči, uničila sedanji življenjski standard ameriškega delavca. Ženska pa vprašuje, kak pomen ima visoki življenjski standard za tistega, ki gladuje. Mrs. Bass je tudi pov-darjala, da Hooverjeve trditve, da bi bila demokr. poslanska zbornica zadrževala povratek prosperitete, ne drže. V republikanskih rokah je bil namreč senat in cela eksekutivna moč, in sicer za dobo več kot 3 leta; in zdaj naj bo demokr. zbornica vsega kriva, ki je bila v večini komaj sedem mesecev. -o- Srebrni denar po 50 Din Do sedaj je imela Jugoslavija v prometu srebrn denar po 10 in po 20 dinarjev. Pred kratkim so pa pričeli z izdelavo no-meljito preiskala" hišo "in "s ple- jvih srebrnih novcev po 50 Din. nom $1,463, ki sta ga našla skriJTi novi SOdinarski kovanci bo-tega v postelji, sta izginila v av- do % čistega srebra, med- tomobilu. tem ko ga J'e v 10" in 20dinar- n jskih komaj polovico. To pa za- to, ker, če bi bili 50dinarski kovanci iz enake zlitiine, kakor so 10- in 20dinarski, bi morali biti tudi primerno težki, da bi teža srebra odgovarjala vrednosti, po 20 in nenavaden lovski plen. -o- Smrtna kosa V Šmartnem pri Litiji je u-mrla Angela Vrhovec roj. Ko-tur, s Konja, žena gostilničarja, stara 40 let. — V Ljutomeru je umrl posestnik Šoštarič iz Stare ceste. — V Idriji je umrl Oskar Pečirer, stavbni risar v pokoju, star 68 let. — V Kranju so pokopali Oskarja Rebolja, pilota, ki se je ponesrečil v Novem Sadu. Suša na Dolenjskem Vsa Slovenija je bila v letošnjem poletju prizadeta po hudi suši, a najbolj jo občutita Suha in Bela Krajina. Na Gorenjskem, Štajerskem in okoli Ljubljane je bilo vsaj par poletnih ploh, v Suhi in Beli Krajini je pa še v drugi polovici septembra vse suho in brez vode. Vse je posušeno. Huda prede tudi Notranjcem in Krašovcem. Na Blokah so lepi valoviti grički kakor spremenjeni v pogorišča, kajti trava je do korenin sežgana. Po Krasu je veliko pomanjkanje vode in potoki so usahnili. Cerkniško jezero že kmalu ni bilo tako suho kakor letos. LETALCA REŠILA LADJA Manila, Filipini. — Nemškega letalca von Gronau in njegove tri tovariše, ki so se na svojem poletu okrog sveta v nedelje ponesrečili v Indijskem morju,. tako bodo pa tehtali le je iz neprijetnega položaja, ko .gramov. Izdanih bo teh kovan-ni banditi v ponedeljek zvečer iz- jih je razburkano morje preme-j cev za 550 milijonov Din, do- Samo cent in pol stane "Air Sloven«c" naročnike dn* vnc. In vendar koliko zam mvot. i., komtnega licrila najdete V njen ta c-nt in po?. pustili 39 letnega bankirja N. B. Collinsa, ki so ga zjutraj istega dne ugrabili skupno z njegovo ženo. Zahtevali so od njega odkupnine najprej $100,000, ki pa so jo pozneje znižali na $5000. Ženo so izpustili z naročilom, da preskrbi denar. Ta pa je javila celo stvar policiji. Zvečer se je eden detektiv oblekel v obleko Mrs. Collins in se z nje. tavalo, rešil neki angleški par-nik in jih prepeljal v mesto Rangun. -o- VOJAŠTVO VARUJE PRE-MOGARJE Taylorville, 111. — Podoben položaj, kakor bi bila vojna, je v ponedeljek vladal v tem me-,kovanega denarja. Denar kuje-stu. Premogokop Hewittville je | jo v Belgrade in so pri tem zabil namreč otvorjen, a delo v'posleni večinoma še delavci iz nim avtomobilom vozil v družbi ^jem je skušalo preprečiti na Nemčije Žrtvi napadov V Solčavi je nekdo napadel 311etnega delavca Ivana Pe-hovnika z nožem in mu priza-jal nevarno rano v trebuh. — 221etnega trgovskega pomočnika Friderika Canjka iz Polzele je neznanec udaril z lato po glavi in mu napravil večjo rano. -o- Nesreče z orožjem Alojz Guzej, 251etni delavec od Sv. Primoža pri Št. Jurju je pregledoval staro nabasano puško, ki se je sprožila in naboj je Lojzetu raztrgal prste leve roke -o- Nezgode V Loškem potoku se je ponesrečil 611etni delavec Alojzij Vončina, ko mu je padel debel hlod na nogo in mu jo zlomil. — Na Trati v Poljanski dolini je neki kolesar podrl 611etno Marijo Langerholz in ji zlomil roko. — V vasi Draga v Loškem potoku je padel s konja čevljar Valentin Vole in se nevarno pobil. -o- Radi neprevidnosti j V Dolu pri Hrastniku je 30-posameznega prebivalca po letni posestnikov sin Jože Kle-71.40 Din kovanih srebrnih men tako neprevidno ravnal s novcev; skupaj z nikljastim flobertovko, da se je sprožala drobižem pnide na vsakega pre- in mu je šla krogla skozi kole-bivalca povprečno po 88 Din ,no. o ' čim je bilo 10- in 20dinarskih nakovanih le za 450 milijonov dinarjev. Povprečno pride na dveh drugih detektivov, ki so bili skriti v zadnjem sedežu, po ulicah, ki so jih s posebnim pismom naznačili banditi. .Izsiljevalci so pa zaslutili, da jim je nastavljena zanka in so moža izpustili, predno bi bili ujeti. stotine piketov, ki so po večini prispeli iz drugih mest. Nastopiti je moralo vojaštvo, ki je pi- --o- Velik orel Od Velike Nedelje poročajo, kete pregnalo s plinskimi bom- da je križniški logar Franc Pe-bami. j tek ustrelil v redovnem gozdu --o--I 'Odtoku" lep eksemplar sami. Obsojen Pred senatom novomeškega sodišča je bil obbsojen radi požigov 371etni posestnik Franc Matzele iz Talčjega vrha. Obtožen je bil, da je lansko leto zažgal gospodarsko poslopje svojemu svaku Jožetu Vidmarju v Rožičevem vrhu. Obsojen ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ce takoimenovanega kačjega je bil na dve leti ječi. tirnim- SMERIRANSK! SLOVENEC Četrtek, 13. oktobra 1932 * »MERIK'ANSKI SEOVENEC , Prvi in najstarejši slovenski , list v Ameriki RP' Ustanovljen leta IM T lakaja vsak dan razun nedelj, pone- laljkov in dnevov po praznikih, Izdaja in tiska: PDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 5544 i.r Naročnina: Za celo leto-------$5.00 Za BPl leta-------2.i>0 Za četrt leta-------1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto----$6.00 Za pol leta--3.00 Za četrt leta____1.75 The first and. the Oldest Slovene Newspaper in America* Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays* Published By! EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 Subscription! For one year_____ For half a year__________ For three months______ __$5.00 __2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year____ . $6.00 For half a year___3.00 For three months __ 1.75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na lista znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega comena za hitro objavo moraio biti dopoalani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. _ U.: Roosevelt-Hoover Ija, kaj je njegov namen glede prohibicije, kaj je njegov na-; men glede hazardnega borzajanstva, kaj je njegov namen gle-J de pomoči farmarjev in kaj je njegov namen glede brezposelnosti in glede splošnih razmer v deželi. V teh izjavah živi yo-| Ija in odločna energija moža, ki se je do danes izkazal še vseskozi, v katerikoli poziciji ali službi, kot iskren, zanesljiv in; odločen vodja in izvrševatelj danih obljub. Dočim republikan- j ski Hoover se v tem oziru nima s čem ponašati. Republikanci strašij.o, da bo še slabše, če pridejo na sedlo demokrati. Toda zdrava pamet pove vsakemu, da slabše kakor je, sploh biti ne more, kajti pod sedanjo republikansko administracijo smo prišli v dolino najslabših razmer, ki smo jih kedaj imeli. Zato pa, volilcii, pozor! Pred vami stojita dva moža: Roosevelt — Hoover. Kateremu bomo sledili in zaupali usodo te naše velike, mogočne dežele? Volilna kampanja se bliža svoji končni fazi. Obe vodilni politični stranki vodita strastno borbo za dosego zmage na volilni dan, 8. novembra. Agitatorjev za obe stranki kar mrgoli za vsakim vogalom. Obljube se daje in izjavlja tu in tam, kakor je baš običaj v volilnih kampanjah. Skušnje učijo, da obljubovanje raznih politikov je prazno. Obljube, ki padajo iz političnih taborjev ljudstvu, so kakor snežinke v toplem dnevu. Vidiš jih, ki padajo, a še predno pade na zemljo, se že stopi in izgine. Zato razna obljubova-nja, ki so vsa pretirana, ne dosegajo več tistih nad, kakor so jih nekdaj. Ameriški narod je šel zadnja štiri leta skozi bridke preizkušnje življenja. Govori se, da Amerikanci take krize še ne pomnijo, kakor je baš ta, v kateri se narod muči. Človek bi sam sebi ne verjel, da je kaj takega mogoče v deželi, ki je bila in je še polna bogastva. Vse ima kar potreba za proizvodnjo izdelkov, živeža in vsega. In vendar tudi v tej bogati deželi je nastala kriza, da imamo nad 12 milijonov ljudi brez dela in zaslužka, in ti milijoni se še vedno množe. Ta kriza se komentira tu in tam. Nasvetov je mnpgo — praktičnih pa malo ali nič. Republikanska stranka, naj kdo hoče prinati ali ne, je moralno veliko odgovorna za to krizo. Republikanska stranka je bila v tem času v administrativnem sedlu, imela je moč in avtoriteto, da bi nastopila kot zastopnica naroda v marsičem. Toda ali je? Ne more se tajiti, da ni — toda vedno šele tedaj, ko je prosperiteta pogorela. Pojavila se je s svojimi ustanovami vedno tedaj, ko so razne gospodarske katastrofe razdejale to, kar je bilo dobro. Dolžnost vlad,-ne stranice je bila, da bi bila pazila preje, da bi se gospodarske katastrofe preprečile in dosegla bi. bila dvoje dobro: ohranila bi, kolikor bi, se dalo, to, kar je že bilo, a obenem bi si prihranila delo in trud z raznimi ustanovami, ki požro bilijone in bilijone za podpiranja, raznih zavoženih in faliranih industrijskih ustanov. Ne smemo pozabiti, kaj se je zgodilo z newyorsko borzo, kako so drsele cene akcijam tri leta navzdol. Vse to, kakor je časopisje poročalo, umetno vprizorjeno potom raznih zakulisnih borznih raketirjev. Ti zakulisni elementi, ki so uničevali svojevoljno vrednost ameriških industrijskih ustanov, so imeli proste roke in nobena oblast ni dvignila proti njim in njihovemu zlobnemu delu niti prsta. Danes pa, ko je to podzemsko delo izpodkopalo temelje raznim industrijskim usta-royam. da so na robu bankrota, pa prihajajo republikanci z raznimi finančnimi ustanovami ter financirajo skrahirana, ppdr jetja, ki so skrahirala, kakor smo zgoraj omenili. Vprašamo, ali je to pametno gospodarstvo? Vsak naj sodi sam! Volilna kampanja je tukaj. Obe stranki podajate svoje programe in načrte. Republikanskih obljub in programov je narod sit. Dvanajst let smo imeli priliko opazovati ta program in dvanajst let je narod užival sadove republikanske politike. In kakšni so? Uživamo jih in slep je oni, ki jih ne pozna. Demokratska stranka prihaja na drugi strani s svojim programom. Na čelu ji stopa njen kandidat, guverner Franklin D. Roosevelt. Njegove obljube in njegov program je bolj ja^en kot republikanski. Demokratski kandidat jasno izjav- PRVIČ NA WILLARDU, WIS. L^iDpnt, III, 1 i O lepi časi, kje ste vi, minulih mojih mladih dni; ko za nikakoršno gorje ni moj« vedelo srqe? Danes pa izlet na deželo, na amerikansko farmo. Že dplg.o: sem ugibal, kedaj bi otrese! j mestni prah, ostavil mesto in se' podal v sveži zrak, na deželo.! Ako se hočeš- docela odpočiti ter okrepiti na deželi, moraš vse skrbi in vse sitnosti doma pustiti • ter se brezskrbno pre-! pustiti brezdelju. In to se mi je; ravno posrečilo letos na Willardu. V Milwaukee sem bil šel na železniško postajo North Western in sem kupil vozni listek do postajice Fairchild. Dospel sem na omenjeno železniško posta-jico proti večeru okoli 6 :30. Od| tu sem se peljal z avtom še do-: bro uro in sicer smo šli gor pa' dol, dol pa got'- Se razume, da1 je to farmarska pot. Na tej za-1 nimivi vožnji sem se domislil na Whoopee Ride, ki se večkrat vidi v bližini mest. Tam tudi, avtomobili skačejo gor pa dol,1 dol in gor. Pri taki vožnji se človek prav dobro pretrese, si.; lahko prešteje vsa rebra in za-j dobi boljši apetit, kakor če bi i človek pil Marijaceljske želodčne kapljice. Srečno sem pripeljal vse svoje kosti pred župnišče v "VVillar-du. Prav oddahnil sem se bil, ko sem stopil iz avtomobila v prijazno ter lično župnišče Rev. J. Novaka. Brez ceremonij, brez običajnih uvodov sva z gospodom takoj naredila načrt, kako bom najbolje preživel dneve na Willardu. Vsi imamo dušo in telo, zato bo treba, poskrbeti za dušo in za telo. Imel sem pri. tej priložnosti za Willardčane enodnevno Qeščenje presv. Reš-njega Telesa. O letošnji 13urni pobožnosti presv. R. T. je že pisal Mr. Pe-rovšek, ki ga sedaj dobro poznam. Zato bom jaz le malo o-men'1 o tej pobožnosti. Kar je na mene napravilo močan vtis, je bilo lepo slovensko petje pri dnevnem češčenju presv. R. T. Kdo bi mislil, da znajo naši Slovenci in Slovenke na Willardu tako lepo in čisto prepevati tudi nabožne pesmi. Willard kar nič ne zaostaja za drugimi naselbinami glede petja. Gul sem tudi peti latinsko mašo in na farmi, na Willardu. Podpisani pevskemu zboru častitam in mu priporočam vztrajnost pri petju! Postavili ste se, cenjeni pevc-i ter pevke! Sedaj pa preidenj k popisovanju, kako sem si ogledal Wijlard in njega okolico. Najprej, velja pohvalna beseda gospodu župniku J. Novaku, ker je zasadil tako lep in bogat sadni vrt ali sadovnjak. Ko sem se sprehajal med sadnim drevjem, kako so se mi nasproti smejala rudeča, debela jabolka, prvovrstne hruške, vabljive češplje, zlatorumene slive itd. Kmalu bi posnemal Evo in posegel po zapeljivem sadežu. Te skušnjave me je pa reši! dobrohotni gospod župnik, ko mi je dal vsestransko d^spenzo ali dovoljenje, da si smem utrgati poljubno. Povem vam, cenjeni bralci Amer. Slovenca, da se mi je škoda zdelo trgati z drevesa te prekrasne sadove. Mislil sem si, naj ostane krasota sadnih dreves do pozne jeseni. Kaj je z lepimi sadeži naredila hladna jesen, sil lahko mislimo. Z g. župnikom sva se prav dobro razumela tudi zato, ker sva oba prijatelja narave. Kako sem bil vesel, ko me je gostoljubni gospod župnik povabil, da greva lovit ribe. Pa pojdimo, sem veselo priltrdil in sem šel z gospodom "fišat" in sicer prvikrat v Ameriki. Imel sem srečo in sem vlovil na trnek štiri ribe. Sedaj mi je jasno, kako lepo zabavo ima vsaki predsednik Amerike, ko gre lovit ribe, če se hoče razvedriti. Ko vrže človek trnek v vodo, kako željno čaka, da pride ribica blizu. Zdajci priplava, Žilne močno, ribica, zdaj te boli hudo! Ali naj pozabim omeniti, da je na deželi sreča dor»a ? Svečani trenutki mladega jutra na deželi! Zameketa drobnica. Za-muka govedo. Kravji zvonci za-pojo in vsa truma gre za enim samim ciljem — na pašo. Vse to sem opazoval na Willardu po dolgih letih zopet enkrat. Gospod žuipnik J. Novak je pa tudi hudomušen, kot sem kmalu spoznal. Prepričati se je namreč hotel na meni, koliko prenesejo rpomehkužene noge meščana. Zato me je gospod vodil na dva višja hi;iba v bližini Willarda. O tem potu ne bom nič drugega omenil kot samo to, da na vrh sem dospel ter sem užival razgled. To je menda dovolj za neutrjenega meščana. Več o mojem hribo-lastvu pa prosim nikar ne izpra-šujte gospoda župnika. Omenim naj le še to, da jaz raje gledam iz nižave na goro, kot da bi šel na hribe in na planine. To pot sem bil z g. župnikom na willardski "Šmarni gori". — Ko sem z gore užival razgled okolice, dejal sem samemu sebi: "Ti kmetje v luči solnca, ej, takih nima celi svet, pa pojdi tja do konca! V mesto, v mesto! — tako slišiš mnoge deželane. Tam v mestu so krasne cerkve,lepe hiše; tam so ljudje vedno praznično oblečeni Ni jim treba hoditi na polje. Ni jim treba pasti krav. Otroci imajo blizu do šole. Na deželi jemo samo močnik in žgance ter kislo zelje in fižol. Tam v mestu imate vsak dan meso in pečenko, pa kdo ve, koliko še drugih dobrot. V mestu vsak dan jeste bel kruh, mi ipa otepljemo črnega, da človeka že kar zobje bolijo po njem. Dragi, ali ni vse to dostikrat prevara ? Cujte, pravo oceno meščanskega življenja. V mestih živijo tudi strašni ljudje. Bogati so in nikdar siti denarja. Denar jim je vse in trdo je njih srce. Revežem ne pomagajo. Živijo v razkošju. So samoljubni. Mese-nost in uživanje je v njih. — Tedaj, kaj storiti? Ali v mesto? Ali na deželo ? Kratek je moj odgovor: Mesto mori, dežela pozivi 1 B. W. UDELEŽENCEM MEDENEGA PIKNIKA V LEMONTU! Lemont, 111. | pomogli, da je medeni piknik Zadnjo nedeljo v letošnjem! tako izborno izpadel in sicer septembru je bilo pri nas v Le- nad vse pričakovanje dobro, montu zelo živahno, ko so se pri- j Prepričan sem, da so sd ude-jatelji čebelic v zelo lepem šte-; leženci letošnjega meGenega pik-vilu odzvali povabilu na medeni nika v Lemontu podaljšali živ-piknik v Lemontu. i ljenje za eno leto in sicer z nie- Father John kaže razsta vo na medenem pikniku. V NEDELJO POJDEMO V RIM Cleveland, O. Požrtvovalno društvo "Jugoslovanski pasijonski klub" vprizori v nedeljo, dne 16. oktobra zvečer v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. lepo igro "Mučeniška smrt sv. Neže". To bo prva igra, katero vprizori omenjeni klub po svoji krasno prodzvajani svetopisemski igri "Pasijonu", kjer so nam prikazovali Kristusovo trpljenje. — Pasi jonska igra se je vršila v Jeruzalemu, sedanja igra, Smrt sv. Neže, se bo pa vršila v Rimu in se bomo t.orej v duhu podali v Rim, središče krščanstva, in preživljali one dneve bridkosti in strahote, katere so moraji prestati prvi kristjani, da so ohranili svojo vero. Omenjena pasijonska igra, ki je bila igrana v postu, in pa sedanja, ki jo nam bodo pokazali v nedeljo, sta obe igrani po istih jgralcih. Ena kakor druga igra je zg, vsakega katoličana nekaj lepega in gin-ljivega in bo le škoda tistemu, ki se na kak način ne bo mogel te predstave udeležiti. — Take igre nikakor niso prazna, slama, imajo globoko zamišljeno jedro resnice in so od začetka Podpisani ni pričakoval, da bo tako lepa udeležba na medenem pikniku. Veselo je bilo opazovati kako so se kmalu po 2. uri pop. zbirali avtomobili pred našo skromno cerkvico. Udeleženci so bili z raznih krajev okolice. O-pazil sem prijatelje iz Lemonta, Argo, Joliet, La Salle, Chicage, So. Chicage, iz Indiane ter od Pennsylvanije. Vzradoščen sem bil, ko sem videl, da moj letni trud ter vabilo na medeni piknik ni bil zaman j. Prijetno dolžnost izvršim, ako se javno oglasim ter prisrčno zahvalim udeležencem nedeljskega piknika. Vročo zahvalo izrekam še posebno onim,ki so pri- dom, z medico ter z medenim pecivom. Želim pa, da se črez leto dni zdravi in veseli zopet snidemo v Lemontu pri "medenem Finžgarju". Do tedaj upam, da, se bo število čebelnih panjev namnožilo in želim, da se drugo leto tudi podvoji število udeležencev medenega piknika. Dolžnost vsakega čebelarja je, da čedalje več in več prijateljev zainteresira za marljive čebelice in za sladki med. Med je zdravilo. In zdravje je nad vse. Udeleženci medenega piknika, bodite še enkrat prav toplo pozdravljeni in pohvaljeni od le-montskega, vam hvaležnega če* belarja. Rev. John Ferlin. do konca polne zanimanja, ker se v njih ponavljajo dogodki j onih strašnih dni, ki so se takrat vršili, ko je na tisoče kristjanov umiralo mučen'ške" smrti na najstrašnejši način. Igralci, po številu do 50, nas j bodo takorekoč popeljali v1 Rim, kjer se je vse to vršilo.! Slišali in videli bomo vse, kar so nam o tem dogodku pisali zgodovinarji!. —Pretresljivi so prizori, ki so se v Rimu v resnici godili, in kateri nam bodo po-kazani na odru, kakor da se v resnici godijo pred našimi očmi ta večer. — Igralci so se pa tudi požrtvovalno učili par mesecev, da nam bodo mogli vse kolikor mogoče, resnično pokazati. Že zaradi velikega truda in požrtvovalnosti igralcev in pa lepote in vsebine igre smo dolžni, da rq v velikem številu odzovemo prijaznemu vabilu in kolikor mogoče vsi pridemo na to talfo pomenljivo predstavo. Cene vstopnicam k predstavi so sledeče: (po, 75c, 5.0c in 35p. Te cene SO za tako ligro, kakor je ta, veliko premajhne, toda radi težke depresije, katera je še vedno nad nami, se ni moglo drugače urediti, da: se tako da prilika, da kolikor mogoče vsi vidijo to lepo versko igro. Prav na; kratko bom tukaj o- menil le poglavitne stvari iz te do sedaj še malo znane igre.—-Sv. Neža kot mala, komaj 13-letna deklica, nenavadno junaško kljubuje mogočnim sodnikom in vsem, ki so jo skušali odvrniti od Kristusovega nauka-Nikakor noče darovati mali-kom. Z najhujšim orožjem in mukami jo hočejo prisiliti, poskušajo z zlatom in sladkimi obljubami, pa je vse zastonj-Na ipriprošnjo sv. Neže so se zgodili čudeži; ko se je vpričo množice podrl mal*k Jupiter in so se mnogi spreobrnili, med njimi tudi sam vladar Simfroni-jan, in vestalke, poganske device. Ogenj sv. Neže nič ne peče in šele sekira ji more škodovati, da ji vzame zemsko življenje in ji v zameno podari nebeškega. Vse to bomo pri tej, igri videli, kakor bi bili takrat navzoči v Rimu, ko se je vse to godilo. Ker je ta drama tako pomenljiva -in so njeni dogodki tako resnični, je to že samo od sebe nekako vabilo, da ne izostanemo od te lepe- predstave in jo poaetimo v velikem številu, da s tem pokažemo, da nam je življenje svetnikov ljubo in drago, ko jih premišljujemo, kako so umii-ali za Kristusa in njegov nauk. Primerjajmo sp-be z njimi, ipridimo in poživi-(Dalje na 3, strani) TARZAN GRE PO ZLATO V OP AR. (51) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS ) ?v ! J' Mm Tarzan se je zavihtel nazaj v vrhove dreves ter je sklonil, da še enkrat obišče arabsko vas. Komaj se je vsedel tp vpjp visokega drevesa, da si z njih razgleda okqliqo, je že prišel do mesta, kjer je ležal zaklani veliki lev, zamorski vojnik, ki je potoval proti vzhodu. Bil je Tamo-rec Mugambi, zvesti sjužabmk gospe Ivane, katero je iskal. Prišel je do na tleh ležečega leva. Videl je, da je zaboden in mrtev, toda bil je še gorak. To je prepričalo Mugambija, da mora biti nekdo prav blizu. Skrbno je opazoval i« prisluškoval, da kaj začuje. Ker i)i mpgel najfj nikogar, je zmajal z glavo in nadaljeval svojo pot. Le tu in tarp je zaklical v gozd klic: "Lady!", toda nobenega odgpvQr,a ni dobil. Taval, in isljfal je svojp gospo, kateri je op tako zvgatp služil, še celi d^n, toda, vse zastonj. Iskanje svoje gospe je Mugambija dovedlo do nezgode. . . Daleč na r;evernovzhodm strani, dotične po-knijin; je Abdul Mourak že mesceg in mesdce čakfii na, nekem prelazu s četo svojih abetinskih vojakqv na arabske četa»e, i>i sp poc} povili, stvom In ukazi arabske kolovodje Ahmed Zcka roparsko vpadali v njihove kraje, ter ropali in, odpadali pien iz cježele. ^godilo pa se. je, da so tj abcsinski stražarji čuvali pot. ravno v čaap, ko sta prihajala v dotično smer Werper in Mugambi. t 'Nil, ,,, ....._ »Viri, VC-v \\ ^ imlšMJm Kmalu zatem je pridivjal zlobni Werper. po dotjčni poti, ko ga naenkrat zgrabijo stražarji Abdul MfWakq, ga potegnejo raz konja in ga obkolijo. Werper za trenutek ni vedel, komu je padci v roke, prestrašil sc jc nn prvi hip, ker je smatral, da so ga zajeli najbrže Ahmed Zekovl vojniki. Toda, ko jc spoznal, da je to druga skupina se je hitro predstavil kot francoski lovce, trdeč, da so njega in njegovo sVupino napadli neki banditje in je ravno ušel pred njimi. . . /oooooooe ooooooooooooeoooooooooooooooooj POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašqga imena številka "9-32", je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSK* SLOVENEC, 184? W. 22nd St., Chicago, 111. Priloženo vam pošiljam svoto $.................... za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca''. Naslov --------------------------------- ------------------------------- Mesto ................................................................. g X OOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOO^ Četrtek, 13, oktobra i932 »MiKtKMšfti stdvtftfee 11 ■ ................. Vr ■ DNEVI IN ZADNJA POT FATHER KLOPČIČA Zopet se je skrčilo število slovenskih duhovnikov v Ameriki. Kar nepričakovano posega smrt to leto po slovenskih duhovnikih. Na Calumet, Mich, se je odprl in zaprl na praznik sv. Mihaela 29. sept. grob, ki je povžil četrto letošnjo žrtev med slovenskimi duhovniki v Ameriki. Ta četrta žrtev je bil Rev. Luka Klopčič, slovenski župnik fare sv. Jožefa na Calumet, Mich. O smrti je bilo že na kratko poročano v tem listu. Bolezen Fathqr Klppčiča se je začela že pred nekako tremi leti. Že takrat se je bil podvrgel natančni zdi-avniski preiskavi v Rochester, Mjnn. Konstatirali so zdravniki takrat neko želodčno bolezen. Najbrž se j p že pa takrat začel oglašati slepič. Pred kratkim ga je napadla tudi srčna napaka. Letošnjo pomlad je zelo trpel na njej. Katastrofa se je pa začela v nedeljo 18. septembra. Ta dan je obhajalp društvo sv. Jožefa svoj zlati jubilej. Father Klop-čiču je postalo že slabo med prvo službp božjo. Po sveti maši je moral takoj v posteljo. Cerkveno slovesnost 50 letnice društva sv. Jožefa je opravil mesto njega Rt. Rev. Msgr. Režek iz Houghton, Mich. Father Klop-čiču je postajalo vedno slabše. Nastopilo je akutno vnetje slepiča. Zdravniki so nasvetovali o-Peracijo. V sredo zjutraj 21. Sept. je dal poklicati svojega spovednika in prijatelja Very Rev. H. Zimmerman, dekana iz Hubbel, Mich. Opravil je sv. spoved in takoj nato so ga od-Peljali v bolnico na Laurium, Mich. V četrtek zjutraj je bil operiran. Po operaciji se je počutil jako dobro. Bil je vesel, se Sme j al, delal načrte za prihodnjo lovsko sezono, celo zapel si le parkrat. Tako je bilo v četr-% popoldne, celi dan v petek 'n v soboto. Noč med soboto in nedeljo pa je prinesla veliko iz-Premembo. V nedeljo zjutraj so Sa našli jako slabega. Bolniški strežnici — Slovenki Miss Cath. Mušič je bilo naročeno, da ne 8me nikogar puščati k bolniku. Nastala je nevarna komplikacija,; pljučno vnetje. Od časa do časa je bil bolnik že v nedeljo taezzavesten. Noč od nedelje do pondeljka je stanje poslabšala uničila vsako upanje. V pon-^eljek zjutraj je prišel v bolnico z°Pet Father Zimmerman ter je Ciniku podelil zakrament sv. ^slednjega olja, ter ga je popolnoma previdel s tolažili sv. vere. ^ather Klopčič je bij takrat pri tolni zavesti in je Rev. Zipnper-!%iu glasno odgovarjal na yse finske molitve. Ko je Father ;immerman svoje opravil, je za-moliti ono lepo molitev na rfct sv. Družini.: "Jezus, Mari-Jožef! Vam, podarim svoje Sfce in svojo dušo. Jezus, Mari-Ja- Jožef! Stojte mi na strani v vonjem boju. Jezus, Marija, l n0 0!!ef! Naj združen z vami mir- l?dih)i,em svojo dušo." Celo to plitev je bolnik pobožno pojavljal. Po prejetih svetih za-t5ftmentih je padel zopet v omo-c°> ali trenutno se je še celi dan ^krat zavedel. Nevarno stanje bolnjlcpyo so ^ danili marquetskemu škofu v ^baumu, s katerim sta bila ^ka prijatelja. Škof so je ta-t|°l odpravil v. Calumet. Ob.če-1 uri popoldne je že stal pri ^rlni postelji. Ko je prišel w*; je bil Father Klopčič zppet Zav^ati. Škof je pripesel s se-0(1J križ blagoslovljen v Rimu ste'V: °četa- father Klopčič je je toil svojo roko po križu, ga C'^Pko stiskal ter ga je več- »obodno poljubil. Škof je Ob""1 Jkjal pri bpJj)jkU. (jyt» ^i, čif ' Ul'i zvečer je Father Klopce svojo glavo na stran, tev nasmejal !n je bil, mr-»kjjh ^ v vseh zvonikih calumet-}iitj a ' -ie ravno začelo zvo-% b(V barija, večerni Marica rav.-prav, kakor se kon-o večernem zvonu, končalo življenje Rev ROOSEVELT SE VRNIL S KAMPANJE "Moj duh pozabi teh dolin, na kraj nebeške misli slave, kjer bode zemlje solzni sin na veke klical blažen: Ave. Ave Marija!" Takoj po zvonenju Ave Marije so glasno zajokali zvonovi pri sv. Jožefu. Bliskoma je znala vsa naselbina, da jokajo nad smrtjo svojega župnika in Slovenci so jokali z zvonovi. Truplo pokojnega, so prinesli v cerkev sv. Jožefa ter ga položili pred glavnim oltarjem na mrtvaški oder. Okoli njegove rakve so se ves čas zginjale neštete mnpžice ne samo domačih ijaranov, temveč vseh Calumet-čanov, brez razlike narodnosti in vere. Častno stražo pri mrtvaškem odru so opravljala razna farna, društva: Društvo Naj sv. Imena, oltarno društvo Young Ladies, društvo sv. Petra KSKJ. in društvo sv. Cirila in Metoda JKSJ. V sredo zvečer je prišlo kakih sto Kolumbovih vitezov v cerkev ter so pri mrtvaškem odru molili sv. rožni venec. Pogreb je bil v četrtek dopoldne. Zjutraj ob 7. uri so se začele svete maše. Vsako uro je bila peta sv. maša, ki jo je opravil vsako uro drugi, calumetski župnik. Na Calumetu je namreč pet far. Ob 10. uri so bile mrtvaške molitve, ki jih je molilo kakih 50 duhovnikov. Vseh duhovnikov je bilo okoli 60. Cerkev je bila, že ob 9. uri nabito polna, zunaj pa je bilo ljudstva morda še za dve velikanski cerkvi. Ob 11. uri se je začela pogrebna sv. maša, ki jo je opravil z vso asistenco marquetski škof Nuss-baum. Pri sv. maši so bili navzoči vsi trije monsignori iz škofije: Msgr. Režek iz Houghton, Mich, Msgr. Buchholz iz Marquette, Mich, in Msgr. Jacques iz Escanaba, Mich. Monsignori so bili pred oltarjem v vsem or-natu in s posebnim častnim spremstvom. Med sv. mašo je izbrano prepeval Requiem pevski zbor fare sv. Jožefa. Po sv. maši je stopil na pridižnico župnik iz Ironwood, Mich. Rev. P. Sprajcar in je imel pogrebni govor v slovenskem jeziku. Vidno je bil gin j en govornik in gin j eni smo bili vsi, ki smo ppslušali njegove izbrane in odkrite besede. Po slovenski pridigi so bile molitve pri rakvi, ki jih je opravil zopet škof Nussbaum z vso asistenco. Po molitvah je imel škof sam pogrebni govor v angleškem jeziku. Primerjal je faro veliki družini. Kaka globoka rana je zasekana v familijo, kadar smrt pobere očeta, kako prazna je hiša, kadar zmanjka matere. Taka globoka rana je zasekana v veliko družinp fare sv. Jožefa. Pp angleški pridigi se je razvrstil velikanski pogrebni izpr.e^-vod po qajumetskih ulicah. Naprej so korakala korporativno razna katoliška društva. Za njimi duhovščina. Od cerkve do pokopališča je vodil pogreb dekan Father Zimmerman. Avtomobilov je bilo iz celega bakrenega okrožja na stotine. Okoli pol dveh popoldne smo se razhajali iz calumetskega pokopališča, na katerem smo zagrebl* prvega duhovnika in to Slovenca. Kakih 20 milj stran, prav ob obali jpzera Superior, se je rav- ry Glach radi slepiča. Operaci-jje priporočan, da se bom s tem jo je pa srečno prestala in ji že- j brzoparnikom najbolje vozila v limpi .da. skoraj, ozdrayi. Moja1 stari kraj. V resnici mi ni žal, sorodnica Mrs. Jennie Kašček kajti potovanje po morju je bi-mi piše, da je y Bingham, Utah, 10 tako krasno in udobno, da dne 8. septembra izbruhnil po- mi je' bilo potovanje prekratko, žar, k,', je uničil tudi. njeno hišo, j Po pet in poldnevrii vožnji smo katera je do tal zgorela, da si \ zagledali francosko pristanišče ni drugega rešila kot golo živ-j Le Havre, kjer smo se izkrcali. Ijenje. — Prav obžalujem ne-'Ni mi treba še posebej omenja-srečo, ki jo je zadela in želim, ti, da smo imeli okusno hrano da skoro pridejo boljši časi in na parniku in osobje parobroda se bo potem vsem bolje godilo, nam je šlo posebno Jugoslovanom na i;oko, kolikor je bilo mogoče. V Parizu smo dobili direkten Gornja slika je bila vzeta, ko se je governor Roosevelt povrnil domov v Albany, N. Y., s kampanjske ture po zapadnih državah. Poleg njega sedi H. Lehman, demokratski kandidat za newyorskega governorja. Na desni je Mrs. Roosevelt. Zadnje dni je preminul Mr. Jake Kenik, star 47 let, doma iz fare Ambr,us. Bolehal je več let, a je kljub temu opravljal vagon do Ljubljane. Gospod greb slovenskega duhovnika in misijonarja Andolška. Njegovi ostanki počivajo na pokopališču na Eagle Harbor, Mich, ob Baragovi cerkvici. Tako zakriva bakreno okrožje zdaj dva slovenska duhovnika: Father Andolška in Father Klopčiča. Naj bi ta s svetniškimi Baragovimi stopinjami posvečena zemlja oba vrnila k veselemu vstajenju! R. I. P. P. Odilo. TO IN ONO RAZSTAVA CVETLIC V BLATNI Češkoslovaški gojitelj rož Bohm v Blatni je otvoril razstavo rož iz svojih svetovno znanih rastlinjakov. Že prvi dan je obiskalo prireditev 15.000 oseb. Razstava kaže krasne uspehe Bohmove. cvetlične kulture. Bohm je imenoval razne vrste svojih rož po znanih osebnostih iz češkoslovaške politične in kulturne zgodovine. Neko violi-často rožo imenuje po generalu dal njo namestu originala. Tako je nagrmadil v svojem življenju silno množino lastnih del. Atelje so ločila od vnanjega sveta posebna oklopna vrata, ki so bila edina odprtina, po kateri se je dalo priti v slikar j evo zakladnico. -o-— SERUM ZA ZASTRUPLJENJE Z GOBAMI Francoski • profesor Henri Limousin, ki je že 8 let ravnatelj bakteriološkega laboratorija pariškega Pasteurjevega zavoda je po večletnem študiju iznašel serum, ki mogoča hitro in popolno ozdravitev v slučaju zastruljenja pri uživanju strupenih gob. Profesor je odkril serum na ta način, da je izhajal od opazovanj, da se zajci z gobami ne morejo zastrupiti. Prvi poskusi zdravljenja s serumom so se prav dobro obnesli. -o- POMLAJENE KOKOŠI V Černovicah so obsodili na manjšo kazen neko kmetico, ki si je izmislila bistroumen ko- (Nadaljevar.je z 2. strani ) smetski trik, da je lažje proda-Stefaniku, neko rdečkasto po'ia svoje kokoši. Cela vrsta teh Alojzu Jirasku, črno rdečo po dr. Scheinerju, črešnjevordečo pa po dr. Miroslavu Tyrsu. V zadnjih dneh vzgojeno rožo baržunasto mehkobne barve je krstil po tragično preminulem tvorničarju Tomažu Bati. -o- ORIGINALEN SLIKAR Iz Budimpešte poročajo, da je umrl madžarski pokrajinar Ferdinand Katona v 68 letu i svoje dobe. Bil je original, kakršnih dandanes n,i več. Njegove slike so bile zelo priljubljene, zato so jih ljudje drago plačevali. Ampak Katona je bil vanje tako zaljubljen, da ni nikoli prodal nobenega originala. Rajši je napravil kopijo in pro- živalfi ni legla zaradi svoje pre visoke starosti nobenih jajc, da bi pa bile videti mlajše, jim je kmetica pobarvala grebene s — črtalom za ustnice in je tako zanje dosegla višjo ceno... -o- Obnavljajte naročnino na časopis pravočasno, ker pri izdajanju lista so veliki stroški. STANOVANJE v najem. Pet velikih sob s kopalnico. Ogrevanje z vročo vodo. Naslov: 1903 W. 23rd St., Chicago, 111. Agent na prostoru, da vam pokaže stanovanje. Prevelika družabnost marji ni dobra. ko- PIANO HARMONIKA na prodaj. Malo rabljena, kakor nova. Ima 48 basov. Cena $50. Nova. stane $140.00. — Vprašajte na. upravništvu tega lista. mo se s to igro. Rečem le to, da ne bo nikomur žal, ki se bp te predstave udeležil. A. Grdina, tč. preds. kluba, -o-- ZADOVOLJNI SO S SLIKAMI Pueblo, Colo. Tako, tedaj smo vendar tudi mi enkrat, gledali celo našo Jugoslavijo, katero nam je prinesel iz starega kraja Mr. A. Grdina, ki je vso prehodil in zbiral slike in razne prizore. Tako se je zgodilo, da sem v teh sL":-kah videla celo mojo pokojno sestro Agnes Prelesnik, kako je hodila po Jugoslaviji; ni pa šla po predstavi z nami domov. Tudi svojega brata sem videla, on pa ni hotel z menoj se pogovarjati, še poznati me ni hotel in še zmenil se ni zame, ko sem mu pomahala Le čakaj, sem si mislila, ti, ki si tako moder. Seveda mu nisem mogla do živega, ker se je zgubil med drugimi slikami. Cele tri večere so se slike kazale pri nas in dva večera je bila dvorana natlačena, kolikor je mogla biti. To je pač živ dokaz, kako je vse želelo videti svoj rojstni kraj vsaj v slikah, ko pa ni mogoče vsakemu se podati na tako dolgo pot. Vsak je želel videti kraj, kjer mu je tekla zibelka. — Mr. .Anton Grdina je zares pogumen in požrtvovalen, ker je vjel v svoj aparat toliko slik in zanimivih prizorov. Ker je pa Mr. A. Grdina sedaj zadržan in ni mogel potovati s slikami po naselbinah, je šel v njegovem imenu Mr. Lawrence Leskovec, ki se je potrudil in nam te slike kazal v splošno zadovoljnost. Na operaciji je bila Mf'ss Ma- lažja dela: pometal je šole. — Zjutraj je šel veselo pevajoč na delo in tam ga je zadela kap, našli so ga mrtvega. Zapušča sestro in enega brata, oba v Pueblo. — Pogreb je bil iz cerkve Marije Pomagaj ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev. Naj mu sveti večna luč in naj v miru počiva. Prva slana je tukaj že vse poparila, da vse prav žalostne izgleda in je dozorelo tudi, kar Majdič v Buclisu nam je pre-skrbel za velike kovčke, tak.o, da smo bili na celem potovanju brez vsake skrbi. V Ljubljani nas je.zastopstvo francoske pa-robrodne družbe čakalo na kolodvoru ter nam bilo takoj na pomoč pri ocarinjenju prtljage in drugo. Najlepša, hvala g. Leo Za-krajšku in njegovim pomočnikom iz New Yorka za njihovo skrbno postrežbo, posebno pa, je zelenega. — Ker nam dela ker je meni in mojim sppotni-drugje ne dajo, smo si ga po-; cam preskrbel lepo kabino na iskali sami, da ga imamo dan brzopamiku. Vsak, kdor je nana dan dovolj. Ne veste, kako' menjen v stari kraj potovati, pridni smo tukajšnji Slovenci, naj potuje na francoskem br-Zlasti sp si eni preskrbeli veli-' zoparniku "lie de France"; ni-ko drv, da se pc dvorišču ko- kdar mu ne bo žal in nikdar ne maj umikajo. Na ta način se bo pozabil to prijetno vožnjo, bo marsikateri dolar prihranil, | Potovala sem prvič v Ameriki bi moral drugače iti za pre- j ko po drugi liniji, katera ni nu-mog. Tako si reven delavec po- dila niti polovico take udobno-maga v sili, ker so nekateri že sti kot Francoska linija, in z.a-po dve leti brez dela. Kaj bi to sedaj lahko odkrito rečem, Pa drugače počeli, ko pa'ni de- da je bilo potovanje kar naj-narja? — Bog nam skoro daj lepše. boljših časov. — Lepe pozdra- j- Nikoraur tudi ne bo žal, kdor Ve naročnikom tukaj in v stari pride ogledat našo lepo sJoven-domovini. Vsem pa kličem: sko deželo. Res smo Slovenci Ostanite zvesti listu tudi v teh lahke ponosni na prirodno kra-sl.abih časih, J. Meglen, soto naše slovenske zemlje in -o------vsakomur lahko povemo, odkod AKO. STE SE NAMENILI PO- smo doma' TOVATI V STARI KRAJ—PO-! Ne smem !Pa P°zablti omem" TUJTE PO FRANCOSKI ,fci- ozlr" zahvallfc se g- Kollan-L INIJK dru, zastopniku iz Clevelanda, s katerim smo naredili tudi ne-Hotela sem še enkrat videti kaj prav lepih in prijetnih iz- svoj rojstni kraj, mpje drage letov po Sloveniji, sorodnike in našo leipo Slovenj-' jo. Odločila sem se potovati francoskim brzoparnikom "lie Vsem še enkrat najlepša hvala za toliko prijaznost in po- DR. ALLAN J. HRUB\ Specialist za pljučne in srčp< bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave Tel. Austin 2276, Chicago Urad: 333S Wcat 26th Street Uradne ure: S do 9 zveč. razen sred 1 rn 1 4-- 1 looo y * i ob 8redah 9 11 tfop.i ob »obotal no pred 50 leti 1. 1882 vršil pp- i (j0 4 000. ;«iiiiifniwipinnpiiniBii!iimjiiiHi«:i; !!IDil!!inii:iai!U!BII!!H!l!ini!IIIBIII ........................ KADAR POTREBUJETE BANČNO POSTREŽBO, Vam je naša na razpolago. Kadar želite vložiti denar, kupiti denarno nakaznico, preskrbeti si Travelers' check, najeti varnostno ohrambo, ali potrebujete nasvetov v finančnih zadevah. Vam bodo naši uradniki in uslužbe^pi nudili vljudno postrežbo. . Merchants & Miners Bank Calumet, Michigan DVE PRIROČNI PODRUŽNICI Hecla Street, Laurium S»xth Street, Calumet TllllHllWll»>Wi ■lilKiHI— IH ......... 1 ■»■■—Milili Ii!ii!iiil!!i!i2 Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street. Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite n^ podnevi in ponoči Imamg tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080.W. de France", kateri mi je bil že od več mojih rojakov najtople- strežbo. Frančiška, ŽeHškar. m ■ : DENARNE P0Š1LJATVE v Jugoslavijo in druge evropske države pošiljamo zanesljivo in točno po dnevnem kurzu. Včeraj smo računali: DINARJI: 100 din ......................$ 2.10 250 din .........................-.-.$ 4.70 500 din ..............................$ 9.00 1000 din .....;........................$17.50 2500 din ............................:,$43.00 5000 din ..............................$85.00 LIRE; 100 lir ................................$ 5,75 200 lip ................................SU-4D 300 lir ...........................„...$16.60 400 lir ................................$22.00 500 lir ................................$27.00 1000 lir ................................$52.75 Za izplačila v ameriških dolarjih; Za izplačilo $ 10.00 morate poslati............................$ 10.80 Za izplačilo $ 20.00 morate poslati............................$ 21.00 Za izplačilo $ 30.00 morate poslati ............................$ 31.10 Za izplačilo $ 50.00 morate poslati............................$ 51.3Q Za izplačilp $100.00 morate poslati............................$102.50 Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih. JERIČU 1849 West ?2nd Street, Chicago, I«. i DA DAMO PRILIKO našim dragim naročnikom, da pridejo po ceni do lepih in zanimivih knjig tudi v teh slabih časih, razpisujemo od danes pa dokler zaloga spodaj navedenih knjig ne poide in ne za dalj kakor SAMO DO 15. OKTOBRA 1032. v razprodajo naslednje knjige: 1. "GORENJSKA", krasna knjiga, ki bi jo vsaj vsak Gorenje moral imeti in stane............................................$2.00 2j "DOLENJSKA", druga krasna knjiga, o kateri smo prejeli mnogo pohvale, stane ..........................................$1.50 3. "MESTA DRAVSKE BANOVINE", opisuje Celje ill lepi zeleni Štajer, stane ............................................$ .40 4. "SPOMINSKA KNJIGA AMER. SLOVENCA", knjiga ki bi jo moral imeti vsak ameriški Slovenec, radi zgodovine slov. pijonirjev ........................................$ .75 5. "ENA BOŽJIH CVETK", interesanten roman, ki zanima vsakogar in stane .................................-..............$1.00 6. "OB SREBRNEM STUDENCU", drug zanimiv roman izpod peresa Dr. Jakliča, stane ........................$ .50 7. "OČE BUDI VOLJA TVOJA", zanimiva povest iz Istre, stane ............................................................................$ .50 8. "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", vzgojna knjiga, priporočljiva za vse stanove, stane ................................$ .25 9. "OD SRCA DP SRCA", zanimiva razprava za ameriške Slovence. Stane ......................................................$ .20 SKUPAJ TE KNJIGE STANEJO................$7.10 TEKOM TE RAZPRODAJE DOBITE VSE TE KNJIGE ZA SAMO $3.29 Poslužite se te redke prilike, predno bo razprodaja zaključena in dokler zaloga ne poide. ENAKE PRILIKE NA KNJIŽNEM TRGU NI VSAK DAN. AJ.aročilom je 'priložiti potrebni znesek v poštnem ali Ekspresnem Money Or dru ter poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, S ; CHICA,GO> ILL. ! (TBlpsu AMERIKANSKI SLOVENEC I'lHiiinipn Četrtek, oktobra 1932 A 1 nr*»»»«»»»«»M»»»**»» »«>•*•»»> aufa * »tstas^ *-"«««« f* »' y Kmečki piint AVGUST ŠE NO A: Poslovenil Joža Glonar, & 0000*00000000000000000000000000000000000000000000ii TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi Društva^— Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec > 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ...........................................?5c 25181—Želel bi, da bi bil ptica, Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25000-F—Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet .. 25001-F—Na ofceti .75c .75c ROOSEVELT O TRGOVINI IN PRIJATELJSTVU EVROPE Nova carinska politika ne le da bi mogla povrniti stotine milijonov dolarjev, ki jih na leto izgubljamo v inozemski trgovi-ni, marveč bi nam pridobila nazaj tudi prijateljstvo Evrope, ki ga je Amerika izgubila v teh zadnjih letih. To trdi governor Franklin D. Roosevelt v svojem nedavnem govoru v Seattle, JVash. Nihče ne more zanikati, da je Amerika izgubila ogromne svote v svoji inozemski trgovini. Rooseveltovo stališče potrjujejo službeni podatki federalnega trgovinskega departmen-ta. Te številke pokazujejo, da je inozemska trgovina Združe- Juhu polka, harmonika ................................... 25002-F—Juhu valček ! nih držav v prvih sedmih me Domžalska polka, harmonika................................75c! seqih leta 1927 znašala svoto 25005-F—Kaj ne bila bi vesela mm j od $3,025,949.000 izvoza, do- .75c Sirotek, ženski duet 25011-F—Pokšotiš Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................'oc 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c 25016-F—Koračnica otroških pesni Na povelje, koračnica, instrumentalni kvartet....75c 25017-F—Zapoj mi ptičica glasno, petje z orkestr. Ptička, petje z orkestr...........................................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet 25020-F—Stari kranjski valček .75c čim je izvoz v istem razdobju tega leta znašal le 948,000,000 dolarjev. Z drugimi besedami to pomenja, da Amerika vsled svoje carinske politike je od 1. 1929 izgubila kar dve tretjini svoje inozemske trgovine. Pa ni le stvar dolarjev in centov, ker je stališče Amerike povzročilo tudi odpor in napetost s strani evropskih in južnoameriških držav, celo Kanade. Štajerska, harmonika ............................................7®c j V odgovor ameriški politiki vi- 25027-F—Sobotni večer, valček __i šokih carin je štiridesetorica ksilofon ................75c 25031-F- ,75c inozemskih držav povišala svoje carine na blago, ki ga Zdr-države izvažajo. Za točnejše razumevanje naj navedemo, da je Amerika postavila jako visoke fcarine na vse ameriško blago, ki ga kupujejo od inozemskih j držav; s tem je bilo tem državam one^ mogočeno kupovati] od Združenih držav. Povrh tega inozemske države vračajo milo za drago in povišujejo carine na ameriško blago. Cena blaga ob visokih carinah je potem taka, da ga trgovci v inozemstvu ne marajo kupiti. In posledica tega v Zdr. državah je odpušča- Nedelja, polka, harmonika in Na sveti večer pri Hošlink Pred volitvami, komična prizora 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c 25035-F—Slovenska polka Slovenski lendler, tamburice ................................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—Stoji, stoji Ljubljanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Ti si moja, valček, Hojer trio........>.......................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester .....................................».75cjnje delavcev radi pomanjkanja 25043-F—Polka štaparjev , naročil, skratka nezaposlenost. Burja, koračnica,^ orkester ....................................75c j Na kak način bi m0gie Zdr. 25044-F—Coklarska koračnica države pridobiti nazaj izgub-Triglavski valček, Hojer trio ................................75c.ljena tržišča za svoje produkte 25045-F—Mazulinka ' jn istočasno vzpostaviti izgub-Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c jjeno prijateljstvo inozemskih 25046-F—Ljubezen in pomlad -držav? Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c | Na to vpra§anje je govfehior 25047-F—En starček je živel i Roosevelt v svojem govoru v Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c geattie odgovoril jasno in pre- 25048-F—Na kranjskih gorah, polka cizno. Roosevelt je proglasil no-Gospodarstvo, lendler. instrument, trio ..............75c v0 načel0, da se namreč potom 25049-F—Zadovoljni Kranjec i individualnih dogovorov s posa-Prišla bo pomlad, moški kvartet..........................7ScJmezhimi državami uredi oboje- 25051—Vzajemnost, šotiš stransko koristna izmenjava Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c! blaga. To bo v korist obeh 25052—Na Adriatskem bregu, valček strank in prispe k vzajemnemu Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c spo§tovanju in zaupanju. Roo- 25053—Hribčki ponižajte se 1 sevelt razjasnuje svojo carin-Jaz bi rad rudečih rož, moški kvartet......................75c gko politiko, ki jo oživotvori, 25054—Bodimo veseli, polka ako bo izvoljen, tako-le: Na jadranski obali, valček, inštr. trio ......................75c, «Jaz zagovarjam in bom na- 25055—Vigred se povrne Oj dober dan, moški kvartet................................._...75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c 25057—Slovenec Min Perice, moški kvartet ................................................7Sc 25058—Janez Čuk in Milka Sova, I. del Janez Čuk in Milka Sova, II. del..............................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio ..................................75c 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika ..............-............................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare .....................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c dalje zagovarjal carinsko politiko, ki se v glavnem naslanja na enostavnem načelu koristne izmenjave blaga, ki naj se izvede potom carinskih dogovorov, koristnih za obe stranki. "Ako točno sodim prilike, ta politika bo uvedena 4. marca 1933. "To načelo carine potom dogovora pomenja direkten sporazum z vsako posamezno državo na podlagi pravične izmenjave; ako one imajo nekaj, kar mi potrebujemo, imamo mi nekaj, kar one potrebujejo, in carinski dogovor more biti v zadovoljstvo obeh strank. "To odstrani škodljive in splošne potrese v trgovini. To je pošten način poslovanja z našimi inozemskimi odjemalci. To bo vzdrževalo splošno strukturo mednarodne trgovine na zdravih in stalnih temeljih. "Je mnogo načinov, da se dosežejo zaželjeni rezultati, brez nikake nevarnosti za vrednost ameriškega denarja. "V vsem tem poslu, da se izvoz blaga z vsemi državami, na iztoku dn na zapadu, vpostavi na navedeni način, jaz stojim odločno na stališču, da mora ta zemlja, ki naj stori prve korake in vodi v tem zmislu. "To je, kar jaz imenujem novi način (new deal) v inozemski trgovini — to je način, da se pride do ekonomskega mira in stalnosti in do pametne in zdrave prosperitete. "To je način poštenosti in pravice — poštenosti napram našim inozemskim odjemalcem in pravičnosti napram našim lastnim državljanom, ki so hudo trpeli radi izgube te inozemske trgovine. Tu mera pravičnosti mora priti le z oživljanjem industrije in zaposlenosti. "Nočemo milostinj, ampak mogočnost zaslužka. To je na-da in zahteva ljudstva, ki ga je politika sedanjega republikanskega vodstva pozabila." Ta izjava governorja Roose- velta je velike važnosti in pomena. Ta pokazuje, da Roosevelt. ni le naprednjak, marveč tudi stvaren in konstruktiven; da je dalekoviden državnik, ki se ne obotavlja nastopiti z novimi idejami in jih energično izvajati, dokler ne pride do za-željenega cilja. Ako bo Roosevelt izvoljen predsednikom Zdr. držav, moremo upravičeno nadejati se, da se končno preneha z dosedanjo carinsko politiko, ki nam je doprinesla zgubo velikega dela naročil iz inozemstva m zraven, kar je še bolj pomembno, ne prijateljstvo s strani mnogih držav na svetu. Najzanimivejše vesti »o * An.er. Slovencu: eita jltr ga I Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c ca poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-rarnoal 9! t Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, U). Društva ki oglasijo svoje prireditve, i veselice, igre, itd. v amerikanskem slovencu imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. IC3UIIIUI iciiiiiiin ihiiiiuk ncjuuir uinnni.i ........................ "AMER. SLOVENCA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši t okolici. »nifir** Ulji «55 Minion 'iiidiiim 'lllllltJI| Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne.