Številni gostje in borci Kokrškega odreda ter drugih partizanskih enot so se udeležili nedeljskega smučarskega tekaškega maratona Po poteh Kokrškega oreda v Dupljah. Tako kot tekmovalci in organizatorji so tudi oni ocenili, da je tekaška prireditev v Dupljah izredno uspela, kar je zagotovilo, da bo tudi v prihodnje v Dupljah ena najmnožičnejših tekaških prireditev pri nas (jk) - Foto: D. Humer Leto XXXIV. Številka 4' Fstanovitelji: občinska konferenca SZDL eaenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka i Trti« - Izdaja Časopisno podjetje [/las Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, torek, 20. 1. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L J UDSTVA ZA GORENJSKO 1 Zmagovala je volja... DUPLJE - Vsak od tritisoč nastopajočih na nedeljskem množičnem smučarskem teku Po poteh Kokrškega odreda, ki je zarezal gladko smučino in dosegel cilj, je bil po svoje zmagovalec. Bil je močnejši in srečnejši od proge, snega, vzponov in spustov. Lotil se je, kolikor je bilo v njegovih močeh, utrujajočega boja s časom v trenutkih, ko je bilo na progi najhujše, tudi boja s samim seboj. Med to nepregledno množico tekačev je bilo le malo takšnih, ki so odnehali. Velika, velika večina jih je prišla v cilj, srečnih, zadovoljnih, čeprav se bodo dolgi kilometri dupljanskega maratona mogoče še nekaj dni sprehajali po kosteh in mišicah. Pa to niti ni važno. Najpomembneje je na takšnem teku preizkusiti samega sebe in svoje sposobnosti. To je, bi rekli lahko, športna, človeška plat takšnega tekmovanja. Nič manj pomembne pa niso še druge plati množičnih srečanj smučarskih tekačev. Maraton, kakršen je dupljanski, popelje ljudi vseh starosti po poteh borcev in aktivistov. V tem primeru gre za poti Kokrškega odreda partizanske enote, ki je delovala na enem od najobčutljivejših in najtežjih področij narodnoosvobodilnega boja. Težko bi našli primernejšo in učinkovitejšo obliko prenašanja izročil narodnoosvobodilnega boja na rodove, ki grozot boja niso doživeli. Dupljanska smučina je speljana mimo pomembnih pomnikov našega boja, med drugim tudi mimo pomnika, ki obeležuje začetek oboroženega odpora v kranjski občini. Številni spisi otrok so bili napisani ob sedanjem dupljanskem maratonu. Po poteh Kokrškega odreda in mnoge risbe mladeži so nastale ob tem dogodku. Vsakič, kadar je v Dupljah maraton, postanejo spomini na naš boj in odred bližji, bolj sveži, še bolj naši, skupni. Nekaj je treba še posebej zapisati ob dupljanskem maratonu. Ena največjih naših množičnih smučarskih tekaških prireditev je organizirana v krajevni skupnosti, ki ni med večjimi v kranjski občini. Pa se krajanom nobeno leto breme organizacije ne zdi pretežko. Složno poprime za delo skupaj s sosednjimi skupnostmi. Uspeh ob tako zasnovanem delu ne more izostati. Tudi ob takšnih prireditvah se kali krajevna samouprava in zavest, da je mogoče s skupnim delom kdaj narediti tudi navidezno nemogoče. Takšna krajevna skupnost je brez dvoma sposobna uresnčiti še številne druge zahtevne akcije. Velika volja je torej zmagovalec, tako med tekmovalci kot med organizatorji. To pa je najpomembnejše zagotovilo, da bo v prihodnjih letih še boljše, uspešnejše ... Kakšna bo letošnja delitev dohodka Pomen sosedskega todelovanja "V LJUBLJANA - Slovenija ai ■ o tudi letos tako kot v preteklih ■•tih prizadevala za razvijanje Ho bro sosedski h odnosov z deže-|lmi in državami, s katerimi me-1, , ao poudarili na novinaraki .tionferenci predstavniki republiškega komiteja za mednarodno I izdelovanje, komisije skupščine AMS za mednarodne odnoae in v.omisije za manjšinska in izse-,ieni*ka vprašanja pri republiški \ onferenci SZDL. Sodelovanje tora biti tudi v prihodnje enakopravno, iskreno iz odkrito. ■U«*e sodelovanje s sosednjimi 'rtavami in deželami ima vgra-an pomemben element! V vseh eželah oziroma državah sose-a\b živijo deli slovenskega na-oda, nase narodnostne skupno-ti. Slovenija ai bo v okviru že i na ne zunanje politike Jugoslavije prizadevala, da bodo imele »ie narodnostne skupnosti v (n»h deželah čim bolj enakopraven položaj, takšen, kot je za-tiMonn v najrazličnejših mednarodnih dokumentih. Prav tako ia> je pomembno, poudarjamo v MMoveniJi, da se pripadniki naše Narodnostne skupnosti v Italiji, ^ivatriji in na Madžarskem čim *\Wlj vključijo v vae oblike sodelovanja med Slovenijo in Ju- KWal«vijo ter sosednjimi deželami in državami. To je učinkovit naCin zagotavljanja enakopravnosti in pomoči našim rojakom onstran državne meje. Lani so se vezi Slovenije s sosedi utrdile. O tem pričajo številni obiski naših predstavnikov v teh deželah in obratno. Vezi in te oblike sodelovanja namerava Slovenija letos še utrjevati, saj je to uresničevanje naše načelne zunanje politike in dobrososed-skega sodelovanja. S sosednjimi državami in deželami nas vežejo tudi nekateri, izjemno pomembni sporazumi. Eden takšnih projektov skupnega p« mena za sosede je Karavanški predor, ki ni pomemben le za Slovenijo, Jugoslavijo, Koroško in Avstrijo, ampak ima širše, lahko bi rekli evropske razsežnosti. Nič manj pomembni niso Osimski sporazumi, katerih peto obletnico podpisa amo proslavili lani. Gre predvsem za oblikovanje prostocarinake cone ob meji z Italijo. Tudi ta cona je v interesu obeh držav. V sosedsko sodelovanje se mora vključiti čim več delovnih ljudi in občanov ter njihovih ustanov ter organizacij. Sodelovanje ljudi daje pravo vrednost taktnemu delu, prav tako pa je to tudi prispevek k podružblja-nju naše zunanje politike. J. Košnjek Spodbuda dobremu gospodarju Na osnovi zakona o združenem delu in letošnje slovenske razvojne resolucije je nastal predlog dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. Dogovor sklenejo republiški izvršni svet, izvršni sveti slovenskih občinskih skupščin, izvršni svet mesta Ljubljana, izvršni svet skupščine obalne skupnosti pa republiški svet Zveze sindikatov. Gospodarska zbornica Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva v Sloveniji, z njim pa določijo razporejanje dohodka in oblikovanje ter porabo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Dogovor zavezuje delavce v organizacijah združenega dela, da bodo do sprejetja lanskega zaključnega računa uskladili planske akte za letos in spoštovali pri tem v dogovoru določena razmerja ter usmeritve, zapisane v republiški resoluciji. Predlog dogovora je obsežen, zato kaže opozoriti le na glavne predlagane značilnosti. Vzpodbudnega značaja so za tistega, ki bo ustvaril več dohodka, ki bo boljše delal, več izvažal in manj uvažal. Nemogoče je namreč trošiti več kot dovoljuje dohodek, za to velja za republiško resolucijo kot za predlog dogovora splošno določilo, da morajo sredstva za osebne dohodke letos naraščati 5 odstotkov počasneje kot dohodek. Pri tem pa bo dovoljeno upoštevati posebnosti posamezne panoge in tudi uspešnost lanskega gospodarjenja ter delež dohodka, ki ga nekdo ustvari z izvozom. V takšnem primeru bi lahko bilo zaostajanje sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka manjše. Petodstotno zaostajanje rasti osebnih dohodkov za rastjo dohodka naj bj veljalo v primerih naraščanja dohodka med 22 in 24 odstotki. Zaostajanje je lahko manjše, če bo dohodek letos v primerjavi z lani izjemno visoko po-rastel zaradi učinkov sedanjega in minulega dela delavcev. V temeljnih organizacijah, kjer bo letošnji dohodek manjši od lanskega oziroma bo večji le za 12 odstotkov, pa se lahko sredstva za osebne dohodke povečajo le za 12 odstotkov. Predlog dogovora opredeljuje nadalje še druga, natančnejša merila za usklajevanje dohodka s sredstvi za osebne dohodke, prav tako pa tudi merila za prispevek posameznika pri pridobivanju dohodka: količinska proizvodnja posameznika ali skupine, število delovnih ur delavca ali skupine na enoto proizvoda, vrednost proizvodnje ali storitev, stroški, težavnost dela, izraba delovnega časa, primerjava celotnega prihodka s porabljenimi sredstvi, dohodek na delavca in njegovo povečanje, stopnja izrabe pro- DOGOVORIMO SE izvodnih zmogljivosti itd. Omenjena merila veljajo v primerjavi doseženega s planom, v primerjavi letošnjih dosežkov z lanskimi, v primerjavi z dosežki v panogi ali sorodni temeljni organizaciji. Ce je na tej osnovi prispevek delavca večji, so sredstva za osebne dohodke lahko večja, ker je zanesljivo večji tudi dohodek ter uspešnost gospodarjenja nasploh. Drugačen pa bo položaj, če bodo pogoji pridobivanja dohodka izjemni v pozitivnem ali negativnem smislu, če so izjemni pogoji na trgu ali če je dohodek rezultat razmer, ki nimajo nič skupnega z več dela, produktivnostjo, izrabo časa in materiala ter drugimi elementi dobrega gospodrjenja in poslovanja. Izvoz oziroma njegovo vzpodbujanje je pomembna postavka predloga dogovora. Več bo lahko namenil za osebne dohodke tisti, ki bo več izvažal in na ta račun ustvarjal celotni prihodek. Spodnja meja je predlagana na petih odstotkih celotnega prihodka, ustvarjenega z izvozom. Predlog dogovora, o katerem sedaj poteka razprava, posega tudi izven gospodarstva in določa razporejanje dohodka v družbenih dejavnostih ter oblikovanje skupne porabe. J. Košnjek Priprava izgradnje druge elektro jeklarne Cilj je začetek po načrtu V jeseniški železarni se z vso resnostjo lotevajo nalog za uresničitev nadvse pomembne naložbe — Obsežne priprave na več področjih — Že proti koncu letošnjega leta naj bi zabrneli stroji na gradbišču Jesenice — Za osnovna področja investicijskega načrta nove elektro jeklarne so v jeseniški železarni že sprejeli dokončne odločitve. Potrdili so predvideno letno proizvodnjo 350 tisoč ton jekla in načrtovane kvalitetne vrste jekla. Na tej podlagi so izbrali osnovni agregat; gre za dve električni peči manjših zmogljivosti, saj postavitev ene same peči z večjo zmogljivostjo ne bi bila na mestu zaradi morebitnih težav pri oskrbi z energijo in surovinami. Določili so tehnologijo izvenpečne dodelave jekla in izbrali napravo za konti-nuirno vlivanje. Končujejo tudi izbiro glavnga izdelovalca tehnološke opreme. Pred začetkom izgradnje morajo zagotoviti vso potrebno dokumentacijo. Na osnovi projektnih nalog izdelujejo idejne študije, ki so večidel že pripravljene. Prav tako intenzivno pripravljajo zahtevano dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Izdelujejo lokacijsko dokumentacijo in pridobivajo ustrezna soglasja. Kljub nekaterim zapletom, jeseniška kmetijsko, zemljiška skupnost namreč nasprotuje izgradnji na predvideni lokaciji, nemoteno teče akcija za odkup zemljišč lastnikov, ki so že podpisali pogodbe, z drugimi pa se še dogovarjajo. Za uresničevanje naložbe odslej skrbi v železarni projektni svet, ki je začel z delom konec decembra. Ena njegovih prvih nalog je bila določitev skupin za uresničitev projekta. Razen priprav za izgradnjo nove jeklarne pa so pomembna tudi dela na spremljajočih objektih. Ob vsem tem je treba omeniti še obširno akcijo za zagotovitev potrebnega denarja. Združevanje dinarskih sredstev poteka na ravni sestavljene organizacije Slovenske železarne. Z jugoslovanskimi porabniki jekla se dogovarjajo o podpisu sporazuma za sofinanciranje primarne proizodnje. Njihov odziv je dokaj ugoden, končna odločitev pa bo znana ob sprejemu sklepnih računov konec februarja. Po dogovoru z železarno bo potrebna devizna sredstva zagotovilo združeno podjetje slovenskega strojništva. Tuji ponudniki tehnološke opreme so se namreč zavezali vsaj za tolikšen uvoz jugoslovanske opreme, materialov in uslug, kolikor je vredna pri njih naročena oprema. V jeseniški železarni so si ves čas prizadevali za družbeno potrditev njihove naložbe. Z dogovorom o družbenem razvoju SR Slovenije je dana usmeritev tudi za naložbeno dejavnost na področju črne metalurgije. Zato železarji ne vidjo ovir za načrtovani začetek izgradnje prepo-trebne jeklarne. Kakor predvidevajo, bodo stroji zabrneli na gradbišču v drugi polovici letošnjega leta, najverjetneje v enem zadnjih mese-, cev. s. Saje SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 28. januarja, se bodo sestali zbori kranjske občinske skupščine. V današnjem Glasu objavljamo povzetke skupščinskega gradiva. Delegati bodo med drugim obravnavali predlog resolucije o izvajanju letošnjega družbenega plana, predlog odloka o letošnjem proračunu, predlog odloka o obveznem plačevanju prispevkov na osnovi že sprejetih sporazumov, dogovor o mreži usmerjenega izobraževanja, predlog odloka o novelaciji urbanističnega načrta Kranja ter nekatere kadrovske zadeve. PO JUGOSLAVIJI Optimizem zeniških železarjev Čeprav še niso dokončno urejene bilance poslovanja za minulo leto, je 20 tisoč zeniških metalurgov, zaposlenih v največji jugoslovanski železarni, z optimizmom začelo novo poslovno leto. Opravičilo zanj niso samo doseženi rezultati, ampak tudi občutek, da je najtežje šlo že mimo. Zeničarji pri čakujejo, da bodo letos imeli dovolj železove rude. Rud niki rudarsko metalurškega kombinata f Ljubijo. Vareš in Radovan), v okviru katerega posluje tudi zeniška železarna, namreč lahko zagotovijo dovolj rude za mi milijon 750 tisoč ton jekla in drugih izdelkov. To bi zmogli tudi lani. če ne bi precejšen del rude odstopili drugim železarnam. Šest tisočakov s knjižic Dosedanji limit dnevnih izplačil z dinarskih hranilnih knjižic bo najbrž povečan na 6 tisoč dinarjev. To je ena od novosti iz sporazuma bank o poslovanju z dinarskimi prihranki. Sporazum bo danes obravnaval izvršni odbor združenja bank iz Jugoslavije. Cena piščancem raste V tem srednjeročnem obdobju bi morala Jugoslavija zagotoviti za 110 tisoč ton večji tržni presežek piščanč-jega mesa, da bi zagotovila domače potrebe in uresničila izvozne načrte. Za takšno usmeritev govori tudi podatek, da se je v zadnjih petih letih pri nas povečala poraba piščančjega mesa od 7 na 11 kilogramov na prebivalca, 1985. leta pa bo ' dosegla predvidoma 16 kilogramov. V zvezi s tem so zlasti zanimivi načrti Vojvodincev, ki v prireji piščancev vidijo prihodnost. Za razvoj ko-košjereje bodo do leta 1985 vložili .S milijard dinarjev. Za ta denar bodo zgradili 339 objektov, v katerih bo/do priredili za 80 tisoč ton piščančjega mesa na leto, nesnice pa bodo znesle po 900 tisoč jajc. Neenotna avtomobilska industrija Slovenska industrija avtomobilov in motorjev je že dalj časa v denarni in proizvodni zagati. Vse preveč so posamezne tovarne (TAM, IMV, Tomos in Cimos) načrtovale svojo rast zaprto samo v ogrado okoli svojih proizvodnih dvoran in vodstvenih pisarn. Na dlani je, da ta industrija ne bo nikoli zaplula v mirne in donosne vode, če ne bodo njeni vodstveni možje sedli skupaj ter razvoj in proizvodnjo načrtovali enotno. Premog predvsem za termoelektrarne V bosanskohercegovskih premogovnikih bodo letos izkopali približno 14,68 milijona ton premoga. To bo za 6,2 odstotka več kot lani. Pričakujejo, da ga bodo doma porabili približno 10,13 milijona ton, za druge republike pa ga načrtujejo blizu 3,99 milijona ton. Prednost pri dobavi bodo imele termoelektrarne, ki v Bosni in Hercegovini sicer porabijo 66 odstotkov .od celotnega izkopa. Vsebina sprejemljiva, 1 denar... Svet za informiranje pri občinski konferenci SZDL Tržič je razpravljal o razvoju ter financiranju časopisa (rlas in lokalne radijske postaje Tržič Tržič — Petkova seja sveta za informiranje, ki deluje pri občinski konferenci SZDL Tržič, je bila namenjena predvsem obravnavi razvojnih programov gorenjskega časopisa Glas in lokalne radijske pristaje Tržič. Razprava se je ' sukala največ okrog denarja, ki naj bi ga občinska konferenca socialistične zveze kot ustanoviteljica v obliki dotacije letos prispevala za delo teh dveh sredstev obveščanja. Časopisno podjetje namreč predlaga, naj bi bil letošnji delež gorenjskih občin — ključ razdelitve je bil sprejet že pred leti — v skupnem znesku večji za 30 odstotkov od lanskega. Ne gre le za vsebinsko obsežnejši, pestrejši in boljši časopis, ampak tudi za občuten skok stroškov za papir, tiskarske in poštne storitve, ki jih podjetje z lastnim dohodkom ne bo moglo nadomestiti. Svet za informiranje je podprl predlog Časopisnega podjetja Glas, žal pa niti sam niti občinska konferenca SZDL nima vreče, iz katere bi črpal denar. Težave gorenjske časopisne hiše naj bi upošteval izvršni svet sdkupščine občine Tržič pri oblikovanju letošnje proračunske porabe. Pri dotaciji so se člani sveta zadržali tudi, ko so obravnavali sred- njeročni razvojni program Glasa. Z 11.2-odstotnega deleža v letu 198() naj bi dotacije v celotnem prihodku Časopisnega podjetja Glas 1985. leta predstavljale 20 odstotkov. Predlagano povišanje kolektiv utemeljuje predvsem z vsebinsko bogatejšim časopisom, kar seveda pomeni tudi več delavcev. Glede na vse težje pogoje gospodarjenja in omejevanje porabe se svet za informiranje ni dokončno opredelil do ponujenega razvojnega programa časopisa Glas. Razprava o njem in o povečanju prispevka ustanoviteljic bo morala steči drugje; najprej na predsedstvu občinske konference socialistične zveze. Podobno nemočni so bili člani sveta, ko so govorili o financiranju domače radijske postaje. Težava je nastala, ker je RTV Ljubljana »lo-kalcem« ukinila dotacije. Za tržiški kolektiv letos to pomeni izpad okrog 350.000 dinarjev, ki ga bo morala nadomestiti ustanoviteljica, socialistična zveza. Sprememba je že precej dolgo znana, še vedno pa ni znano, iz katerega vira naj bi tržiški radio denar dobil. Sploh bi bilo potrebno sofinanciranje radia čimprej sistemsko rešiti. H. J Kritično in ustvarjalno o problemih Sredi letošnjega leta bo 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Priprave zanj so se začele, čeprav v tem trenutku še niso dovolj poglobljene in se tičejo predvsem organizacijsko-pro-gramskih priprav. Zato je že kako pomembno, da se čimprej začno vsebinske priprave. Ob njih je namreč še kako odvisno, kakšni bodo rezultati kongresa. Razprava torej ne more biti stvar trenutnih potreb in interesov, temveč mora biti povezana s temeljnimi vprašanji razvoja družbenoekonomskih odnosov na samoupravnih temeljih in ob tem vloge in položaja delavcev v njih. Ta interes in položaj pa je eno od temeljih vprašanj za naš nadaljnji razvoj, ki smo si ga opredelili in si ob tem zastavili naloge, tako na kongresih zveze sindikatov in zveze komunistov. Zatorej je povsem razumljivo, da bo potrebno razpravo naravnati na tista vprašanja, ki smo jih razglasili na najbolj pomembna in, ki so aktualna tudi danes pa v sedanjem obdobju še nismo dosegli zadovoljivih rezultatov. Teh nalog in problemov pa ni ravno malo, kakor tudi ni malo tistih, ki svojih nalog niso opravili. Zato najbrž ni odveč pričakovanje, da bi bilo potrebno čas do kongresa izkoristiti prav v tem pogledu za odkrito in javno ter demokratično razpravo med delavci v organizacijah združenega dela. Spodbuditi kaže kritično in Mladi brez dvorane Škofjeloški mladinci so izgubili še zadnji prostor, kjer so lahko prirejali mladinske plese. Dvorano v Partizanu na mestnem trgu so namreč spremenili v skladišče različne stare ropotije. Res je, pravijo mladi, da lahko plešejo v Transturistu. Vendar pa je problem v tem, da dijaki in učenci največkrat nimajo denarja za večerno obleko in drago vstopnico. Mladinski plesi so v Gorenji vasi in v Zireh, vendar so ti kraji od občinskega središča preveč oddaljeni. -9lb ustvarjalno razmišljanje o aktualnih družbenopolitičnih sistemih in seveda iskati tiste predloge in rešitve, ki jih je potrebno upoštevati tako v temeljnih organizacijah kot v širši družbeni skupnosti. Ob tako zastavljenem delu bodo kaj hitro splahneli tudi pomisleki o potrebnosti tretjega zbora delavcev-samo-upravljalcev Jugoslavije. Glasilo KS Šenčur Šenčur — Na koncu lanskega leta je krajevna konferenca SZDL Šenčur izdala drugo številko krajevnega glasila z naslovom »Glasilo krajevne skupnosti Šenčur«. Avtorji številke krajane v prijetnem kram-Ijajočem tonu seznanjajo z družbenopolitičnim delom in dejavnostjo krajevne skupnosti lani in glavnimi nalogami, ki čakajo Šenčurjane v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Posebej omenjajo izgradnjo športnega parka (upajo, da bo letos spomladi nared), problematiko zazidalnega načrta, ki bi jo prav tako radi razrešili letos, otroški vrtec, ki ga kanijo odpreti čez tri leta, prodajalno Vinojuga, ki namerava odpreti v središču vasi prodajalno sveže zelenjave, makedonskih pijač in makedonskih kuharskih posebnosti, novo telefonsko centralo, gradnjo mrliških vežic, modernizacijo knjižnice, ureditev avtobusnih postajališč, asfalitiranje ceste do Visokega in še kopico drugih nalog, na katere opozarjajo krajani. Glasilo prinaša tudi druge, za ljudi zanimive novice. Glasilo prispeva k hitrejšemu razvoju krajevne samouprave in zato zasluži priznanje. Krajevna konferenca SZDL in njeni organi želijo v . glasilu še bolj prikazati vsakodnevni utrip krajevne skupnosti, zato bo nujno sodelovanje krajanov pri pisanju in oblikovanju glasila. Postati mora javna tribuna za kritično izmenjavo mnenj, stališč in pobud. Tudi po zaslugi takšnega glasila bo napredek krajevne skupnosti še hitrejši. Poziv SZDL k sodelovanju je zato upravičen in ga ne kaže preslikati. K. Mohar JESENICE Oskrba Gorenjske z elektriko Študije opozarjajo in dokazujejo KRANJ — Gorenjska ima samo dva večja vira električne energije: hiroelektrarni Medvode in Moste. V najugodnejših vodnih razmerah lahko proizvedeta le 30 odstotkov gorenjskih potreb. Kar 70 odstotkov jo moramo dobiti od drugje. K nam prihaja po treh 110 kilovoltnih daljnovodih. Prvi napaja z električno energijo razdelilne transformatorske postaje (RTP) Medvode, Labore in Radovljica, drugi RTP Naklo, Moste in splošni odjem Železarne Jesenice, tretji, »nemirni« imenovan, pa posebni odjem Železarne Jesenice. Obremenjenost oziroma zmogljivost vsakega daljnovoda, vsi prihajajo iz Kleč, dokazujeta, da se ob okvari ali remontu enega pojavijo motnje v odjemu, saj dva daljnovoda nista več kos vsej porabi! Trije daljnovodi so za zdaj v normalnih pogojih napajanja še kos zagotavljati potrebno moč električne energije. Vendar je vedno bližji čas, ko normalne oskrbe Gorenjske ž električno energijo ne bo mogoče več zagotavljati. Studije Elektroinstituta Milan Vidmar Iz Ljubljane prepričljivo opozarjajo na to, prav tako pa dokazujejo, da je trajna rešitev prehod s 110 kilovoltne napetosti na 400 kilovoltno, za kar pa bo nujno zgraditi dvosistemski daljnovod Beričevo — Kranj s transformacijo s 400 na 110 kilovoltov. Investicija mora biti nared do leta 1003. Takrat naj bi začela obratovati na Jesenicah nova elektroobloč-na peč. Odjem bo zanesljivo večji od prenosnih zmogljivosti. V programu je prav tako izgradnja RTP 400/110 kilovoltov Kranj — Okroglo, ki bo objekt Savskih elektrarn. Gradnja daljnovoda z razdelilno transformatorsko postajo je v planu gorenjskih občin. Takšna rešitev je za gorenjske razmere najbolj sprejemljiva, prav tako pa tudi najboljša trajna rešitev. D. Papler h t t P P v v ž C n 8 t v c 8 £ 1. I Uspehi krajevne skupnost^ Gorje , i Gorje — V krajevni skupnosti Gorje so v minulem obdobju dosegli največ uspehov pri asfaltiranju krajevnih cest, za kar so prispevali iz sredstev samoprispevka. Krajani pa so še dodatno prispevali denar in je tako danes večina vasi in krajev dobila asfaltno prevleko, ostali pa jo bodo letos. jSlajbolj pereča je problematika pitne vode. Z lastnim zajetjem je bil urejen vodovod iz Spodnjih Laz in povezan na vodovodno omrežje iz Radovne in Buden-Poljane ter poteka proti Bledu in Zasipu. Zaradi premajhnih cevi in zmogljivosti zajetja ter velike potrošnje pa je 150 gospodinjstev v Podhomu in v Spodnjih Gorjah poleti brez vode, pomanjka-' nje pa se čuti tudi na Bledu in v Zasipu. V novem srednjeročnem planu je predvideno okrepitev vodovodnega omrežja z novim zajetjem Radovne, kar bo pokrivalo Bled, sedanji vodovod pa Gorje in Zasip. Upajo, da bodo v naslednjih petih letih uspeli napeljati še telefonsko omrežje z novo telefonsko centralo v Zgornjih Gorjah. V zadnjih letih so zgradili igrišča pri osnovni šoli, vrtec, v gradnji pa je objekt s klubskimi in stanovanjskimi prostori za upokojence, ki jih je v krajevni skupnosti okoli 400. Ze so tudi sprejeli zazidalni načrt Praprotnica- DOGOVORIMO SE Zgornje Gorje, kjer bo okoli U stanovanj in zasebne hiše. ' * Krajevna samouprava je zado\\ ljiva, čeprav ne brez problem^ Gorje so velika krajevna skupno?) r številnimi naselji in z različnimi ip žavami, vendar si prizadevajo, da*C postopoma rešili vse probleme. Eno izmed najbolj množičnih diT štev je Planinsko društvo, ki je Ijf z praznovalo zlati jubilej, oskrbuje j p Tržaško kočo na Doliču in Dom P|p niko pod Triglavom. Aktiven je tur TVD Partizan, DPD Svoboda, gašjs sko društvo, turistično društvo, (p)ir janska godba, radio klub in drugi t Lani so izdali prvo številko glas v Gorjanc. ki so ga krajani lepo spjr« jeli. U V prihodnjem obdobju bodo _ rali predvsem poskrbeti za zadov) ljivo oskrbo krajanov s pitno vodc^š« za ureditev vseh komunalnih protok mov. Precej težav je s preskrbo, tm sto, ki postaja ozko grlo, pripravi F jo pa se tudi za podaljšanje kravi o nega samoprispevka, Več sredsf» bodo morali nameniti tudi uredi,J mostov, ki jih je 14 in so precej \v trajani. Posebno skrb bodo namei 1 tudi varstvu okolja in že lani \ t organizirali širšo očiščevalno akciii kjer so nabrali 300 kubičnih metH odpadkov. \r Drago Papl^ r f rti i™ Danes, 20. januarja, ob 10. uri se bo sestal izvršni svet jeseniške občinske skupščine. Na seji bodo sklepali o programu dela uprave inšpekcijskih služb za letošnje leto in se izrekli o soglasju k samoupravnem sporazumu o pridobivanju in razporejanju dohodka te delovne skupnosti. Me drugim bodo obravnavali tudi predlog za razpust obrtnega podjetjea za vzdrževanje hiš, steklarstvo in komunalne dejavnosti, osnutek srednjeročnega programa komunalnih del za obdobje 1981 —1985 in programa za letošnje leto ter pregled uresničevanja dohodkov proračuna jeseniške občine, skladov, računov in nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti za lansko leto. (S) Volitve in imenovanja e IZVOLITEV SODNIKOV TEMELJNEGA SODIŠČA V KRANJU- Zaradi nepopolne zasedbe sistemiziranih delovnih mest na Temeljnem sodišču v Kranju je komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve razpisala prosta mesta treh sodnikov. Na razpis se je prijavilo šest diplomiranih pravnikov s pravosodnim izpitom. Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko je opravil postopek kadrovanja in predlaga za izvolitev Majdo Demšar iz Virmaš pri Škofji Loki, Matjaža Černeta iz Radovljice in Nado Svetina z cJesemc e IZVOLITEV SODNIKA ZA PREKRŠKE - Zaradi odhoda sodnika za prekrške Vladimirja Jevška v pokoj komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve predlaga, da se ga razreši dolžnosti. Za novega sodnika za prekrške, ki naj bi bil tudi predstojnik organa za prekrške, predlaga Simono Čenčur, diplomirano pravnico s pravosodnim izpitom. Komisija predlaga tudi rezrešitev namestnice sodnika za prekrške Lidije Bajželj. s IMENOVANJE KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA IZGRADNJO DRUŽBENIH IN KOMUNALNIH OBJEKTOV V OBDOBJU DO LETA 1985 -Sprejet je bil samoupravni spo- razum o združevanju in razpore janju spredstev za izgradnjo družbenih in komunalnih naprav v kranjski občini do leta 1985 Zato je nujno imenovati koordi* nacijski odbor, ki bo spremljal ir; usmerjal uresničevanje dogovora, V koordinacijskem odboru naj b\ bilo 58 članov. 11 iz družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, 32 iz združenega dela in 15 u krajevnih skupnosti. e RAZREŠITEV PODPRED-SEDNIKA IZVRŠNEGA SVE« TA — Predsednik izvršnega svet« Milan Bajželj predlaga, da se raz-reši dolžnosti podpredsedniki izvršnega sveta Avgust Ovsenik ki odhaja s 1. marcem letos v pokoj. Novi podpredsednik be izvoljen na naslednji seji. e KADROVSKE SPREMEM, BE V SVETU ZA PREVENTl, VO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU - Spremembe sc njune zaradi upokojitve nekate rih članov ali odhoda na drug« dolžnosti. Komisija za volitve, imenovanja in administrativni zadeve predlaga, da se razreši)« sedanji člani Ivan Demšar Marjan Jurina, Srečko MihelČtf Milka Kotnik in Dominik Ma žgon, na novo pa se imenujejo Janez Pristotnik, Adolf Ramovi Viktor Narobe, Angelca Rogelj in Anton Dražškovič. e SPREMEMBA V STATI TARNOPRAVNI KOMISIJI -Komisija za volitve, imenovanji in administrativne zadeve skup ščine predlaga, da se v komisij: razreši dolžnosti Jakob Koren čan, na njegovo mesto pa imf nuje Slavko Šolar iz Save. (Kanalizacijska žila se širi KoneC marca bo Sklenjena druga etapa gradnje denar v gradnjo druge etape primar- tržiškega kanalizacijskega omrežja, ki bo stala ^vatvenegaCUdmna kdoktsuarega okrog 9,6 milijona dinarjev - Nadaljevanje T1081" pri. tov.arni ^v^,Pfk?. ,s • t « - »w j• • . . tem ni na kolektor priključili tudi že najbrž počasnejše zaradi pomanjkanja denarja mehansko ciste industrijske vode » do sotočja s Tržiško Bistrico tovarne BPT Tržič. I Trtic - Mesto leži v dolinah MoAenika in Tržiske Bistrice, ki sta {obremenjena s tranzitnimi vodami, hudourniki in stalnimi manjšimi po-jtoki. Vanju pa se stekajo tudi sani-I tarne in meteorne odpadne vode, ki predstavljajo nevarnost za okužbe, počasno zastrupljanje življenja v vodi in zunaj nje ter za razmnoževanje povzročiteljev raznih obolenj. ■ "\ Zaradi vedno močnejšega onesnaževanja Mosenika in Tržiske Bistrice je skupščina občine že 1974. leta naročila idejni projekt glavnih sušnih zbirnih kanalov S in Si, ki \Noeta s pomočjo stranskih kanalizacijskih sistemov zbirala vse odpadne 'vode iz Tržiča in jih odvajala v centralno čistilno napravo. \ Kanala SI se začenja ob bodočem stanovanjskem naselju Bavčevca na Slapu in bo zbiral odpadne vode z levega brega zgornjega dela Tržiske Bistrice, medtem ko kanal S zbira vae druge vode z urbanega območja Tržiča. Začenja se na Ravnah pod f'egeljšami ter poteka ob Mošeniku 1 V finale sedem ekip m m! Kot vsako leto bo tudi letos Go-is| renjaka turistična zveza Kranj pri-i redila Srečanje turističnih delavcev la Gorenjske. Tokrat bo že enajsto. I Organizirano bo 31. januarja v di Tržiču. Ob tej priložnosti komisija lil za turistični podmladek pri GTZ e) Pogleda preteklo delo turističnih Pl podmladkov Gorenjske. Poleg tek-ujmovanja najboljših nalog na turili stično vsebino ter dejavnosti pod-giimladkov v preteklem letu poteka v tudi tekmovanje v kvizu s turistično isvsebino. Letos zajema KVIZ sta-HVrejšo in novejšo zgodovino, gospodarske in turistične zanimivosti nTržiča in okolice. W- Za to tekmovanje se je prijavilo io'šestnajst ekip turističnih podmlad-otokov, zato je bilo v soboto, 10. ja-sjnuarja predtekmovanje v hotelu v«Park na Bledu. Ekipe podmladkov iz »jlrosnovne šole Prežihov Voranc Je-Isfsenice, Peter Kavčič iz Škofje Loke, dmJosip Plemelj z Bleda, Lucijan Sel-jjjak iz Kranja, France Prešeren iz i^Franja, Simon Jenko iz Kranja in ii(podmladek TD iz Nakla se bodo K| udeležile finalnega dela kviza v rtj Tržiču. Zmagovalna ekipa bo prejela 'prehodni pokal, katerega hrani pod-^ mladek OS Peter Kavčič iz Škofje Loke, leto prej pa je zmagala ekipa podmladka TD Naklo. Drago Papler in naprej ob reki do konca nove industrijske cone, kjer je na Brezovem predvidena osrednja čistilna naprava. Gradnja kanalizacijskega omrežja je razdeljena v več etap. Njihova uresničitev je odvisna predvsem od trenutnih potreb, denarnih možnosti in napredovanja gradnje regulacije Tržiske Bistrice ter razvoja industrijske cone na Mlaki. Čeprav se je začela že 1977. leta, je bila šele lani dokončno sklenjena prva etapa del na območju starega tržiškega mestnega jedra, kjer je bilo kanalizacijsko omrežje Že popolnoma dotrajano oziroma uničeno. Prav v tem delu Tržiča je smrad in onesnaženost človekovega bivalnega prostora že presegla vse dopustne meje. Zato so se občani najprej odločili za gradnjo kolektor-skega voda in kapilarnoga sistema priključkov v mestnem jedru, čeprav je tak način v nasprotju s strokovnimi izkušnjami. Da vlaganje ni doseglo pravega učinka, dokazuje zgoščen iztok fekalij in površinskih voda v Mošenik pod zdravstvenim domom, ki povzroča še močnejšo onesnaženost potoka in smrad v okolici iztoka. Zato se je občinska komunalna skupnost odločila, da čimprej vloži Zaradi obilice težav pri izdelavi dokumentacije in izdaji dovoljenja pa se je gradnja začela šele lani. Sklenjena bo konec marca letos, stala pa bo okrog 9,6 milijona dinarjev. Denar zanjo je prispevala komunalna skupnost Tržič, območna vodna skupnost Gorenjske in Ljubljanska banka v obliki posojila. Dela izvaja Vodnogospodarsko podjetje iz Kranja, ki ima zaradi pomanjkanja materiala in zahtevnosti gradnje precej težav. Kanali in jaški morajo biti namreč vodotesni, saj večji del kanalizacije poteka pod nivojem Tržiske Bistrice in Mosenika in je zato potrebno vodotok začasno preusmeriti. Delavce ovirajo tudi visoke vode in težak dostop gradbenih strojev do struge. Nadaljevanje gradnje kanalizacijskega omrežja je trenutno precej zaskrbljujoče. Politika bančnega kreditiranja je ostra, razen tega pa je območna vodna skupnost Gorenjske Tržiško Bistrico uvrstila v drugo skupino onesnaževalcev in torej ne pride več v poštev za sofinanciranje. Vsekakor pa namerava tržiška komunalna skupnost dati prednost gradnji na Ravnah, kjer bo po novem zazidalnem načrtu potreben še en krak kolektorja, kar bo predvidoma stalo šest milijonov dinarjev. H. Jelovčan Kranjski kmetijski in prehrambeni načrti Skupno je lažje premakniti voz Kranj - Ta teden bodo vsi podpisniki družb, dogovora o temeljih plana kranjske občine prejeli v.razpra vo in podpis samoupravni sporazum o združevanju sredstev v samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v kranjski občini do leta 1985. Sporazum je uresničitev republiškega zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, hkrati pa tudi uresničitev odloka, ki ga je že sprejela občinska skupščina. Prav tako pomembno kot to je ugotovitev, da je samoupravni sporazum rezultat enoletnega dela organov skupščine in izvršnega sveta ter kmetijskih organizacij združenega dela. Nastal je enotno oblikovan in dogovorjeni sporazum, ki uveljavlja splošni družbeni 1 Voda je, vode ni... Že od jeseni sem stanovalci višjih nadstropij v kranjskih blokih posebno na Planini, opažajo, da ob sobotah in nedeljah iz njihovih pip teče tanek, pretanek curek vode, včasih pa voda celo povsem preneha teči. Pa čeprav je hidrofor vključen po cel dan. S pomočjo hidroforov bi morala višja nadstropja imeti celo močnejši pritisk vode kot nitja nadstropja, toda, če vode ni, tudi pritiska ni. In zmanjka je ravno takrat, ko ima gospodinja največ opraviti z vodo: treba je oprati perilo, pomiti posodo, skopati vso družino. Toda naenkrat zaslišijo, kako v njihovem pralnem stroju tuli, ker mu manjka vode, iz pomivalnega stroja ae kadi, umi ješ se pa lahko le po mačje... In potem love z lonci vodo pri vsej pipah, če bi se je le kaj več nateklo, da bi bilo za najnujnejše. Sedaj upravičeno sprašujejo, kaj je temu krivo in kdaj ho po njihovih ceveh priteklo več vode. Povprašali smo o tem kranjski Vodovod, pa so nam povedali, da so ozko grlo preozki cevovodi, ki peljejo vodo na Planino. Za prvotno zamišljeno gradnjo so bile dovolj široke, ko pa so na napeljavo priključili še Planino II, so pa moči pojenjale. Trenutno so rekli, da ne morejo dosti pomagati. Malce bo težave omilil eletromagnetski ventil, ki bo avtomatsko reguliral pretoke vode iz črpališča na Gorenji Savi v rezervoar v Strazišču in kranjski vodovodni stolp. Zdaj to urejajo še ročno. Vendar na ta ventil že več mesecev zamsn čakajo: dobiti bi ga morali od našega edinega proizvajalca tovrstnih ventilov MIV Varaždin. Stal bo 30 starih milijonov in bo z njim začetek avtomatike pri kranjskem vodovodu. Nujno pa bo, še preden bo na omrežje priključena Planina III, ki bo »žejo« po vodi še povečala, speljati na Planino cevovod iz stranskega reservoarja, ki se prav tako, kot vodovodni stolp, napaja is črpališča na Gorenji Savi. Cevovod naj bi šel pod novim kranjskim mostom. Največja zavora pa je seveds cevovod, ki ne zmore več tolikih potreb in čeprav je rezervoar na Zelenem hribu poln in voda v zajetju teče čez, v Kranju še vedno msnjks vode. V srednjeročnem planu 1M1 - lt86 je razširitev starega cevovoda načrtovana, toda dokler to ne bo narejeno, bodo še težave z vodo, napovedujejo pri Vodovodu. Več si zaenkrat lshko pomagajo stanovalci sami: dela, ki zahtevajo več vode, naj opravijo med tednom, v času, ko je vodovod manj obremenjen, ko le pritisk v ceveh močnejši in ne čakati na konec tedna. _°±j pomen, interes ter obveznosti pri razvoju kmetijstva in zagotavljanju hrane ter nemotene preskrbe. Kranjčani sodijo, da bi v skladu združevali 0,3 odstotka od bruto osebnih dohodkov delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Bruto osebni dohodek je najstalnejši in najzanesljivejši vir sredstev, brez katerih si ne moremo predstavljati razvoja kmetijstva, kakršnega želimo, zagotavljanja hrane, ki jo bo iz leta v leto bolj primanjkovalo, če ne bi skrbeli za njene trajne vire, in normalne preskrbe, ki je posebno lani zašepala. Predlagani sporazum, ki ga bodo po sredini seji izvršnega sveta občinske skupščine še dopolnili in predložili še druge spremljajoče dokumente, je dokaz spoznanja, da je s skupnim delom lažje premakniti voz tudi na zahtevnem kmetijskem in prehrambenem področju! Oblikovan je letošnji predlog programa sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Upoštevana je rastlinska proizvodnja, živinorejska proizvodnja, vključno s prašiči, ovcami in konji, proizvodne in strojne skupnosti, pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovskem svetu, nadomestila za obresti za posojila, nadomestila v primeru izpada dohodka, množično zavarovanje živine in enotno organizirana pospeševalna služba, za katere delo je tudi oblikovan program. Skupaj s sredstvi, zbranimi na osnovi samoupravnega sporazuma, denarjem iz občinskega proračuna in republiških skladov bi letos združili v skladu 21.205.000 dinarjev, do leta 1985, za kar bo program izdelan do konca leta, pa bi se v skladu nabralo okrog 7 starih milijard dinarjev. Cilji sporazumevanja so skladni z usmeritvami republike in občine, kjer sta kmetijstvo in prehrana prednostni. Gre za družbeno usmerjano proizvodnjo, za dogovorjene naloge v planskih dokumentih, za pospeševanje intenzivnosti obdelave in proizvodnje ter produktivnosti, za povezovanje dejavnosti, ki nosijo glavno breme v kmetijstvu, predelavi in zagotavljanju hrane. Skratka, gre za natančno določene in dogovorjene naloge. To pa je velika prednost sporazuma, ki mora biti interes vsakogar. J. Košnjek /© ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, n.sub.o. Kranj poslovna enota Jesenice obvešča da jez 19. 1. 1981 začela poslovati nova ekspozitura banke na Plavžu (v novem preskrbovalnem centru) Ekspozitura bo poslovala vsak dan dopoldan od 8.30 ure —11. ure vsak dan popoldan od 14. ure — 1 7. ure, v sobotah pa od 8. ure do 1 1. ure Kmetijski inženirji in tehniki iz vse Slovenije so se pretekli petek zbrali v Kranju na svoji 17. redni skupščini. Udeležil se je je tudi tovariš Nedeljković. sekretar Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov Jugoslavije. — Foto: D. Dolenc Kmetijstvu večjo skrb Kranj — Pretekli petek so se na 17. redni skupščini zbrali člani Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije in se pogovorili o težavah, ki danes tarejo našo kmetijsko proizvodnjo o dosedanjih uspehih in nalogah, ki jih čakajo za večji napredek te pomembne veje našega gospodarstva. Več moramo pridelati poljščin kot sta pšenica in sladkorna pesa, razširiti kmečki turizem, usposobiti kmečko mladino za sezonsko dopolnilne poklice, jih izobraževati, razširiti govedorejo, prašičje rejo, konjerejo, usposobiti tisoče in tisoče hektarjev rodovitne a neobdelane zemlje, napolniti pašnike z drobnico, izboljšati setveno strukturo poljščin, moderno opremiti kmetije, da bodo dale od sebe veliko več, so poudarjali. Veliko preveč je v našem kmetijstvu še neizkoriščenih možnosti. Tudi v kmetijstvu, ugotavljajo, je po zadrugah preveč administriranja in premalo dela na terenu in da je tudi tu, posebno pri kmetijskih pospeševalcih, potrebna pri delu večja enotnost in učinkovitost. Zaskrbljujoča je starostna struktura ljudi, ki danes delajo na kmetijah. Prepočasi naše goveje črede zamenjujemo s plemenitejšimi vrstami; tesnejše bi moralo biti sodelovanje z živinorejsko-vete- rinarskimi zavodi. Predvsem pa bi morali naše kmetije bolje opremiti, da bi bilo zagotovljeno pravočasno spravilo krme. Potem bi bilo tudi tržnih viškov več. Skupščina pa je spregovorila tudi o problemih in pomenu raziskovalnega dela v kmetijstvu. Sest glavnih nalog ima pred sabo kmetijska raziskovalna skupnost; ovrednotiti je treba kmetijski potencial našega prostora, raziskati biološke osnove kmetijskih rastlin, da bi obogatili sedanje vrste, raziskati patologijo in narediti več za varstvo kmetijskih rastlin, poskrbeti za uvajanje nove tehnike, ki bi služila tudi konstruktorjem kmetijskih strojev pri nas, raziskave na področju melioracije ter oblikovanje socio-ekonomskih proizvodnih modelov, ki bi skupaj s sistemskimi ukrepi zagotavljali hitrejši razvoj in izboljšavo izobraževalnega procesa v kmetijstvu. Tudi za živali ima kmetijska razvojna skupnost svoje načrte: proučiti genetiko in selekcijo živali, prehrano živali ter ekologijo in varstvo okolja v živinoreji. Eno pomembnih raziskovalnih del pa bi bila tudi priprava biološke karte Slovenj«. D i>. Skupnost predelovalcev kovin in plastike V teku so priprave na združitev Titana iz Kamnika, Kovinoplastike iz Loža, Lame iz Dekanov in Liva iz Postojne v poslovno skupnost predelovalcev kovin in plastike — Cilj združevanja, ki ima korenine v večletnem sodelovanju, je kompletiranje programa izdelkov, ki jih potrebuje lesna in gradbena industrija V štirih delovnih organizacijah — Titanu v Kamniku, Kovinoplastiki v Ložu, Lami v Dekanih in Livu v Postojni — je te dni v javni razpravi samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost predelovalcev kovin in plastike. O njem se bodo izrekli samoupravni organi in februarja je predviden referendum, na katerem se bodo o njem izrekli delavci vseh štirih članic. Sodelovanje Titana, Kovinoplastike in Lame sega v pretekla leta, še v obdobje, ko so v Kovinoplastiki in Lami storili prve korake v organiziranju proizvodnje. Titan je tedaj obema odstopil del proizvodnega programa in celo nekaj rabljenega orodja. Ta simbolična pomoč je bila v obeh delovnih kolektivih zelo cenjena in je bila vseskozi vez odkritih in prijateljskih poslovnih odnosov. Poglabljanje sodelovanja je praktično privedlo do delitve na komercialnem in tehničnem področju in z razvojem proizvodnje, ki se je usmerila v specializacijo v izdelovanju okovja, privedlo do osnovanja interesne skupnosti proizvajalcev okovja leta 1973. Leto dni kasneje je vanjo vstopil tudi Merkur iz Kranja, s čemer se je povezovanje proizvodnje razširilo tudi na tržno področje. Sodelovanje vseh delovnih organizacij je bilo pristno in odkrito, prineslo je delitev proizvodnih programov, specializacijo proizvodnje, tehnično in tehnološko sodelovanje. Zakon o združenem delu je prinesel nove možnosti in nove opredelitve za združevanje: povezovanje v poslovne skupnosti ali v sestavljene organizacije združenega dela. Titan, Kovinoplastika in Lama, pridružil pa se jim je še Liv iz Postojne, so se dogovorili o osnovanju poslovne skupnosti predelovalcev kovin in plastike in če bodo izkušnje koristne, bo to korak k kasnejši končni povezavi v sestavljeno organizacijo združenega dela. Ponudba združenih delovnih organizacij obsega skoraj vse elemente iz kovin in plastike, ki jih potrebuje lesna industrija v proizvodnji stavbnega pohištva, pohištva in delno tudi programa vodovodnih in ogrevalnih naprav v gradbeništvu. Cilj poslovne skupnosti je racionalizacija, specializacija proizvodnje in poslovanja, s čimer bodo združeni vsi predelovalci kovin in plastike lahko uspešneje delovali tudi kot vsak posameznik. Združeni predelovalci kovin in plastike bodo še naprej intenzivno razvijali in racionalizirali proizvodnjo celovite ponudbe, pospešeno prešli tudi na področje marketinške obdelave tržišča, združili moči na področjih splošne usmeritve razvojnih programov, sodelovali pri realizaciji skupnih proizvodnih programov in podobno. Prednosti takšnega združevanja so vsekakor številne in rezultati uspešnega povezovanja bodo pomemben prispevek k uresničevanju v naši družbi sprejetih smeri povezovanja. Obdelava podatkov v novem računskem centru zahteva od delavcei dodatna znanja - Foto: S. Saje Gradijo celovit sistem informacij Lansko delo železarjev JESENICE — Delavci proizvodnih temeljnih organizacij jeseniške železarne so lani proizvedli skupno milijon 440 tisoč tfl tono izdelkov. Izpolnili so tf,3 odstotka načrtovanih nalog v družbenem planu oziroma 93,5 odstotka obvez glede na program, s katerim vsak mesec prilagajajo družbeni plan resničnim razmeram, predvsem oskrbi s polproizvodi in drugimi surovinami, zastojem v proizvodnji in popravilom naprav. Pet temeljnih organizacij, Livarna, Hladna valjarna Jesenice, Vratni podboji, Jeklo-vlek in Zebtjarna, je preseglo družbeni plan od 0,1 pa do 23,2 odstotka; slednji rezultat so dosegli delavci temeljne organizacije Vratni podboji. V temeljnih organizacijah Elektrode pa Valjarna žice in profilov so le neznatno zaostali za načrtovano količino proizvodnje, v drugih pa jim do izpolnitve družbenega plana manjka od 8,8 do 18,0 odstotka v celoti načrtovane proizvodnje. Lani so železa rji izdelali prek 800 tisoč ton proizvodov za prodajo. To pomeni, da so izpolnili 84 odstotkov obvez po družbenem planu oziroma 04,0 odstotka po programu. (S) Premajhen trg za zelenjavo Anton Aljančič iz Kovorja na petih hektarih njiv prideluje povrtnino, ki jo prek kmetijske zadruge prodaja največ Živilom in Sadje-zelenjavi — Premalo razvejana prodajna mreža in težave z gnojili ročnega dela. Stroje za obdelovanje zemlje sicer ima, okopavanje in pobiranje pa sta prepuščena njegovim rokam. In otrokovim, ki pa se zaradi študija delu na kmetiji ne utegneta bolj posvetiti. Razen povrtnine ima Anton Aljančič v hlevu še šest, sedem pitancev. O razširitvi proizvodnje trenutno ne razmišlja; mogoča bo čez par let, ko bo sin doštudiral agronomijo in bo, kot zdaj obljublja, ostal doma. Anton Aljančič z zadrugo v Križah dobro sodeluje. Ta prevzame njegov celotni pridelek, odkupujeta pa ga v glavnem Živila in Sadje-Ze-lenjava. V zadnjih dveh letih se mu je posrečilo vse prodati, sicer pa so s tem, kot pravi, tudi težave. V tržiški občini je namreč toliko »povrtni-narjev«, da bi lahko pokrili domala celo Slovenijo, če bi bila prodajna mreža bolj razvejana oziroma če bi ljubljanska podjetja od njih več kupovala. Težave s prodajo pa niso edine, ki bremenijo pridelovalce povrtnine. V zadnjem času je v kmetijstvu prisotno pomanjkanje gnojil. Anton Aljančič je zaradi tega moral jesensko gnojenje preskočiti, kako bo naprej, pa tudi še ne ve. Prva dela na polju se zanj začnejo že februarja, ko mora posejati korenje in peteršilj in trajajo domala do trde zime. Takrat šele pospravi stroje in si privošči nekoliko »dopusta«. Kakšnih posebnih olajšav kmetje, ki pridelujejo povrtnino, nimajo. Tudi od sklada za pospeševanje kmetijstva, ki ga ustanavljajo v tržiški občini, si ne obetajo velike pomoči, saj bo ta podpiral prvenstveno živinorejo, in to predvsem na višje ležečih kmetijah. H jeiov^an V jeseniški železarni so pri obdelavi podatkov dobrih dveh desetletjih znatno napredovali m. Voičjak fyeč/ nedavnim so odprli sodoben računski cent z novim elektronskim računalnikom, ki je 1 načrtovanega celovitega sistema informacij Poleg uspehov tudi težave Tržič - V tržiški občini, ki ima komaj tri odsotke kmečkega prebivalstva, zavzema ob živinoreji pomembno mesto pridelovanje povrtnine, s katero se ukvarjajo predvsem nižinski kmetje v Križah in okoliških krajih. Enega od pomembnejših gojiteljev zelenjave srečamo tudi v Kovorju. Na petih hektarih obdelovalne zemlje, ki je kot nalašč primerna za to zvrst kulture, Anton Aljančič že dvajseto leto prideluje zelje, solato, peteršilj, korenje, včasih cvetačo in zaradi kolobarjenja tudi kakšno tono krompirja. Anton Aljančič je kmet od glave do peta. Ze od mladega je predan zemlji; neguje jo in seveda skuša iz nje dobiti čim več. Usmeritev v gojenje povrtnine se mu je posrečila, zahteva pa veliko truda in predvsem SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Stopnja / jA brezposelnosti ^ ' r! narašča Pod »brezposelnostjo« razumemo tisto število iskalcev zaposlitve, ki so prijavljeni pri občinskih skupnostih za zaposlovanje in čakajo na zaposlitev. Latentne (prikrite) brezposelnosti ne beležimo in ne spremljamo. V minulem razdobju je imela brezposelnost na Gorenjskem v primerjavi z nekaterimi drugimi slovenskimi regijami majhen obseg. Stopnja brezposelnosti (brezposelni glede na zaposlene) je bila prav tako i ■; > j a kot v Sloveniji in je za mesec oktober dosegla 0,0, medtem ko je v istem mesecu leto prej bila komaj 0,7. Konec novembra lani je bilo v regiji prijavljenih 743 iskalcev zaposlitve, od tega 59 odstotkov žensk. Prvo zaposlitev je iskalo 27 odstotkov brezposelnih, mlajših od 26 let pa je bilo 51 odstotkov iskalcev zaposlitve. Posebna kategorija brezposelnih so težje za-posljivi, katerih vključitev v delo zahteva posebne priprave in materialna sredstva. Težje zaposljivih je 31 odstotkov. V desetih mesecih lani je delež brezposelnih v primerjavi z letom poprej narastel za 18 odstotkov. Med poklici, ki se pogosteje pojavljajo v evidenci brezposelnih ob koncu novembra, so: pomožni delavec, pomožni gostinski delavec, snažilka, pomožni administrator, sobarica, natakarski pomočnik, prodajalec, voznik tovornjaka, natakar, šivilja ženskih oblek, frizer za ženske, ekonomski tehnik, medicinska sestra, strojni tehnik. Precej številni med iskalci zaposlitve so gimnazijski maturanti, na višji in visoki stopnji pa ostajajo socialni delavci in ekonomisti ter dipl. psihologi-profesorji. Seveda pa se v vseh občinah ne pojavljajo isti poklici oziroma se ne pojavljajo vsi, ki so navedeni. Ob nižji planirani stopnji rasti zaposlenosti v letu 1981 pričakujemo, da bo število brezposelnih naraščalo nekoliko hitreje kot v preteklih letih in da bo tudi stopnja brezposelnosti še naprej rasla, kot smo opredelili že v letnih planih zaposLovan ja za naslednje poslovno leto. Da bi lažje obvladovali za proces, bo strokovna služba sproti spremljala gibanje brezposelnosti in iskala možnosti zaposlovanja delavcev, ki bodo ostali začasno brez dela ali pa bodo iskali prvo zaposlitev. Mjmi p|nUr Jesenice — V obdelavo podatkov so se v jeseniški železarni usmerili 1957. leta, ko je v takratnem računalniškem centru enajst delavcev začelo strojno obračunavati osebne dohodke. Zatem so iz leta v leto širili področje obdelve podatkov in dopolnjevali tudi opremo, saj so sprva delali z najetimi klasičnimi stroji. Leta 1969 so dobili elektronski računalnik znamke IBM. To je bil prvi večji mejnik v razvoju obdelave podatkov, najpomembnejši pa je prav gotovo izgradnja sodobnega elektronskega računskega centra, za katero so se odločili pred približno tremi leti. Izgradnjo novega objekta, dogradili so ga za jeseniškim delavskim domom decembra lani in je stal 60 milijonov dinarjev, sta narekovala predvsem obseg nove računalniške opreme in potreba po novi avtomatski telefonski centrali. Centrala, oprema zanjo je stala 20 milijonov dinarjev, bo začela delovati predvidoma maja letos, skozi njo in sistemski prostor računskega centra pa bodo potekale vse informacije v železarni. Novi elektronski računski center železarne, odprli so ga ob koncu lanskega leta, je pomembna pridobitev. Obseg poslovanja z velikim številom izdelkov in stalno spreminjanje poslovnih razmer namreč zahtevata hitre in kvalitetne informacije, ki so potrebne pri sprejemanju odločitev. Novi računalnik znamke IBM s perifernimi enotami in terminalsko mrežo, vsa oprema je vredna 4,3 milijone dolarjev, bo omogočil postavitev celovitega sistema poslovnih in drugih informacij. Medtem ko je bila osnova prejšnje obdelave podatkov v glavnem fi- nančno-komercialno poslovanj« le delno proizvodnja, bo osr sedanje dejavnosti centra na^ vanje in spremljanje proizvoc Prek terminalov bodo delavc meljnih organizacij in stroko služb železarne uporabljali nalniške informacije, z njimi bodo tudi zajeli pomembnejše slovne dohodke v delovni organ ciji. Načrtovanje in kontrolo vodnje valjam bodo vodili z računalniki, ki bodo povezar glavnim računalnikom. Po prvotnem načrtovanju nak naj bi center razvijal s porazdeli področij obdelave podatkov procesnih računalnikov v želeq V bodoče naj bi postal nosilec voja obdelave podatkov za jesen in radovljiško občino. V od* sektorja za ekonomiko Elektro računski center, kjer danes deli delavcev, predvidevajo, da \ prvo stopnjo terminalske a postavili do konca letošnjega let petih letih pa naj bi v celoti d< dili nov računalniški sistem. Seveda se v računskem ce| železarne, kakor je med drugim vedal njegov vodja Vasilij Ko« razen z uspehi srečujejo tudi z o terimi težavami. Gre zlasti t vedno premalo zavzetost pri it ščanju računalniških zmogljivo delovni organizaciji in neustr vrednotena opravila delavcev obdelavi podatkov. Zaradi sledn strokovnjaki odhajajo, že sice zaostajajo za načrtovanim štev delavcev. Obenem želijo, da izobraževalnih ustanovah za k na področju računalništva dali poudarka praktičnemu uspo Ijanju. S. Si Umirjena rast TR2IČ - Gospodarski tokovi v svetu in doma, težave v preskrbi z nafto, a surovinami in z reprodukcijskimi materiali bodo letos močno vplivali tudi na družbeni in gospodarski razvoj tržiske občine, kjer bo stopnja gospodarske rasti predvidoma nižja od povprečno načrtovane za to srednjeročno obdobje. Ob upoštevanju prizadevanj za gospodarsko ustalitev letos družbeni proizvod v tej občini ne bo dosegel triodstotne rasti, medtem ko bo vrednostno v primerjavi z lanski večjim za dobrih 22 odstotkov. Osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana za letos, ki gs je izvršni svet prečesal ns četrkovi seji, postavlja tudi trdne okvire glede vseh oblik porabe. Tako bodo sredstva za osebne dohodke naraščala za pet od-stkov počasneje od dohodka, s čimer bodo ohranili njihovo realno raven iz preteklega leta, sredstva za skupno porabo, razen za invalidsko pokojninsko zavarovanje ter starostno zavarovanje kmetov, bodo rasla za deset odstotkov počasneje, sredstva za splošno porabo pa za 15 odstotkov počasneje od dohodka. Za skupne potrebe bodo letos v tržiški občini porabili 200,5 milijona dinarjev, in to izključno za redno dejavnost. Od naložb je v programu zajeta le obnova planinskih domov, medtem ko bodo denar za iz- gradnjo naprav za ogrevanji nega kopališča, za obnovo turnih spomenikov in pirii ljalna dela za obnovo osa šole heroja Grajzerja zbiral osnovi sprejetega družba dogovora o financiranju gr» družbenih objektov. Posebno zanimiv je os* resolucije v poglavjih, ki | rijo o razvoju združenega Zaposlovanje, na primer, nitje od enoletnega geaet skega prirastka, medtem k docela obstalo v delovnih i no« ti h organov družbenem ne skupnosti, v banki, i upravnih interesnih skupa in delovnih skupnostih ski služb v proizvodnih tei organizacijah. Lani se je tržiška indrn zelo dejavno vključila v p devanja za povečan izvoz, segla je tako dobre rezultati jih bo letos težko bistvene segla, četudi si bo z iaka notranjih možnosti in predi poti prizadevala. Veliko nas pa jo čaka tudi pri kri uvoza, katerega delež v isvef uporabi domačih surovin, «* in tehnologije predvidoma » presegel 70 odsotkov. Gospodarske naložbe boi primerjavi z minulim letoi ob upoštevanju razvojnega grama Lepenke, ki ima po t noetnih kriterijih in stopnji pravljenosti najboljšo osno* uresničitev. H. JelcM \ Brez znanja ni velike umetnosti Dolgoletna iskanja in preučevanja so akademskega slikarja Dušana Premrla pripeljala do prepričanja, da mora umetnik naravi ali človeku, o katerem govori, dati jasno obliko in duha, poiskati torej objektivno resnico. Razumljivo postane, zakaj se pri svojem delu naslanja na stare renesančne mojstre, ki so po njegovem mnenju obvladali največ znanj, brez katerih ni velike umetnosti. Akademski slikar Dušan Premrl iz Bistrice pri Tržiču je sogovornik, kakršnega nimaš prilike srečati vsak dan. Hitro spoznaš, da veliko premišljuje, raziskuje in tudi ve. Zanimivo in odkrito govori o svojem delu, o pogledih na stare in novejše smeri umetnosti, o položaju svobodnih umetnikov pri nas, vplivih, ki oblikujejo sodobno umetnost. »Svobodni umetnik v resnici sploh svoboden,« meni. »Će hoče obstati pri tem mislim predvsem na socialno varnost, njegovo delo nujno d>bi bolj ali manj komercialno noto. To pa za umetnost seveda ni dobro. Sicer pa je dandanes težko reči, kaj pravzaprav sploh je umetnost. Ni niti prave selekcije niti meril, prednost pa ima velika produkcija, ne kvaliteta, ki jo zagovarjajo takoime-novani .managerji« in na njen račun služijo lepe denarje.« Dušan Premrl je kot mlad slikar temeljito raziskal sodobno smer. Navdušila me je. Prepričan sem bil, da druge prave poti ni. Več pa ko sem študiral in tudi sam ustvarjal, bolj sem spoznaval, kako pomembno je za umetnika znanje. Brskal sem po literaturi vse globlje v zgodovino, preučeval dela slavnih mojstrov, premleval njihove misli. Nekako pretresla me je Picassojeva izjava, ko je ob retrospektivni razstavi na Dunaju dejal, da ni dosegel starih slikarjev.« »V tistem času sem raziskoval baročno umetnost, predvsem Rem-brandta in nekatere španske moj- stre. Pri Rembrandtu me je pritegnilo več stvari, najbolj pa razumevanje človeka, spoštovanje njegove osebnosti, duha. Ekspresionizem, na primer, človeka z malic i Razen tega je bil Rembrandt bolj strog v risbi in obliki, drugačen od baročnih slikarjev, pri katerih se oblika izgublja v temi. Bil je bliže renesansi.« In prav renesansa je Dušana Premrla s svojo jasno in poduhovljeno govorico najbolj pritegnila. Oklepa se je v svojih grafikah, pastelih, oljih in risbah, v katerih je predmet njegovega raziskovanja najpogosteje človek. »Vedno sem iskal znanje. Ni me prevzel nek določen način slikanja ali neka slikarska osebnost. Umetnost je velika in se ocenjuje samo po tem, koliko znanj umetnik obvlada. Zaradi njih si je umetnost, na primer renesančna, podobna. Razlike nastajajo le zaradi drugačnih osebnih pogledov, ki izključujejo popolno objektivno resnico. Poglejte nesmisel; danes hoče vsak umetnik dognati nekaj novega, biti drugačen, .izviren'. Zakaj, ko pa je že po naravi drugačen? Mar ni najpomembnejše znanje, odkrivanje resničnih vrednosti, na katerih lahko vsak gradi svojo objektivno resnico?« »Zakaj delam prostorsko? Likovna umetnost je jezik, način govora, uresničitve spoznanj o svetu, ki ga človek raziskuje. Če je torej govorica, se je nemogoče omejiti zgolj na ploskev. V umetnosti mora biti oblika oziroma vsebina jasna in pravilna. Za primerjavo vzemimo naivno slikarstvo, ki sicer pozna strogo obliko, ne pa tudi objektivne resnice. Riše jo naivno, ker je drugače ne zna.« O sodobni umetnosti Dušan Premrl sodi, da obvlada nekaj znanj, vendar premalo, da bi sliko lahko kompozicijsko povezala v določen red, sistem, kot jo zmore renesansa. Kakor hitro bi namreč tak red vzpostavila, bi postala nekaj povsem drugega. Tako pa ne izraža vrhunca duha. Dandanes umetnik nima časa za velika odkritja, zato so rezultati skromni, ni velike umetnosti. »Vzemimo, da je fotografija nadomestilo za strogo obliko. Telo resnično posname izredno natančno, ne ustvarja pa reda oziroma sistema, zato slike, ki daje tudi duhovno vsebino, nikoli ne bo presegla,« meni Dušan Premrl. Pove, da je včasih kakšno delo ustvarjal tudi več let. Vedno mu je nekaj manjkalo. Ni bilo konca. Zdaj je zadovoljen, ker je bistvena znanja, potrebna za sozvočje barve, kompozicije, anatomske risbe ter duha človeka, ki ga uporablja, odkril. H. Jelovčan Dve plošči komorne glasbe •1; Izvedbe \ naših ^ pianistov lel\ \AcaA larlniimi 17 Med zadnjimi izdajami klasične glasbe na ploščah Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana sta tudi izvedbi priznanih slovenskih pianistov Dubravke Tomšič in Acija Bertonc-ija. Dubravka Tomšič s pomočjo ansambla Zagrebački solisti izvaja dva koncerta za klavir in orkester številka 12 in 14 W. A. Mozarta, Aci Bertoncelj pa nam predstavlja dva Koncerta za klavir in orkester Mauricea Ravela in Bele Bartoka, Z Bertoncljem igra tudi Simfonični orkester RTV Ljubljana. Vsa štiri dela so ljubiteljem svetovne kasike in komorne glasbe nedvomno poznana. Vendar povejmo, da gre za dober izbor obširnega skladateljskega opusa vseh treh avtorjev, ki ob obeh glasbenikih pianistih pustvarjalcih, ki omenjeno glasbo oživjata z neposrednostjo in izpiljenim občutkom za skladatelj-stvo, z notami zapisana glasbena zamisel zveni popolno, dovršeno in prepričljivo. Obe plošči tako predstavljata in dodajata pravzaprav nepogršljiv del k mozaiku slovenske kasične glasbene poustvarjalnosti teh priznanih svetovnih mojstrov klavirskega koncerta. Boris Bogataj Založba kaset in plošč pri RTV Ljubljana je nedavno izdala več plošč s klasično in komorno glasbo. Tokrat se dlje pomudimo ob izvedbah Slovenskega kvinteta trobil in trobentača Stanka Arnolda. Kvintet sestavljajo razmeroma mladi, toda izkušeni in istočasno izvrstni glasbeniki, ki so se s svojim izvajanjem že dodobra uveljavili v našem glasbenem prostoru pa tudi na tujem. Trdo delo in kritično opazc .nje svojega delovnega trenutka jih je pripeljalo do izvrstnih, popolnih in glasbeno doživetih izvedb te zanimive in niti ne tako to zasedbo. Eno takšnih del najdemo tudi na plošči: malo simfonijo za kvintet trobil z naslovom La Jourre D'un Bouffon Uroša Kreka. pogostne glasbe (glasbe za majhne zasedbe trobil), ki jo izvajajo. Njihovo delo pa ni prineslo samo podo-živitev glasbe nekatrih starih mojstrov — gre za glasbo iz začetkov 17. stoletja avtorjev S. Scheidta in A. Holborna, marveč pomeni tudi izziv slovenskim skladateljem, da komponirajo svoja nova dela tudi za Trobentač Stanko Arnold sodi danes med najvidnejše izvajalce pri nas. Tega ne potrjuje zgolj njegov izredni uspeh na tekmovanju v Franciji lani, marveč le dopolnjuje njegovo glasbeno celovitost. Njegovo izvajanje je prepričljivo, dosledno, vestno in muzikalno, popolno. Prepričljivost podajanja glasbe je v veliki meri tudi inventivna, saj se nikoli noče zadovoljevati zgolj s podano interpretacijo in še manj z zanesljivostjo rutine. Moč njegove izvedbe se nedvomno dovolj tehtno in gotovo kaže tudi v izvedbah Telemannovega baročnega pa tudi klasicističnega Hummelovega koncerta, ne nazadnje tudi skozi sodobnejši sladbi Joliveta in Ramovša. Boris Bogataj Germani, Avari in Slovani v Spodnji Avstriji Zanimiva arheološka razstava Ljubljana - V sredo, 21. januarja, ob 12. uri bodo v razstavišču Arkade na Trgu osvoboditve 18 v Ljubljani odprli zanimivo arheološko razstavo »Germani, Avari in Slovani v Spodnji Avstriji«. Narodnemu muzeju jo je posredovala Deželna vlada Spodnje Avstrije, študijsko in muzeološko jo je pripravil Museum fUr Urgeschichte des Landes Niederosterreich iz Aspana a. d. Zava pri Dunaju, znanstveno jo je zasnoval Helmut VVindl. Narodni muzej jo je predvsem zaradi interesa za problematiko, ko jo razstava obravnava, z veseljem sprejel. Spodnja Avstrija ni le naš neposredni sosed, ampak se njen južni del prekriva s severovzhodno Karanta-nijo 9. stoletja, ali pa karantansko krajino 10. in deloma 11. stoletja, kjer so nedvomno bivali tudi naši predniki. Zaradi neposredne bližine Panonske nižine in Blatnega jezera so naši predniki s tega prostora doživljali kulturne vplive karantansko ketlaške kulture in vplive iz Panonske nižine. O naših slovanskih prednikih s prostora Spodnje*" Avstrije pričajo tudi številne arheološke najdbe na tej razstavi. Po zaslugi avstrijskih kolegov, ki so temeljito iz vrednotil i tudi to obdobje svoje zgodovine, je natančno osvetljen odnos slovanskih naseljencev do starejše avarske, langobardske in druge kulturne dediščine. Arheološka obdobja so prikazana z zelo bogatim arheološkim gradivom, ki je predstavljeno v 27 skupinah (vitrinah). Najdbe spremlja bogato slikovno gradivo in pojasnila v vitrinah, ki nam temeljito predstavijo funkcijo posameznih predmetov ter povedo še vse o njihovi časovni in stilni opredelitvi. Skupine spremljajo tudi penoji, na katerih je na kartah, legendah in skicah osvetljeno historično obdobje in ozadje dogajanj, ki so izpričana z arheološkim gradivom. Razstava bo do 28. januarja odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 18. Tretja knjižica iz zbirke Vodniki po loškem ozemlju Vodnik na Blegoš Škofjeloško muzejsko društvo je izdalo tretjo knjižico iz zbirke Vodniki po loškem ozemlju, vodnik, ki nas popelje po delu Poljanske doline na Blegoš in v njegovo" okolico. Po vodniku Lubnik iz leta 1977 in vodniku Ratitovec iz leta 1978 torej knjižica z opisi poti na plešaati Blegoš, mikavno izletniško točko škofjeloškega hribovja ali Loškega pogorja, kakor ga je v avojib leposlovnih delih imenoval pisatelj Ivan Tavčar. Vodnik začenja svojo pot na Logu, odkoder ae povzpne k zanimivi cerkvi na Volbenk, zatem nas popelje na Tavčarjevo Visoko, k dvorcu, ki sodi med najbolj reprezentativne kmečke arhitekture pri naa (danes žal propada). Dlje se pomudi v Poljanah ter v Predmostu in Ho-tovljah, nato naa pospremi skozi vasi v Javorje in okoliške kraje, zatem pa skozi Gorenjo Žetino na Kal. Do sem pa nas pripelje tudi po drugih poteh, vsepovsod pa predata vi pokrajino, zanimivosti in nekatere izbrane etnografske značilnosti v naseljih, ki jih je še do nedavnega, veliko bolj kot danes, zaljšala baročna kmetija a kamnitimi portali in okorniki pa še z baročnimi okenskimi gavtri, kakor je v uvodu vodnika napisal njegov urednik Antona Ramovš. Vodnik nas nato po raznih poteh pripelje na vrh Blegoša, na plečatem vrhu pa razkaže njegovo zanimivo planinako cvetje in drugi rastlinski avet ter precej prostora namenja tudi tamkajšnjemu živalskemu svetu. Zanimiva knjižica torej, po kateri bodo radi segli ljubitelji narave, obiskovalci Blegoša, priljubljene izletniške točke. Vodnik jim bo nevsiljiv spremljevalec, ki bo bogatil njihovo pot, razkrival lepoto in zanimivosti Blegoša in sveta pod njim, povedal in jih opozoril na marsikaj, kar bi mi morda sicer spregledali. Vodnik na Blegoš je pravzaprav obveza iz preteklosti. Pobuda za naravoalovni vodnik na Blegoš je namreč izšla iz Priro-doelovnega društva Slovenije že pred dobrimi deaetimi leti. Gradivo s posameznih naravoslovnih področij je bilo že zbrano, toda do ureaničitve zamisli ni prišlo. Pobudo je pred štirimi leti prevzelo škofjeloško muzejsko društvo. Koncept prvotnega naravoslovnega vodnika se je precej spremenil in v vsebino so bila vključena poleg arheoloških pomembnosti tudi domačija z etnografskimi značilnostmi in druga kulturna dediščina. Tako se je rodil prvi takšen vodnik na Lubnik, nato tudi na Ratitovec. Neusklajeni prispevki in potrebni novi prispevki pa so izdajo vodnika na Blegoš potisnili na tretje mesto. Vodnik na Blegoš so napisali pisci, priznani strokovnjaki s posameznih področij: Jože Bole, Ivo Božič, Savo Brelih, Jan Cer-Ivo Božič, Savo Brelih, Jan Carnelutti, Božidar Drovenik, Lojze Marinček, France Planina, Anton Polenc, Anton Ramovš, Ivan Sedej in Tone Wraber, uredil ga je Anton Ramovš. Knjižica obsega 122 strani in besedilo dopolnjujejo črno bele in barvne fotografije ter risbe. Škofjeloško muzejsko društvo pa ima z izdajanjem vodnikov vse več težav. Gre za denarne zadrege, ki groze, da prihodnjega ne bo moglo več izdati, čeprav je Sradivo za vodnike za Dražgose z elovico, za Skofio Loko in za Sorico že zbrano. Za letošnjega so predvidevali, da bodo potrebovali 120 tisoč dinarjev, račun pa znaša 299 tisoč dinarjev. Papir in tisk je pač vse dražji. Prav žalostno je, da moramo vedno znova ponavljati, kako malo imamo posluha za najrazličnejše, dragocene publikacije. Vodnik na Blegoš ao natisnili v 3.999 izvodih. Naročniki Loških razgledov ga bodo prejeli te dni, istočasno z 27. letnikom Loških razgledov. Dobiti ga bo moč podobno kot Loške razglede, v knjigarnah Mladinske knjige in Cankarjeve založbe in seveda pri Loškem muzeju. M. Volčjak Repriza svatbe KRANJ - Zaradi velikega zanimanja je Prešernovo gledališče pripravilo za izven dve ponovitvi slovenske novitete, drama Svatba Rudija Šelige. Po včerajšnji prvi ponovitvi si boste Svatbo lahko ogledali še v četrtek, 21. januarja, ob 19,39. Vstopnice je moč rezervirati tudi po telefonu številka 21-355. Predstave za abonente pa se bodo zvrstile po Tednu slovenske drame. Predstavo je reži ral Dušan J ova novic, dramaturg, je Marko Slodnjak, scenografa Niko Matul in Janez Bernik, kostumografinja Anja Dolenc, koreografija je delo Ksenije Hribar*. Vloge tolmačijo vidni slovenski igralci: Milena Zupančič (Lenka), Ivo Ban (Jurij), Janez Hočevar (Shizofrenik), Majda Ko-hek (Taja), Ivanka Mešan (Ciganka), Alja Tkačev (Kor-barjeva), Dare Ulaga (Grobar), Jože Kovačič (Žagar) in Tine Oman (Upokojeni miličnik) ter Nataša Kristan in Mateja Fajs (natakarici), bobne pa igra Miro Gradišar. RADAR RADAR RADAR RAD** RADAR RADAR RADAR RESNIČNI MONTE-CI 8 »Poslušajte, moj dragi Dumas — vse to. kar se ie Italijanu zgodilo v mladosti, bo vendarle treba tudi opisati. Navsezadnje je trajalo deset let!« >»Ne, s tem bi rad kar na hitro opravil. Zanima me predvsem Pariz. Sicer pa . . . poglejva . . . fant mora biti posten in reven . . . Morebiti zaljubljen v lepo dekle? Španko? Zakaj pa ne! Povejte mi. Maquet — s čim pa naj bi se fant ukvarjal? Najdbi bil čevljar? Ne. To mi res ne ugaja. Vojak? Zakaj pa ne. Tudi moj oče je bil vojak. Presneto! Tudi ime mu morava najti. Maquet! Zaccone? Ne. to bo kvečjemu njegovo izposojeno ime. Njegovo pravo ime iščem. Razmislite malo. Kaj pa. Če bi bil mornar? Samo mornarja ne morem imeti v Parizu . . . Sicer pa. prava reč! Saj se bo v Parizu dogajal ostali del zgodbe. In še ta milanski duhovnik, Farina; zaklad pa tudi mora biti. kajpak . . . Se nocoj bom premislil o vsem.« Tisto noč se je v pisateljevi domišljiji rodila lepa Mercedes Katalonka, pred njegovimi neprespanimi očmi je vstal sončni Marseille pa otok If s trdnjavo, mladi Dantes . . . Prešinilo ga je, da je prejšnje leto. ko je potoval na FJbo. slišal praviti o majhnem otočku z imenom Monte-cristo. Nenadna ustvarjalna pijanost je obšla očeta Dumasa in kar v domači halji je planil skozi vrata: »Monte-Cristo' Imenitno' Grof Monte-Cristo!« Francozi vročično prebirajo podlistek Maquet, ki je medtem odkril, da je tudi abbe Farina - mož, ki je Picaudu zapustil zaklad - v resnici živel (rodil se je 1756 v Goi in umrl 1819). pa z Dumasovo zgodbo še vedno ni bil čisto zadovoljen. Le čemu. je trmasto govoril, bi se moral začeti roman v Rimu, pravzaprav sredi dogajanj. »Bom že povzel bistvene dogodke iz fantove preteklosti,« je obetal Dumas. Toda Maquet se ni dal prepričati. »Kako boste obnovili nekje sredi zgodbe dogodke, ki že sami terjajo najmanj pet zelo obsežnih poglavij?!« Spet je pisatelj obljubil, da bo čez noč premislil. In na koncu je dal prijatelju prav. »Res je. moj dragi, najboljše bi zamudili, ko bi pričeli kar z Rimom!« Ini že se je lotil peresa in papirja in v glavnih obrisih začrtal veliki roman Grof Monte-Cristo: prvi del se bo odvijal v Marseillu, pripovedoval bo o ljubezni med Edmondom Dantesom in lepo Mercedes o trdnjavi na otoku If, o pobegu in zakladu na otoku Montecnsto; drugi del se bo ukvarjal z Morcerfovimi m d Epinavevimi dogodivščinami v Rimu. v Času karnevala, deset let po Marseillu. Tretji in zadnji del pa bo posvečen pariškim dogodkom in Monte-( ristovemu maščevanju. »In zdaj na delo!« Roman Grof Monte-Cristo je izhajal od 28. avgusta 1844 pa vse do 15. januarja 1846 v časniku Journal des Debats kot podlistek. Dve leti in pol ter 139 nadaljevanj! Navidez neverjetno dolgo obdobje, toda treba je povedati, da se je včasih zgodilo, da je podlistek za cele mesece presahnil. Vzrok je preprost Dumas oče. ki mu je ob strani spet stal zvesti Maquet je hkrati s polno paro pisal Damo i/. Monsoreauja Petinštirideset in Viteza Rdeče hiše Kdmond Dantes pa je dve leti in pol spravljal Francoze v pravi delirij. Bralci i/, prestolnice in s podeželja, so pošiljali uredništvu Journal des Debat s na stotine pisem, v katerih so hoteli vnaprej izvedeti junakovo usodo. Stavce V tiskarni so bogato podkupovali, da so štiriindvajset ur pred izidom prebirali naslednje nadaljevanje in na pripovedovali naprej. Celo Trije mušketirji niso tako razburjali bralcev. V knjižni obliki so se prvi izvodi Grofa Motite-Crista pojavili na policah pariške knjigarne Petion leta 1845. Bilo jih je osemnajst in so stali nič manj kot 1 -*ir> frankov. Mrtvi, ki izginejo, ne morejo pričati. Konec C Prihodnjič bomo začeli objavljati zanimive zapise našega starega znanca, Tomo Križnarja, ki se je tokrat z mopedom odpravil v Južno Ameriko. Uredništvo Trenutne ugodne vremenske ramere in nizka voda v strugi Sai>e sta omogočila izkop in odvoz peska iz same struge. Vendar pa tokrat ne gre za navaden izkop. Območna vodna skupnost je pod Tekstilin dušom v Kranju pričela s poizkusnim izkopom lovilne jame za potrebe bodoče hidroelektrarne Mavčiče. Da ne bi nanosi Save prehitro zamašili same centrale, naj bi lovilna jama prestregla to ie dosti prej Z deli na Savi se ubadajo delavci rečne nadzorne službe Vodnoga spodarskega podjetja Kranj. — Foto: D. Dolenc 20.000. naročnik 20.000. naročnik 20.000 Spoštovani naročnik Vabimo vas, da sodelujete v naši akciji za pridobitev 20.000. naročnika Glas. Takoj moramo povedati, da cilj ni previsoko zastavljen Danes imamo že preko 19 500 naročnikov, veliko Gorenjcev pa časopis Glas kupuje tudi v kioskih Za vaše sodelovanje smo pripravili nekaj lepih nagrad, vaš prijatelj, sosed, ali sorodnik, ki jih boste pridobili za naročnike, pa vam bodo hvaležni, ker jim bo časopis prihajal na dom in prinašal zanimivo branje in še kaj Kot naročniki bodo lahko koristili tudi nekaj ugodnosti: — nižja cena časopisa (za I. polletje le 250. — din) — popust pri oglasih (20 — 25 %) — možnost za brezplačen izlet in še druge ugodnosti NAGRADA ZA SODELOVANJE 1 za vsakega novo pridobljenega naročnika boste prejeli nagrado v višini 50, — din 2 za 5 novih naročnikov si pridobite pravico še do dodatne nagrade, značko Glas in po izbiri majico z Glasovim odtisom ali toaletno torbico 3 za 10 novih naročnikov pa še dodatno pravico do udeležbe na enodnevneni izletu Glasa za dve osebi Tudi dvajsettisočemu naročniku smo namenili nagrado komplet značk, majico in enodnevni izlet Še kratko navodilo: — za vse pridobljene naročnike napišite poln naslov in pošljite po pošti na naš naslov ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 Vsebuje pa naj: Priimek in ime: poln naslov: Ne pozabite pripisati vašega naslova in sporočilo kje in kako vam nagrado izročimo Vas urednik Ivan Jan: Kokrški odred 8 Ko je Darinka Močnikova klonila in začela izdajati, je pokrajinsko vodstvo K P in O F sklenilo, da jo je treba ali izpuliti gestapu ali pa justificirati. Ob tem se je izkušenim revolucionarjem ponudila priložnost preizkusiti tudi Ivana Urbanca. Dobil je nalogo, da z Janezom Zerovnikom osvobodita ali likvidirata Darinko Močnik med prevozom iz kranjskih sodnijskih zaporov v gestapovske zapore v župnišče. Se preden sta nalogo izvršila, ju je gestapo v Kranju aretiral. Najprej so oba odvedli na gestapo v Kranj, takoj zatem pa v Radovljico, kjer je Ivan Urbane že po nekaj klofutah začel izdajati. Zato so aretacije aktivistov od 19. februarja 1942 dalje skokovito naraščale. • Gestapovcem je najprej izdajal svoje sova-ščane in tudi tiste vodilne ljudi, ki jih je poznal. Najprej okoli 20 takih. To potrjuje tudi potek aretacij: Le dva ali tri dni zatem, ko se je Ivan Urbane znašel v gestapovskih rokah, so bili 19. februarja 1942 aretirani prav njegovi sova-ščani in sodelavci, za katere je najbolje vedel. Najprej njegov^najbližji sodelavec Alfonz Šiška, kmalu potem pa vsi Siškovi: oče Jože ter brata Jože in Lojze, mama Frida, njena sestra Marija in še Jelka; tri Siškove fante so potem pobili, oče pa je umrl v Dachauu. Potem so po vrsti pobirali še druge aktiviste, skojevce in komuniste. Med temi so bili Stane Rant, Alojz Luin, Filip Krasna s Prim-skovega, Milan Zlatnar iz celice železničarjev; Rado Zvab, Jože Resman, Rudi Kočevar s "Smarjete, kjer je bila tudi javka, nato pa takoj še sekretarji partijskih celic in skupin OF: Jože Seško iz celice obrtnikov, Ludvik Hojak iz Jugobrune, Anton Berčič, sekretar celice v tovarni gumijastih izdelkov, Andrej Kutin, sekretar celice v tovarni Heller, Pavla Frlič, ki so jo tudi strahovito mučili, in potem še kar dva Antona Hafnerja: brivec, ki je bil prijet med prvimi, in kmet; dalje Jože in Franc Oman, Martin Tepina, pisatelj Tone Sifrer iz Zabnice, zatem pa zaradi verižnega izdajanja še dolga vrsta. Trije Hafnerjevi-Kavčevi so bili aretirani že pred Kumerdajevo aretacijo, njihova Ančka in Vinko pa sta ušla. V kratkem razdobju dveh, treh mesecev se je Ivan Urbane trikrat obrnil: najprej je delal za partijo in OF, nato za gestapo, potem pa ' spet za NOG. Nekatere sodelavce in sovašča-ne je obremenjeval z obtožbami, druge pa je celo ščitil. O izdanih je povedal številne podrobnosti: njihove funkcije, kaj je kdo delal, s kom je bil povezan, koliko je dal za OF. Izdajstva in aretacije so doletele tudi organizacije v Tržiču. Tam so zgrabili člane mestnega odbora OF Antona Ahačiča, Jožeta Stera, Cirila Stritiha, Ivana Valjavca in tudi sekretarja Srečka Perhavca, a ta jim je še isti dan, 28. februarja 1942, z orožniške postaje pobegnil. Prvi, Anton Ahačič, je v zaporu takoj klonil in povedal še za druge. Tako so bili v marcu 1942 v Tržiču aretirani skoraj vsi aktivisti, ki so jih deloma razgnali po taboriščih, veliko pa so jih postopoma postrelili. Tudi Antonu Ahačiču ni bilo prizaneseno: med drugimi tovariši je bil 1. julija 1942 ustreljen v Mostah pri Žirovnici. Tako se je zgodilo še marsikomu, ki ni zdržal mučenja. Sele strahotna zasliševanja so pokazala, iz kakšnega testa je kdo. Gestapovci so po Gorenjskem in v Tržiču še" posebej iskali Tončko Mokorelovo, ki je vzdrževala zvezo s pokrajinskim komitejem in je bila zato tudi večkrat pri Kumerdaju. To se jim je 24. februarja s pomočjo Ivana Urbanca tudi posrečilo. Urbane jo je pokazal v Kranju. Hudo so jo izmučili ter jo najprej poslali v Ra-' vvensbruck. Tu je po strašnih mukah umrla kot žrtev nacističnih medicinskih poskusov 12. decembra 1942. Na plakatih pa je bila njena smrt objavljena že 16. julija 1942, tako kot za Frančiško Poljanec in še nekatere, ki so celo ostali živi. Medtem so v PK spoznali, da je vsaj v Kranju poglavitne aktiviste spravil v zapore, na mučilišče in pred puške prav Ivan Urbane. Pri zasliševanjih pa je zapornike, tudi najbližje sovaščane in celo nekdanje sošolce pomagal zasliševati. Ti podatki so kmalu prišli izza zidov begunjske jetnišnice, kajti tudi med okupatorji so bili antinacisti. Tak je bil npr. gestapovski uradnik Guvk, ki je poskrbel za to, da je marsikatero obvestilo o izdajalcih ali o tistih, ki niso zdržali mučenja prišlo do pravih ušes. Gestapovci so Ivanu Urbancu kmalu dali še uniformo in z njim so potem hodili in se vozili po Gorenjskem, da bi jim kazal še tiste organizatorje, ki jih je sicer na videz poznal, ni pa vedel, kdo v resnici so in kje delujejo. Tudi s tem načinom so gestapovci precej dosegli, kajti Urbane jih je vozil na razne javke in približno v kraje, kjer je računal, da bo našel kakega aktivista. Gestapovski avto, v katerem je bil tudi Ivan Urbane, je tiste tedne pogosto križaril po Gorenjski. Videli so ga številni prebivalci. Vendar so bili ilegalni organizatorji-par-tizani težko dostopni, ker so upoštevali pravila konspiracije. Tako je tudi za Toneta Dolinska, sekretarja PK, vedel Ivan Urbane le to, da je Metod in da je prišel iz Ljubljane. V nemškem dokumentu je navedeno, da je bil to Janez Habe-Metod, delegat iz Ljubljane. Kako se je Ivan Urbane obnašal v gestai ski uniformi, naj na primer pove si srečanje z gimnazijskim sošolcem Jani Knificem iz Besnice. Takoj se je vkljuA] narodnoosvobodilno gibanje in zaradi tefj je v začetku leta 1942 tudi znašel v begun! jetnišnici. Ta je o srečanju s sošolcem hm Urbancem povedal: »Ko so me privedli pred oholega in natt ga Urbanca, je bil ta v uniformi. Krasila.) jih m i ti m poznal. Vrgel mi je v obraz: »Tudi ganiziral OF!« Ker sem mu ugovarjal, pretepel. Se sem mu dopovedoval, da \\ nekaj mesecih vendar nisem mogel nič st in da nimam pojma o OF . . . Okoli njegoi imena se je širil vse večji strah . . . Nekaj j se je še delal, kot da o meni vse ve, a pokal se je, da mu je znana le moja usmeritev! konkretnega mi ni mogel dokazati. Dobn( bil precej daleč od Kranja . Nii sem nisem priznal in tako sem bil rešen H Kam je tega fanta pripeljala njegova U| miselnost, častihlepnost, strah in želja) uveljavljanju! Takega sem poznal še iz J» Zaradi izdajstva je vodstvo N0B1 Gorenjsko obsodilo Ivana Urbanca na & Vendar se je spretno skrival pod varsi jeseniškega gestapa, kjer je deloval predi kot prevajalec pri zasliševanju aretiii aktivistov in pri drugih gestapovskih pol Ker jim potem ni več tako učinkovito koti so ga maja 1942 na njegovo prošnjo prenH od gestapa na civilno delo v kmetijski odi pokrajinske uprave v Celovec. 0ng. Janko Kniflc je postopke Ivka Urbanca avtorju v letih 1970 in 1975 v Naklem, kjer živi 2 45 Kamna gorica — Krajani Kamne gorice so z udarniškim delom že postavili nekaj pomembnih objektov, številnih pa se bodo še lotili. Ko so uredili mali športni park, so se lotili urejanja smučišč na bližnjem pobočju Jelovice. Ob prvem smučišču so postavili vlečnico in začeli urejevati drugo smučišče. Še celo sami so napravili teptalni stroj. Čaka pa jih še veliko dela, saj bodo uredili družbeni center ter rešili nekatere drv** probleme. Zdaj je v Kamni gorici na smučiščih izredno živahno. - Foto: M. Hudovernik V_,-!-- Pomoč gorskim reševalcem Resnično naa je v uredništvu pred dnevi presenetil obisk to-vnriiice P. L. iz Škofje Loke, naročnice Glasa, aicer pa upokojenke. Brala je ob novem letu v Glasu članek o gorskih reševalcih. Sama je dosti planinarila v življenju in tudi ie danes je je aktivna, pravi, in tudi dostikrat je ie pomagala reševati v gorah pa ve, kakino humano delo opravljajo ti srčni fantje -gorski reševalci. Svoj prosti čas porabljajo za reševalne akcije, namesto da bi se morda tisti čas posvetili družinam, svoji rekreaciji, delu. zaslužku, ali kar ie hočete. 8e več! svoja iiylja»ia pojavljajo na kocko, da bi resili C VAŠA PISMA POLŽEVA POT V ponedeljek, 5. januarja sem oddala pošti v Dupljah dopisnico, naslovljeno na sestro v Ljubljani. Žig dokazuje, da je dopisnica še istega dne odšla naprej. Upala sem, da bo pošta pravočasno v Ljubljani, najkasneje pa 7. januarja. Vendar je tudi tega dne naslovnica še ni prejela, ampak je prišla šele 8. januarja opoldne. Ugotavljam, da je pošta resnično romala po polževo, za kar pa po moje ni opravičila. Prazniki so bili že mimo in tudi z novoletno pošto in voščilnicami je bilo že manj dela. S. Pretnar Podbrezje 67 druge, pa čeprav so to čisti neznanci. Le prišli so v nase gore in če jim grozi nesreča tu, si štejejo v svojo dolinost, da pomagajo in pri reševanju ne odnehajo, dokler jim ne poidejo vse moči, dokler je le ie najmanjša moinost, da rešijo življenja ... Tovarišica P. L. iz Škofje Loke ae je zavzela, da bi tem fantom in možem morali pomagati denarno, da bi svoje delo laije opravljali, da bi si nabavili vso potrebno opremo, da bi bilo reševanje še hitrejše, se učinkovitejše. Saj so dostikrat pred nevarnostmi narave ostali brez moči prav zato, ker niso imeli na voljo tehničnih pripomočkov, dosežkov sodobne tehnike, ki bi lahko pomagala pri reševanju v gorah. Prišla je na misel, da bi zbirali prostovoljne prispevke v korist gorske reševalne službe. Svojo dobro voljo je podprla s prvim tisočakom, ki ga je pustila kar v našem uredništvu. Naj ae oglase na ta njem prvi korak gorski reševalci« sami in naj povedo, kako bi denar lahko zbirali, nai odpro za to poseben račun pri banki, ki ga naj potem objavi Glaa. Prepričana je, da ae bo z denarnim prispevkom odzval marsikateri planinec, ki ve, kakšen davek lahko ie jutri tudi od njega zahtevajo njegove gore, sploh pa tisti, ki so jim gorski reševalci ie nudili svojo pomoč. Tako dragi bralci. Pri nas v Glasu smo prepričani, da je tovarišica P. L. iz Škofje Loke, ki danes še noče biti imenovana, sprožila reanično humano akcijo, ki bo zagotovo našla odmev pri vseh ljubiteljih naših planin. Akcijo bomo seveda spremljali in vas o njej sproti obveščali. D. D. POSTAJA (ČISTIH) PRIČAKOVANJ Kaj moremo, je pač tako. da pridobitve sodobnega življenja prinašajo tudi večje ali manjše nevšečnosti! Promet, na primer, vse bolj onesnažuje okolje in povzroča gnečo, kjer se srečuje več udeležencev v njem. Tudi moji (ježevi) možgani so doumeli, da drugače ne more biti. Vendar to, kar doživljam zadnje čase na kranjski avtobusni postaji, je še za mojo (bodičasto) kožo odločno preveč. Pa lepo vse po vrsti! Znašel sem se dndan, bilo je pred zadnjim sneženjem, na omenjenem kraju in sem se komaj znajdel. Prerival sem se od kupa do kupa smeti, ki jih je nemarni veter vztrajno pometal po pločniku pred postajno zgradbo. Hotel sem se zateči pod eno od klopi, a> glej So. zlomka, tod ni bil nered nič manjši: vse od raznovrstnega papirja in polivinila do razbitih steklenic se je kanilo obregniti ob moje bodice. Ko je nek potnik hotel vreči v prenapolnjen košek za smeti zajetno pest odpadkov in je vse seveda padlo na tla (na srečo poleg mene), sem sklenil izkoristiti prvo možnost, da smuknem v čakalnico. Tam bo bolje, sem si dejal; nič smeti pa kaj toplega za pod zob najdem. Joj, prejoj, prišel sem z dežja pod kap! Preden sem preštel vse cigaretne ogorke na tleh, zaznal drugo umazanijo okoli sebe in ugotovil, da sredi belega dne v bifeju nih$e ne streže, sem se skoraj zgrudil od slabega zraka. Zadnji hip me je nekdo brcnil na prosto. Ker je bilo ravno po štirinajsti uri, ko je komaj moč ugotoviti, kje na postaji hodijo pešci in kod vozijo avtobusi, sem si polomil nemalo bodic, da sem prispel do cilja. Trmasta (ježeva) buča, po nekaj dneh sem ponovno odšel na postajo. Razen novega snega, ki se je z vso nesnago pomešal v smrdečo brozgo, nisem opazil nikakršne spremembe. Verjetno je tudi danes ne bi mogel zaznati . . . Kaj morem zato? Lahko samo preštevam zlomljene bodice in upam, da bo kmalu drugače. Morda pa se komu zasmilim; na primer, odgovornim delavcem v Alpetouru, sanitarnemu inšpektorju, ali pa celo načrtovalcem bodočega razvoja kranjskega javnega prometa! Želim vam veliko uspeha pri reševanju mojih (ježevih) tegob in vas iskreno pozdravljam! Vaš Jež Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (73. zapia) Ko sem predlansko leto pričel s temi zapisi — sem vedel, da se moram spomniti tudi 100-letnice smrti kamniškega rojaka, pesnika Antona Medveda. No, naneslo pa je tako, da sem na poteh po lepi in obsežni okolici mesta in v ihti, da ja ne bi kakega kraja obšel — na pesnikovo 100-letnico smrti pozabil. * Pa je prišlo leto 1980 - s 7()-let-nico Medvedove smrti, a spet sem odlašal. In tako naj vsaj v začetku tega leta nekako popravim zamujeno. CANKAR O MEDVEDU Za uvod bo najbolje, če prepustim besedo Ivanu Cankarju, kot jo je povedal svojemu bratrancu Izidorju Cankarju (glej knjigo Obiski, ki je izšla leta 1920). Med drugim pravi: »Da je šlo slovensko slovstvo zelo visoko, da stoji ob rami svetovni literaturi — beri Zupančiča, beri Medvedove pesmi! Medveda zelo cenim, ne le kot pesnika, temveč tudi kot človeka. To je bil najlepši slovenski fant: rimski nos, črne oči, mehkobne ustnice, fin glas.« »Ne vem, zakaj ljudje tako malo spoštujejo zunanjost. Jaz jo visoko obrajtam. Ženska je lahko duhovita, z vsemi čednostmi obdarjena, toda če lepa ni, me ne zanima ...« Bronasto poprsje pesnika Antona Medveda (1869- 1910) Ali je bila melanholična moška lepota Medvedova Cankarju tako všeč, da je ostrooki estet kot je bil pohvalil Medvedovo pesem in jo celo vzporedil Župančičevi? A ne glede na to laskavo Cankarjevo pohvalo, gledamo danes na Medvedovo pesem le' s strožjimi očmi. Vidi se nam preveč izumetničena, razumska. Sprva pod rahlim vplivom Stritarja in Gregorčiča, pozneje sicer resda nekoliko bolj samosvoja, a literarno vsekakor zapoznela. Saj so po vsej domovini takrat že zveneli svobodni Zupančičevi verzi, svoje drznolepe pesmi sta že žvrgolela Kette in M um — le Medved je hote ali nehote želel ustreči uradni katoliški estetiki, ki je mimo moderne zahtevala od svojega pesnika — ne čustev, pač pa le vzvišenih idej in klasične pesniške oblike. Morda prav zato Medveda mladi rod ni sprejel za svojega pevca — ne tedaj, ne danes. Rojstna hiša (zdajprezidana) Antona Medveda v Kamniku POZABLJENI PESNIK Dlje pa bo živel Medved — dramatik. Njegove ljudske igre in tragedije bodo ostale pomemben del zakladnice slovenskega pisanja za oder. Tako je žaloigro iz časa kmečkih puntov na Dolenjskem Za pravdo in srce, še med obema vojnama uprizarjalo naše osrednje dramsko gledališče v Ljubljani. Medved je napisal tudi tragedijo Ivan Kacijanar, ki bi se je noben oder ne smel sramovati. Saj tako pretresljivo predstavi muke hrabrega človeka, ki ga je domovina razočarala in si zato poišče srečo med tujci. — Nič slabše ni pisana zgodovinska drama Viljem Ostrovr-har. Morda je deloval na Medvedovo odrsko tvornost podzavesten vpliv pesnikove matere, ki je bila vneta igralka na odru kamniške Narodne čitalnice? Najbrž je tu nekak pravir Medvodove zagnanosti pri pisanju ljudskih iger Krivica in dobrota, Na odru življenja, Na ogledih, Posestrimi, Stari Jamnik, Crnošolec in drugih. Seveda Kamnik na svojega rojaka ni pozabil: v začetku julija 1970 so v počastitev njegove 100-letnice rojstva odkrili v parku nasproti nekdanje pesnikove rojstne hiše lep spomenik, delo kiparja domačina Leona Homarja. Pobudo za postavitev spomenika je dalo kamniško turistično društvo. Ob odkritju je moški zbor prvega slovenskega pevskega društva Lira zapel nekatere uglasbene Medvedove pesmi. ČLOVEŠKA PLAT Hote se zaustavim in raje prepustim razmišljanje o Medvedovih zmotnih pesniških poteh bolj poklicanemu peresu. Dosti raje stopim bliže k človeku Antonu Medvedu. Mož je bil izredno prikupen, plemenit, duhovit, zelo razgledan, skrbno negovan, družbeno prijeten človek. Vendar se je dostikrat počutil osamljenega, utrujenega — celo tako, da je živčno zbolel in moral na daljši dopust. Medveda je vsaka krivica potrla. Ce je imel ob taki priložnosti koga poleg sebe, ki mu je zaupal, se je kmalu umiril in ohrabril. Če ga ni bilo je segel po kozarcu in tako skušal pregnati bolečino. Prav ob tem pa so pognale tudi kali pesnikove življenjske tragedije. No, o Antonu Medvedu bo še stekla beseda v prihodnjih zapisih. Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski 1M. Peter nekaj čaea molče postoji ob bratu, ki je brez življenja ležal na postelji. Naposled sprevidi, da menihi še nič ne vedo o njegovih pregrehah. To je bilo gotovo, saj so bili vsi zelo prijazni do njega. Ko so navsezadnje vsi žalostno zmajevali z glavami in trdili, da je le malo upanja, da bi njegov brat še kdaj vstal, se tudi njegovo do kraja napeto srce pošteno umiri in duša se mu nekoliko spočije od presta nega strahu. 107. Prosi opata, naj ga puati k tistemu ciganu v ječi, češ da bo mogoče kaj boli natančnega izvedel o svojem nečaku, kje je in kako bi ga dobil nazaj. Opat mu to rad dovoli in mu celo ponudi spremljevalca, ali Peter ai da le Kkazati ječo, potem pa izpuati hlapca z izgovorom, da ae sam najbolje pogovoril s ciganom. »Če te zgrabi,« ai je mrmral hlapec, »ti bo premel krive kosti, da boš pomnil, kdaj si hodil mimo pasjega hleva. Pa če te, naj te, boljših ljudi ne manjka ...« 108. Peter stopi v ječo k ciganu. »Aha, moj stari prijatelj me je prišel pogledati« pravi cigan poredno. »No, ali že veš, da naju oba obesijo? To se spodobi, zakaj skupaj sva orala, akupaj bova pojedla, skupaj vozila - akupaj prevrnila. Kaj praviš, grčavi prijatelj?« Kako je bilo Petru, ai lahko mislimo. Vendar le zagrozi: »Kako si drzneš svoje ime primerjati z mojim?« »Molči, molči, mačka »Ura, polomljena! Si pozabil na tisti večer pred dvanajstimi leti? @ KRANJ 34. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, ki bo v sredo. 28. januarja, ob 15. uri v dvorani skupščine občine Krani 35. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, ki bo v sredo, 28. januarja, ob 15. uri v dvorani skupščine občine Kranj 33. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, ki bo v sredo, 28. januarja, ob 15. uri v dvorani skupščine občine Kranj r Dnevni red Delegati kranjske občinske skupščine bodo na seji v sredo, 28. januarja, najprej izvolili komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovili sklepčnost zborov. Nato bodo razpravljali o zapisnikih zadnjega zasedanja in obravnavali poročilo o uresničevanju sklepov zadnje seje. Delegati bodo nato obravnavali: - predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana kranjske občine za obdobje 1981 —1985 v letu 1*81 - predlog odloka o letošnjem proračunu kranjske občine - predlog odloka o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih in materialnih dejavnosti ter splošnega ljudskega odpora in družbene samosasčiate v občini Kranj - predlog družbenega dogovora o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v Sloveniji - poročilo o izvršitvi programa in načinu dela skupščine občine Kranj v letu 1*80 - poročilo o delu skupin delegatov, ki delegirata delegate v zbor občin in zbor združenega dela skupščine S RS - osnutek programa dela zborov skupščine občine Kranj v letu 1 tat, in - predlog sklepa o novelaciji urbanističnega načrta Kranj Kranjska občinska skupščina bo na sredinem zasedanju obravnavala tudi nekatere karovske zadeve. Izvolila bo tri sodnike Temeljnega sodišča v Kranju, izvolila sodnika za prekrške in določila vodjo organa za prekrške, imenovala koordinacijski odbor za izgradnjo družbenih in komunalnih objektov v občini Kranj med letoma 1M1 in 1986, razpravljala o predlogu razrešitve podpredsednika isvrinega sveta, obravnavala kadrovske spremembe v svetu sa vzgojo in preventivo v cestnem prometu ter razpravljala o spremembah v statutarnoprav-ni komisiji. Zadnja, dvanajsta točka dnevnega reda bodo predlogi in vprašanja delegtov ter delegacij DOGOVORIMO SE Letošnji kranjski proračun Elementi varčevanja V primerjavi z lanskim bo letošnji kranjski občinski proračun večji za 16 odstotkov, vendar to obenem tudi pomeni skoraj :i()-odstotno zaostajanje splošne porabe za rastjo dohodka — Davki glavni vir proračuna, v katerem naj bi se letos nabralo 246 milijonov dinarjev Za vse enake obveznosti V kranjski občini so temeljne organizacije združenega dela in samoupravne skupnosti podpisale dogovor o temeljnih družbenega plana občine Kranj do leta 1985, prav tako pa številne samoupravne sporazume in družbene dogovore: samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravni sporazum o združevanju sredstev xa xadovo\jevar\je skupmh potreb krajanov v krajevnih skupnostih kranjske občine, samoupravni sporazum o združevanju in razporejanju sredstev za izgradnjo družbenih in komunalnih objektov do leta 1985 in samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vse temeljne organizacije in skupnosti omenjenih dokumentov niso podpisale. Ustava SRS, zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS ter še nekateri drugi dokumenti pa terjajo oziroma dovoljujejo intervencijo družbenopolitične skupnosti, v tem primeru.občine, za zagotovitev zadovoljevanja skupnih potreb občanov. Skupščina lahko z odlokom zaveže obvezno združevanje sredstev za posamezne interesne skupnosti, pomembne za zadovoljevanje družbenih potreb občanov in delovnih ljudi. Skupščini je predlagan v sprejem odlok, ki bo tudi manjšino, ki ni bila vključena v dogovarjanje ali planskih samoupravnih sporazumov ni podpisala, zavezoval za plačevanje prispevkov, obenem pa za vse zagotovil enake pogoje gospodarjenja. Predlog resolucije o izvajanju letošnjega družbenega plana kranjske občine določa, da bodo letos sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb v občini naraščala najmanj za 20 odstotkov počasneje od rasti dohodka. To načelo je v predlogu letošnjega občinskega proračuna upoštevano. Proračun bo letos v pri-mrjavi z lanskim večji za 16 odstotkov, kar predstavlja ne le 20, ampak skoraj 30 odstotno zaostajanje rasti splošne porabe za rastjo dohodka! Sistem financiranja proračuna se v primerjavi s preteklimi leti ni spremenil. Ko so v Kranju oblikovali predlog letošnjega proračuna, v katerem naj bi se po oceni nabralo 246 milijonov dinarjev, so predvideli, da bodo davki iz osebnega dohodka in davki na dohodek glavni vir proračuna. Predstavljajo skoraj 47 odstotkov vseh proračunskih prihodkov. Ta vir naj bi bil letos v primerjavi z lanskim letom za 18 odstotkov izdatnejši. Drugi najpomembnejši vir proračuna pa so prometni davek, davek od premoženja in davek na dohodek od premoženja. Dobrih 44 odstotkov dohodkov proračuna naj bi predstavljal ta vir ali številčno 16 odstotkov več kot lani. Tako predstavljajo davki skupno 91,12 odstotka vseh proračunskih prihodkov. Delež drugih prihodkov je torej minimalen. Proračun se bo trosil za financiranje dejavnosti organov družbenopolitične skupnosti, za financiranje programa ljudske obrambe in družbene samozaščite in za financiranje dejavnosti družbenopolitičnih, družbenih organizacij ter društev. Proračun bo pomagal tudi pri financiranju tistih negospodarskih investicij, ki jih ni mogoče pokriti iz drugega vira. Proračunska sredstva se namenjajo tudi za številne druge dejavnosti. Eno takšnih je socialno skrbstvo. Proračunska sredstva se bodo trošila Dogovor o mreži Delegati kranjske občinske skupščine bodo na sredinem zasedanju obravnavali predlog družbenega dogovora o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v Sloveniji. Pobudnik za sklenitev takšnega družbenega dogovora je izobraževalna skupnost Slovenije, dokument pa posega predvsem na področje tako imenovane mreže usmerjenega izobraževanja v republiki. Skupščina občine se skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami s podpisom predlaganega družbenega dogovora obveže, da bo vzpodbujala uresničevanje racionalnega in finkciona 1 nega povezovanja vzgojnoizobraževalnih organizacij. Prav tako dogovor podpisnike obvezuje za usklajevanje šolske mreže s kadrovskimi in drugimi potrebami združenega dela, vendar na osnovi vzgojnoizobraževalnih programov in razvojnih dokumentov vxz,ojno\x| medtem ko pa je bil dosežen Vi napredek pri odgovorih na vpraj nja delegatov in delegacij. Žal M prepogosto dogaja, da prihajajo občinsko skupščino najrazlične; delegatska vprašanja, ki na ta ona ne sodijo, ampak bi jih kazalo ( sloviti na interesne skupnosti in K ge organizacije. Pojavilo se je prav tako vpra*a> kdaj bodo začeli z delom družb? sveti. Pogoji za začetek delovanj* bili izpolnjeni septembra, venda' teh mesecih ni bilo pobude, da b kateri od svetov sestal in obravn«' problematiko iz svoje pristojni* Letos morajo družbeni sveti za** odigravati svojo vlogo, prav tako bo treba poživiti dejavnost nj različnejša telesa občinske m ščine. ABC POMURKA LOKA TOZD PRODAJA NA DROBNO SKOFJA LOKA, Kidričeva 54 objavlja prosta dela oziroma naloge Poslovodja-oddelkovodja na tekstilnem oddelku blagovnice v Železnikih Pogoji: poslovodska, ekonomska ali komercialna srednja šola, 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih v tekstilni stroki. Poskusno delo traja 80 koledarskih dni. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi in praksi pošljite v kadrovsko službo podjetja LOKA, DSSS, Kidričeva 53, Skofja Loka v 15 dneh po objavi oglasa. OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE x KRANJ obvešča obrtnike in pri njih zaposlene delavce, da je organizator V. VELESLALOMA ZA OBRTNIKE IN DELAVCE GORENJSKE Obrtno združenje Skofja Loka Tekmovanje bo dne 8. februarja 1981 ob K), uri na Starem vrhu nad Skofjo Loko. Prijave sprejema Obrtno združenje Kranj do 28. januarja 1981. Kasnejših prijav organizator ne ho sprejemal, prav tako ni možno prijaviti udeležencev na dan tekmovanja. ISKRA industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj n. sol. o. Delavski svet TOZD NABAVNA ORGANIZACIJA KRANJ razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE KOOPERACIJ Poteg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Ae naslednje posebne pogoje: - visokošolska izobrazba ali višješolska izobrazba strojne, elektro ali organizacijske smeri, - 5 letne delovne izkušnje s tehničnega ali komercialnega področja - kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba za razpisana dela in naloge je 4 leta. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Iskra Elektromehanika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, 84848 Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sklepu delavskega sveta. ♦ SŽ VERIGA Lesce Komisija za delovna razmerja TOZD TIO objavlja prosti delokrog 1 VODJE PROIZVODNJE 2. VODJE SEKTORJA TEHNIČNE PRIPRAVE pod 1. - zahtevan poklic: dipl. ing. strojništva delovno razmerje: 2 leti delovnih izkušeni pod 2. - zahtevan poklic: dipl. ing. strojništva delovno razmerje: 3 leta v stroki funkcionalno znanje: pasivno znanje tujega jezika (nemškega ali angleškega) Kandidati naj vložijo pismene prijave na kadrovsko službo v roku 15 dni od objave na naslov SŽ Veriga Lesce — kadrovska služba. Kandidati bodo seznanjeni z rezultati objave v 15 dneh po preteku prijavnega roka. MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Prodam BARVNI TELEVIZOR gorenje, star 4 mesece, raztegljiv KAVČ, GRAMOFON t ose a 20 in FOTOAPARAT zenit em. Ropoša, Zg. Bitnje 206 255 Prodam več PRAŠIČEV, težkih po 20 do 40 kg, primernih za rejo, Stanonik, Log 9, Sk. Loka 246 Prodam GRAMOFON tosca 20 v garanciji. Pirih Zora, H rastje 32, Kranj ali telefon 24-013 260 Prodam KRAVO v osmem mesecu brejosti. Arnež, Retnje 42, Vodice 315 Prodam PRASlCA za zakol. Repnje 40, Vodice 316 Ugodno prodam črnobeli TV. Preddvor 141 317 Poceni prodam skoraj novo OTROŠKO POSTELJICO z jogi-jem. Telefon 42-129 318 Prodam traktorski sipov OBRAČALNIK 220 za seno, dobro ohranjen. Miklavčič, Mlaka 22, Kranj 319 Prodam obrana JABOLKA. Ceš-njevek 3, Cerklje 320 KUPIM Kupim VODNO ČRPALKO brez hidroforja, novo ali rabljeno na trofazni tok. Telefon 064-50-097 OK ZSMS Skofja Loka prireja v mali dvorani Športne hale na Podnu PLESNI TEČAJ s pričet kom v sredo, 21. januarja 1981 ob 19. uri. Tečaj bo vodil Janez Borisek. VOZILA Prodam FIAT 126, letnik 1978. Matevž Jenkole, Bistrica 181, Tržič Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1969. Žiga nja vas 9, Tržič 321 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik maj 1979. Pivk Magda, Kebetova 1, Kranj 322 Prodam RENAULT 4 L, letnik 1977. Črnivec Ciril, Zadraga 1, Duplje 323 Prodam CITROEN GS club 1220ccm. Ogled vsak dan. Mlaka pri Kranju 21 a 324 Ugodno prodam KATRCO, letnik 1968 v dobrem stanju. Kalan, Pod-lubnik 296, Sk. Loka, telefon 62-927 325 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1979 s prevoženimi 19.000 km in NSU 1200 C, letnik 1970. Pogačnik, Predoslje 30, K ranj 326 Ugodno prodam 4 leta star FIAT 132 gls, malo karamboliran. Hovnik, Nazorjeva 4, Kranj (kanarček) 327 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971 za 1.500 din in MOPED 14 tis, letnik 1976 za 7.000 din. Tel. 74-210 vsak dan popoldan 328 Prodam avtomobilski RADIOKA-SETOFON philips za 4.500 din. Kavčič, Grahovše 7, Tržič 329 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Informacije na telefon 27-945 330 Prodam MOTORNO KOLO apn 4.TurkJože, M. Čopa 7 a, Bled 331 Izdaja CP Glas, Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: številka 515O0-803-3 IN« - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-880, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Individualna polletna naročina 250,— din, za inozematvo preračunamo v valuto vključno s postni no. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 Informacije vsak dan od 6. do 20 ure. tel. 27-497 STANOVANJA Dve dekleti iščeta OGREVANO SOBO s souporabo kopalnice. Vsaka nudi po 1.500 din najemnine. Šifra Februar 1981 337 Mlada zakonca iščeta primerno STANOVANJE od Kranja do Jesenic. Oddati ponudbe pod Predplačilo — mirna ali telefon 79-615 zvečer 338 Iščem opremljeno SOBO v okolici Škofje Loke ali Kranja. Oddati ponudbe pod Dober plačnik 339 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Radovljice. Oddati ponudbe pod Gotovina-parcela 297 Kupim eno ali dvosobno STANOVANJE v Skofji Loki. Lahko tudi starejše. Šifra Vseljivo do maja 1981 336 OBVESTILA POSESTI V Kranju ali okolici kupim PARCELO, HlSO v gradnji, starejšo hišo ali dvosobno STANOVANJE. Oddati ponudbe pod Denar takoj 233 ČISTIM talne obloge. Zupan Erika, Tomšičeva 40, Kranj, Telefon 25-242 - Jelovčan 10916 Grem GOSPODINJIT moškemu od 50 let naprej. Oddati ponudbe pod MARLJIVA 332 Iščem VARSTVO za sina na našem ali vašem domu, od 1. aprila 1981 dalje. Naslov v oglasnem oddelku * 333 V VARSTVO sprejmem otroka-dojenčka ali predšolskega. Informacije telefon 064-22-418 334 V VARSTVO vzamem enega otroka takoj, dva pa od marca dalje. Naslov v oglasnem oddelku 335 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame MARIJE ERŽEN Ambrusčove mame iz Rudna se toplo zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam pomagali. Iskrena hvala vsem tudi za darovano cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Se posebno pa se zahvaljujemo zdravnikom iz Zdravstvenega doma v Železnikih; dr. Rešku, dr. Možganu in dr. Habjanu, ki so se trudili za njeno zdravje. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku iz Selc za lep pogrebni obred. Vsi njeni Rudno, 13. januarja 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in dedka JOŽETA MARTINJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, izrekli sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njegovi Kranj, 14. januarja 1981 V globoki žalosti sporočamo, da nas je nepričakovano zapustila naša skromna in dobra teta, sestra in sestrična HELENAZEVNIK Pogreb predrage pokojnice bo v sredo, 21. januarja 1981, ob 15. uri izpred mrliške vežice v Bitnjah na tamkajšnje pokopališče. Žalujoči: brata Franc in Tone, nečaki Viktor, Marija, Albi n, in Miro z družinami ter drugo sorodstvo Orehek, 19. januarja 1981 V 79. letu življenja je tiho odšla od nas naša ljuba žena, mama in tašča M ARI JA TREBUŠAK roj. Selan Pogreb drage pokojnice bo v torek, 20. januarja 1981, ob 16.15 na kranjskem pokopališču. Žalujoči: mož Janez, sin Janez z ženo Jožico in hčerka Lojzka ter drugo sorodstvo! Kranj, Ljubljana, 18. januarja 1981 G L.ASU).STRAN TOREK, 20 JANUARJA 1981 Šesti množični tek Po poteh Kokrškega odreda Duplje '81 Tisoč več kot lani Udeležba na šestem množičnem teku Po poteh Kokrškega odreda je v Dupljah presegla vsa pričakovanja. V izredno dobro urejenih tekaških smučinah je teklo nad tritisoč udeležencev. DUPLJE - Tiso« nastopajočih več kot lani , odlično pripravljene proge, znani zmagovalci, nad tritisoč tekmovalcev, sončno vreme in te veliko gledalcev ob progi ao dajali ton šestemu množičnemu teka Po potok Kokrškega odreda. Organizator TVD Partisan is Dupelj je ob pomoči pokrovitelja Slovenijaleaa in prebivalcev osednjih krajevnih skupnosti in društev ter domačinov in računalnika DATA is 1 skre tudi to prireditev vzorno spravil pod Htreho. To je dober način prenašanje tradici narodnoosvobodilne borbe na mladino. Med mnotično udeležbo gledalcev so bili tudi družbenopolitični delavci is vseh petih gorenjskih občin in Slovenije. Med nastopajočimi je bilo veliko udeležencev tega množičnega teka tudi is sosednje Avstrije in Italije ter tekačev is sosednjih republik. NA NAJDALJŠI PROGI REBERSAK IN KORDE2EVA Za letošnjo testo prireditev je organisa-tor TVD Duplje pripravil smučine na trideset, petnajst in sedem kilometrov. Najbolj vztrajni so se v moški in ženski konkurenci prijavili za tek na trideset kilometrov. Ni jih bilo malo in vsi, ki so se odločili za to težavno smučino, so tudi prišli na cilj. Ni jim bilo mar, v kolikem času, vatno je bilo, da so to progo pre-vnagali. Vstrajali so in sebi dokazali, da vsi dnevi, ko so vadili, niso bili zaman. Se enkrat so se prepričali, da vztrajnost in ■premagovanje samega sebe da svoje zadovoljstvo. Med temi so bili tudi taki, ki so *e prešli »abrahamova« leta in tudi starejša. Čeprav utrujeni od dolgega teka so bili na cilju zadovoljni. Potrudili so se in opravili tudi s tako dolgo progo, čeprav so sli v tako dolgo smučino prvič. Vemo, da bodo se vztrajali in spet prišli. Ne samo v Duplje, temveč tudi na druge množične teke, ki jih v Sloveniji ni malo. Vadili bodo tudi naprej. V moški konkurenci je v najdaljši progi pritlo tole v zadnjih kilometrih do sani-mivega rasplete. Znana tekaška trojica, repreaententa Tone Djuričič iz Mojstrane, Maks Jelene iz Dražgot in .Janez Rebersak iz Radovljice, slednja dva sta tekmovalca kranjakga Triglava, so bili v tej smučini neprekoeljivi. Ves čas proge so budno pazili eden na drugega. Nihče se ni mogel odlepiti te na polovici pretočene proge. Tekli so zagrizeno kot da ne bi slo za mnotično prireditev. Toda v zadnjih treh kilometrih je imel največ moči Janez Rebersak, čeprav se je letos poslovil od reprezentančnega dresa in nastopa samo Na najdaljši progi, teku na 30 km, je bil pri moških najhitrejši Janez Rebersak iz Radovljice, Rebersak je član SK Triglav iz Kranja. PO POTEH KOKRŠKEGA ODREDA Smučarska tekaška proga, ki je bila za dupljanski maraton dobro pripravljena je seveda ostala. Poteka od vasice Duplje pa vse do Kranja. V velikem loku zavija pri vrtnariji čez polja proti Kokrici in Polici. Nanjo se priključi smučina, ki je speljana tik ob Gorenjskih oblačilih, kar je se posebno pri roki prebivalcem severnega predela Kranja. Zaaluga in pohvala za ureditev te pripada tekaški sekciji SK Triglav. Će doslej to niste utegnili stopiti na tekaške dilce, svetujem da ne oklevate, saj ao prav sedaj in tu doma idealne razmere, pa čudovito vreme, prijetna družba rekreativcev in to kaj. Spoznali boste številne sprehajalce, smučarje, sankače, in če ste ljubitelj samote, vam bo tisti del proge, kjer prečka cesto Kokrica-Naklo, škod borov gozd, najpri-jetnejta. Tu vas bo prevzela litina, pljuča se vam bodo razpela v polno liriao, uživali boste v dobri smučini. r.p to za svoj klub Triglav. Tudi Maks Jelene je imel več moči, da je v borbi za drugo mesto prehitel Tonete Djuričiča. Na odlično četrto mesto pa se je uvrstil Pavel Kobilica Is Gorij. Milena K o rde t is Jamnika, znana nato bivša represententka, je dobro opravila nalogo favoritinje sa prvo mesto. Čeprav je ob sebi imela spet bivšo tekmovalko Ne-venko Popovič is Zbilj, je MUena tokrat tekla res izvrstno. Ni dopustila, da bi jo P opo viceva presnetila teko kot na mnotičnemu teku v Cerkljah. Na tem teku je namreč Milena v petindvajset kilometrski smučini vodila, a vseeno jo je Popovičeva »tiri kilometre pred ciljem Erehitela. Tokrat se Kordeteva ni dala in ila prva s lepo prednostjo. MED VOJAKI DONOVSKI Vojaki, pripadniki TO in milice so merili svojo sposobnost na polovici krajti progi. Preteči so morali petnajst kilometrov. Med vojaki, miličniki in pripadniki TO je bil tokrat najhitrejši vojak Donovski iz VP Skofja Loka. Donovski je le za nekaj sekund prvo mesto dosegel pred Kosčakom iz zaščitne enoto RSZN. Na isti progi je v moški konkurenci slavil spet vojak Vidmar. Vidmar, ki je biatlone«-, je dosegel prvo mesto pred znanim bivšim tekmovalcem Kolanderjem iz Lovrenca. Beštro-va iz Kamnika pa je bila najhitrejša v tej smučini med ženskami. Mi/eno Kordež je bila zmagovalka žensk na najdaljši progi šestega množičnega teka v Dupljah. Na trideset kilometrov je dobro opra vila vlogo favoritinje za zmagovalko. TUDI DRU2INSKI TEK ZANIMIV Družinski tek je bil tokrat spremenjen. Na sedem kilometrov dolgi progi so se morali v smučino podati oče, mati, sin ali hčerka. Na prvih petih so lahko tekli v kateri smučini so hoteli. Tokrat so bili enotni. Med vsemi družinami je bila najhitrejša družin« Kavčič, tekli so oče Franc, mati Cilka in sin Gregor. Dobro se je s drugim mestom odrezala kolesarska družina Marn is Kokrice, tretji pa so bili Vodnikovi. V teku pionirjev na sedem kilometrov je bil pri pionirjih najboljši Klemenčič, pri pionirkah pa je slavila Smrekarjeva. Vrstni red - moški 30 km - 1. Rebersak 1:19,20, 2. Jelene 1:20,08, 3. T. Djuričič 1:20,45, 4. Kobilica 1:21,03, 5. Malej 1:21,30; motki 16 km - 1. Vidmar 43,14, 2. R. Kolander 44,08, 3. Gabor 45,10, 4. Zupane 40.22, 5. Oretek 48,24; JLA, TO in milice 16 km - 1. Donovski (VP Skofja Loka) 1:06,02. 2. Kotćak 1:06.60, 3. Kopač (oba zatčitna enote R8NZ), 4. Novak (UNZ Kranj) 1:08,31, 6. Zanotkar (VP Skofja Loka) 1:08,06; pionirji 7 km - 1. Klemenčič 20,18, 2. Velepec 20,10, 3. B. Polak 21, 34. 4. Katrainik 22,02, 5. Marn 22.08; tonske 30 km - 1. Kordet 1:30,12 2. Popovič 1:66,48, 3. Modic 2:08,68, 4. Pogačnik 2:00,10, 5. Dolenc 2:08,88; tonske 16 km -1. M. Beator 1:16,28. 2. M. Kuralt 1:21,16, 3. J ost 1:38,68, pionirke 7 km - 1. Smrekar 21.88, 2. D. Mlakar 23.26. 3. Kavčič 23,54. 4. Zor 28,88, 5. Kovač 26,51; družinski tok 7 km - 1. Kovač (France, Cilka, Gregor) 1:80,37, 2. Marn (Vlado, Silva, Vlado) 1:16,66, 3. Vodnik (Milan. Marija, Milan) 1:18,36. Besedilo in slike: I) Humer ZBOR VADITELJEV UČITELJEV IN Tajga* nje v SMUČANJA KRANJ Vse večje število ljubitoljev narave se odloča zs priljubljeno izletništvo na tekaških in turnih smučeh. Mnogi so se naveličali čakanja v dolgih vrstah ob žičnicah in zato želijo lepoto zimske pokrajine odkrivati s sprehodi in rekreacijo s tekaškimi smučmi že takoj od praga hiše. Oa bodo urice v naravi prijetnejše, vam želimo pomagati in stopiti na dilce ter vas seznaniti z nekaterimi posebnostmi. Vabimo vas na tri petdnevne tečaje boje in teka na smučeh: I. pričetek v četrtek, 22. januarja, rok prijav sreda, vadišče Koknca. zbor ob 15. uri na parkirišču osnovne šole Koknca II. p riče tek v soboto, 24. januarja, rok prijave do petka, vadišče Koknca, zbor ob 8 uri na parkirišču osnovne šole Koknca III. pričetek v soboto. 24 januarja, rok prijav do petka, vadišče Planina — H rastje zbor ob 8 uri pri vratarju na Planini. Pojasnilo in prijavo: do razpisanega roka v pisarni Planinskega društva Kranj Koroška cesta 27. v sredo in petek od 1 7. do 19. ure. Prispevek k stroškom: 350 din, poravnate ga ob prijavi. O programu razpisa seznanite sodelavce in prijatelje, naše geslo: »več hodi in teci — dlje boš živel« Gorjani pred Triglavom BOHINJSKA BISTRICA - Na znani FIS tekaški progi je bilo dvaindvajseto me-morialno tekaško tekmovanje v spomin na prvoborca Tomaža Godca. Med moštvi, ki so se borila za prehodni pokal Tomaža Godca, so bili tokrat najboljši Gorjani, ki so bili boljši od tekačev kranjakega Triglava in Ihana, četrti so bili Kamničani in peti Bohinjci. V teku članov je tokrat slavil Cvajnar iz ljubljanske Olimpije, pri starejših mladincih je bil najhitrejši Kršinar iz Olimpije. Gracer iz Kranjake gore pa je bil najboljši pri mlajših mladincih. Rezultati - člani 15 km - 1. Cvajnar (Olimpija) 48:41,82, 2. C. Podlogar (Gorje) 40:33,88, 3. Kopač (Triglav) 52:53,44; at. mladinci 10 km - 1. Kršinar (Olimpija) 31:22.03, 2. Klemenčič (Dol) 32:22,50, 3. Sušnik (Kamnik) 33:24,30, 4. Lapajne (Bohinj) 33:57,67; ml. mladinci 10 km - 1. Gracer (Kranjaka gora) 35:01.22, 2. Pueto-vrh (Olimpija) 36:13,75, 3. Graif (Hoče) 35:5,23; st. pionirji - 5 km - 1. R. Kline (Hoče) 18:08,97, 2. Kosmač (Gorje) 18:45, 62 3. Kerštajn (Rateče) 19:12,71; ml. pionirji 3 km - 1. I. Raišp (Hoče) 9:48,58. 2. Levček (Ihan) 11:47,13, 3. Kovačič (Bohinj) 11:57,31; članice 10 km - 1. Hribar (Ihan) 24:30,72, 2. Cerkovnik (Bohinj) 26:31,03; st. mladinke 5 km - 1. ReS 20:10,44, 2. Korošec (obe Triglav) 20:47,28; ml. mladinke 6 km - 1. Krničar (Triglav) 20:37,37, 2. nagode (Gorje) 20:48,12. 3. Kokalj (Ihan) 21:02,23; st. pionirke 3 km - 1. K. Raišp (Hoče) 10:30,20, 2. Pogačnik (Ihan) 10:41,66, 3. M. Kline (Hoče) 11:36,90; ml. pionirke 3 km - 1. Ferjan (Gorje) 11:55,80, 2. Lapajne (Bohinj) 11:57,23, 3. Smolnikar (Kamnik) 11:50,32. -dh Svetovni alpski pokal Slalom presenečenj, Kuraltu pa tudi tokrat točke KOTZBUHEL - »Očitno sem precenil svoje znanje vožnje v smuku. Na treningu mi je šlo dobro, a tokrat me je padec stal kombinacijskih točk. Na »kmetiji« sem bil prehiter in preveč na zadnjici. V radiuau me je dvignilo in padec je bil neizbežen,« je dejal najboljši jugoslovanski smučar vaeh čaaov Bojan Križaj. Bojan je popoldne po padcu v amuku v eninštirideaeti prireditvi a »Petelinjega grebena« se treniral slalom za nedeljski nastop. Tudi v nedeljo zjutraj ni mogel več vzdržati jutranje gimnastike in potem niti ni bilo za mialiti, da bi šel na start slalom« Padec v amuku ni bil namreč teko lahek. Kritaj zaradi bolečin ni mogel na start zato se je vrnil domov in jutri bo odpotoval v Adelboden, kjer se bo priključil ostalim reprezentantom na trening za Wengen in nato za nadaljevanje svetovnega pokala. Sicer je v amuku alavil Kanadčan Pod-borskv in to mu je bila hkrati ie tretja letošnja zmaga v svetovnem pokalu. Pri tem moramo zapisati, da je bil sobotni smuk za točke svetovnega pokala res pravo trpinčenje. Prireditelji so na vaak način hoteli nov rekord proge. Na slabo pripravljeni smukaški progi ao precenili motnosti najboljših amukačev. Med tekmovalci je zahteval za te podvige hud davek. Od šestdesetih amukačev jih je kar osemnajst moralo predčasno zaključiti tekmovanje. Popadali so in ti padci niso bili teko lahki kot se je vsem zdelo. Križala, Enna in to vrsto drugih, ki so popadali, ni bilo na start nedeljskega alaloma. Ali je rea rekord proge več kot varnost tekmovalcev. Zmaga je ila v Kanado, na drugo mesto se je uvrstil Muller iz Švice, tretji pa je bil Italijan Plank. V tem amuku je nastopil tudi Sved Ingemar Stanmark in tako v kombinaciji zasedel tretje mesto. Te točke in zmaga v nedeljskem slalomu sta ga v akupni uvrstitvi svetovnega pokala »spravila« na drugo mesto in za vodilnim Mullerjem sedaj zaostaja le to za pet točk. STREL ZAMUDIL PRVE LETOŠNJE TOČKE SP Slalom presenečenj je bil prvi nastop slalomiatov na zahtevnem kutzbuhelskem alalomiiču. Tekma v tem prvem nastopu ae je začela razvijati tole po itevilki petnajat, po prvi jakoatni akupini. Nato ao tisti, ki ao bili za njimi zaceli, izrivati tiste, ki so računali na dobre uvrstitve v tem nastopu. Tako je vodstvo prevzel Gruber iz Avstrije, ki je imel startno številko šestindvajset. Iz petnajaterice so teko leteli slalomisti, ki ao v prvi skupini. Ostala jih je le peterica. Le Andrejev iz SZ je ostal na drugem meatu, medtem ko je bil na petem Američan Buzman, četrti Italijan Grigis, na sedmem mestu ie dobimo Jugoslovana Borisa Strela. A tudi preostala mesta so zasedli tekmovalci, ki so imeli za ta naatop visoke startne številke. Stenmark je bil šele deveti in Wenzel deseti. Jugoslovan Jote Kuralt je bil spet izreden, saj je imel v merjenju vmesnega čaaa tretjo najboljšo uvrstitev. Toda v drugem delu je napravil več napak in ae je moral zadovoljiti »šele« s petindvajaetim mestom. Dobro je svoj prvi nastop opravil nato Se Cerkovnik, medtem ko je Franko ostal v sne- V drugi vožnji je Sved Stenmark spet napadel z vso silo. Svoj zaostanek je na- Jugoslovan Jože Kuralt je v nedeljo na četrtem slalomu letošnjega tekmovanja v svetovnem pokalu osvojil že štirikrat zapored točke v tej razvrstitvi svetovnega pokala. Iju do-P« ia doknadil ie na polovici proge, v cilj« segel najboljši čaa drugega nastopa .. zmaga je bila njegova. Sovjetu Andrejev« je ostalo drugo mesto, medtem ko j« vodilni Gruber hotel preveč in ni dokončal tt vožnje. Izkazal se je Avstrijec Orlainakv is preostali Švedi. Skupaj a Stenmarkom to md prvimi petnajstimi kar štirje. Strel je vozil premalo napadalno, da bi lahko oavojil prve letošnje točke v svetovnem pokalu. Čeprav je bil po prvi v o ta ji na odličnem sedmem mestu, je pntoa zdrknil v končnem aeitevku na devetnajsto mesto. Dobro je avoj nastop opravil tudi Cerkovnik. A to bolje in rea izredno j« z drugo progo opravil Jote Kuralt. Ni progi je bil spet tisti dobri Kuralt, ki m pozna poraza v letošnji sezoni. Vozil j« zanesljivo in hitro. Ta votnja mu je prinesla že četrto letošnjo alalomsko uvrstitev med petnajat najboljših. Rezultati — Stenmark (Švedska) 1:46 47 2. Andrejev (SZ) 1:41,12, 3. Orlainakv (Av-atrija) 1:41,34, 4. Grigis (Italija) 1:41,46 i Gaspoz (Švica) 1:41.74, 6. Strand 1.83, 7. Halvaraaon (oba Švedska) 1:41.87 i Buzman (ZA) 1:42,31, 0. 2irov (SZ) 1:42 37 10. Gubaer (Švica) 1:42.54, 11, Girardelli (Luzemburg) 1:42,56, 12. Kuralt (Jugosla vija) 1:42,84, 13. Kodama (Japonska) in Fjlllberg (Svedaka) 1:42,76, 15. Getrein (Avetrija) 1:42,80, 10. Strel 1:43,38, 23. Cer-kovnik (oba Jugoslavija) 1:43,83. SVETOVNI POKAL - SLALOM - i Stenmark 70, 2. Frommelt 60, S. S. Mahn 467 4. Križaj, Orlainakv, Strand 31, 7 Andrejev in Groa 29, 9. De Chiesa 12* 11 Popangelov 20, Kurlat 10. SVETOVNI POKAL - SKUPNO - l Muller 140, 2. Stenmark 135, 3 p Mahtt 125, 4. Podborsfi 105. 5. Wenzei 82 « Weirather 81, 7. S. Mahre 80, 8. Enn 71* | Križaj 69, 10. Orlainakv 84, Stock i« Frommelt 60. Znani smučarski tekaški trener iz Križev Vinko Grašič je v Dupljah tekel s svojo ženo, štinnajstmesečnega sina Klemena pa sije zadal kar v nahrbtnik. Klemenu je bil očetov tek tako všeč, da sije po teku privoščil zaslužen spanec. Končane radovljiške sindikalne igre Množična udeležba RADOVLJICA - V okviru programa letošnjih športno rekreacijskih iger radovljiških aindikatov so bila organizirana občinaka tekmovanja v trinajstih športnih panogah in sicer tako, da so športne igre trajale skozi vso leto. Skupno pa je na tekmovanjih v letu 1980 nastopilo 3.476 članov sindikata iz 98 oanovnih organizacij Zveze sindikatov. Mnoiična udeležba na vaeh tekmovanjih v okviru SSl nam na eni strani kate velik interes in potrebo zaposlenih za vae vrste športne rekreacije, na drugi strani pa tudi ugotovitv, da je športna rekreacija našla svoje pravo mesto in da ao koristne vplive rekreacije na delovno storilnost spoznali v vseh delovnih sredinah. Da bi omogočili čim širšemu krogu delovnih ljudi sodelovanje na različnih zvrsteh rekreacije, si radovljiškji sindikati prizadevajo v okviru SSl organizirati čim več različnih športno rekreativnih tekmovanj, ki najbolj ustrezajo ieljam in hotenjem zaposlenih v občini. Če upoštevamo število udeleiecev na posameznem tekmovanju kot izraz priljubljenosti posamezne športno rekrativne panoge ugotovimo, da je kegljanje najbolj priljubljena zvrat rekreacije zaposlenih v občini Radovljica, aaj je na tekmovanju v kegljanju nastopilo 908 članov sindikata kar je za 400 več kot na smučanju, ki je druga športno rekreativna panoga po številu udeležencev. V posameznih športnih panogah so najboljša mesta za leto 1080 oavojile ekipe naalednjihOOZS: smučaraki teki - nastopilo je 226 tekmovalcev. Ženske: 1. Elan Begunje 40 točk, 2. Vezenine Bled 38 točk, 3. LIP Bled 20 točk; moški: 1. LIP Bled 72 točk, 2. Elan Begunje 56 točk, 3. GG Bled 47 točk; akupaj: 1. LIP Bled 101 točk, 2. Elan Begunje 08 točk, 3. Vezenine Bled 55 točk; kegljanje borbene partije — nastopilo je 504 tekmovalcev. Ženske: 1. Iskra'Otoče, 2. Elan Begunje, 3. Iakra Upnica; moški 1. Veriga Lesce, 2. HTP Bled, 3. Iakra Otoče; skupaj: 1. Iakra Otoče 110 točk, 2. Veriga Leace 87 točk, 3. Elan Begunje 86 točk; velealalom — nastopilo je 472 tekmovalcev. Ženske: 1. LIP Bled 38 točk, 2. Elan Begunje 25 točk, 3. Vezenine Bled 24 točk; moški: 1. Elan Begunje 114 točk, 2. Veriga Leace 88 točk, 3. LIP Bled 55 točk; akupaj: 1. Elan Begunje 139 točk, 2. LIP Bled 93 točk, 3. Veriga Leace 77 točk. Streljanje z zračno puško — nastopilo je 248 tekmovalcev. Ženske: 1. Elan Begunje, 2. LIP Bled, 3. Iakra Lipnica; moški 1. Elan Begunje, 2. Veriga Leace, 3. LIP Bled; akupaj: 1. Elan Begunje 203, 2. Iakra Lipnica 162, 3. Veriga Leace 152 točk; kros — nastopilo je 33 tekmovalcev; 1. Veriga Lesce 07 točk, 2. Združenje obrtnikov Radovljica 38 točk, 3. Elan Begunje 22 točk; šah — nastopilo je 67 tekmovalcev: 1. Veriga Leace 132 točk, 2. Elan Begunje 112 točk, 3. Združenje obrtnikov Radovljica 24 točk; mali nogomet — nastopilo je 200 tekmovalcev: 1. Elan Begunje, 2. Veriga Leace L, 3. Veriga Lesce II; plavanje - nastopilo je 236 tekmovalcev. Ženske: 1. Vezenine Blod 116,1. Iskra Otoče 76, 3. Elan Begunje 64 točk; moški: 1. Veriga Leace 229, 2. Elan Begunje 187, 3. Iakra Otoče 188 točk; akupaj 1. Elan Begunje 251, 2. Veriga Lesc« 260, 3. Iakra Otoče 240 točk; avto rallv -nastopilo je 82 tekmovalcev: 1. Veriga Leace 156, 2. Elan Begunje 144, 3. GG Blei 110 točk; balinanje - nastopilo je M tekmovalcev: 1. Društvo upokojencev Radovljica, 2. Veriga Leace I., 3. Verigi Leace II; odbojka - nastopilo je 240 tek-movalcev. Ženske: 1. Iakra Lipnica, 1, Upravni organi SO Radovljica, 3. LIP Bled; moški 1. Vriga Leace, 2. Plamen Kropa, 3. GG Bled; namizni tenis — nastopilo j* 140 tekmovalcev. Ženske: 1. LIP Bled M. 2. Upravni organi SO Radovljica, 3. Elan Begunje 23 točk; moški: 1. Elan Begunk 01, 2. Veriga Leace 67, 3. LIP BLed 64 točk. skupaj: 1.-2. Elan Begunje in LIP Bled 114 točk, 3. Veriga Leace 88 toč; kegljanj« mešano - nastopilo je 008 tekmovalce«. Zenake: 1. Iskra Otoče, 2. Elan Begunje, 1 Veriga Leace; moški 1. Veriga Leace, t. Elan Begunje, S. Iakra Otoče; skupaj: 1. Veriga Leace 246 točk, 2. Elan Begunje 237 točk, 3. LIP Bled 166 točk; V tekmovanju ienakih ekip za celoletno uvrstitev na SSl 1088 je akupaj nastopilo 676 tekmovalk, najboljša mesta pa ao osvojile naalednje OOZS: 1. Elan Begunje 47» točk, 2. LIP BLed 361 točk, 3. Veriga Lesc* 357 točk, 4. Vezenine Bled 342 točk. 1 Iakra Upnica 323 točk. V tekmovanju moških ekip za celohnV uvrstitev na SSl 80 je akupaj nastopil« 2800 tekmovalcev, najboljša mesta pa a ovojile naalednje OO ZS: 1. Veriga Let«« 1442 točk, 2. Elan Begunje 1276 točk, 1 Iakra Otoče 588 točk, 4. LIP Bled 586 točk 5. GG Bled 540 točk. V tekmovanju OO ZS za celoletno skupno uvrstitev na SSl občine Radovljici za leto 1088 je nastopilo 3.476 članov sin 5. Iakra Upnica 663 točk. 6. GG BLed Ml točk, 7. Vezenine Bled 548 točk, 8. Pisarn Kropa 316 točk, 0. Upravni organi SO ki dovljica 302 točk, 10. HTP Bled 216 točk V M Košarka Kamničani bolji od Ločanov KRANJ - V nadaljevanju moške in šw ske slovenake košarkarake lige in d ras zvezne ženske košarkarake lige ar ' renjaka moštva dosegle lepe uspehe. Žirovska Alpina je v drugi ligi na * mačem igrišču premagala Novi Zagrs medtem ko ao Savčanke brez težav doti* doma z Rogaško, Jeaeničanke pa ao slavi* v Sežani. V moški republiški ligi ao Kat ničani doma bili boljši od Lokainv*** medtem ko je kranjaki Triglav Izgubil 4 gostovanju v Trbovljah. Izidi - tonske - Alpina : Novi Zagr*. 76:76 (43:46), Senitoče : Jesenice 7r." (28:48), Sava : Rogaška 188:67 (62:11 moški - Kamnik : Lokainveet M.S (49:43), Rudar: Triglav 88:8X63:81). Orodna telovadba ŠŠD Polet zmagovalec TRŽIČ - V Trticu so nekaj dni pred uccuo« timskih počitnic vaa tri šolska športaš društva pripravila, vaako v svoji starostni skupini, občinska prvenstva ca učence in učenke od S. do 8. razreda v orodni telovadbi. Največ uspeha ao imeli člani in članice S8D Polet z osnovne tole heroja Bračiča, ki ao bili prvi v vaeh treh starostnih skupinah. Rezultati — 3. in 4. razred: vrstni red poeaaaeznikov - učenci: 1. Pekare, 2. Fljavt, 3. Sutnik (vai Polet); učenke: 1. Hladnik. 2. Sedmlnek (obe P), 3. Kern in Jaksič (obe Rok rt k i odred); bradlja -učenci: 1. Groa, 2. Sutnik, 3. Strojin (vsi P); učenke: 1. Kern, 2. Hladnik (obe P). 3. Dobre in Jaklič (obe KO); drog -učenci: 1. Pijant (P), 2. Skoflc (S) in Pehare (P); gred - učenke: 1. Sedmi nek, 2. Hladnik (obe P), 3. Jaktič (KO) in Lavaeger (P); preskok - učenci: 1. Htrttih, 2. - 4. Pehare, Fijavt, Košir (vsi P); učenke: 1. Dobre, 2. Jakšič (KO). 3.-7. Eigner, Mirt (obe S to rtič), Zupan (P), Rosnih (P), Albreht (KO); parter - učenci: 1. St ritih (P), 2. - 3. Štrukelj (S) in Pehare (P); učenke: 1. Kern, 2.-3. Sedminek in Mlinar (obe P); ekipno: 1. Polet I. 334,9, 3. Kokrški odred 331,0, 3. SdD Polet II. 330,4, 4. 8 to rtič 323,1; S. in 0. razredi: vratni red posameznikov: učenci: 1. Uzar, 2. Ahacic (oba P), 3. Strniša (KO); učenke: 1. Meglic, 2. Sober (obe P), 3. Grdič (S); gred - učenke: 1. Meglic (P), 2.-3. Nunar Smučarski skoki in »eiiskr (obe KO); drog - učenci 1 Uzar (P), 2. - 4. Strniša (KO). Ahačič (P). Strojin (8; bradlja - učenke: 1.-2. Sober. Meglic (obe P), 3. - 4. Nunar (KO) ia Goaar (P); učenci: 1.-2. Uzar in Ahačič (oba P) 3. Potrebuješ (P); parter - dekleta: I Meglic (P), 2. Seliškar (KO). 3. - 7. Sober (P), Meaič, Nunar (KO). Seliškar in Goaar (obe P); učenci: 1. Uzar (P), 2. Kralj (KO) 3. Ahačič (P); preskok - učenke: 1. Metlic (P), 2. Sober (P). 3.-4. Leibaeher (P) in Jakovljevič (8); učenci: 1.-3. Uzar. Ahačič in Lovrenčak (vai P); ekipno- 1 Polet I 388.18, 2. Kokrtki odred 3M.30 3 Polet II. 353,20, 4. Storije 310,00; 7. in g' razredi: vratni red posameznikov - učenci: 1. Ribnikar (KO). 2. Bečan. 3. Ribič (oba P), 4. Strniša (KO). 5. Skaper (8); učenke-1. Do v ta n, 2. Košir, 3. Romih, 4. Bukovi, ik (vse P), 5. Termoth (8); bradlja - učenci' 1. Bečan (P), 2. Strniša (KO). 3. Ribič (P)-učenke: 1. Dovtan, 2. Košir, 3. Romih (vse P); parter - učenci: 1. Ribič, 2. Bečan (P) 3. Ribnikar (KO); učenke: 1. Dovtan 2 Košir, 3. Bukovnik (vae P); preskok -učenci: 1. Vodnik (8), 2. Ribič (P). 3. Skaper (S); učenke: 1. Košir, 2. Dovtan. 3. Bukovnik (vse P); drog - učenci: 1. Ribnikar (KO). 2. Bečan (P), 3. Skaper (8); gred -učenke: 1. Dovtan (P), 2. MejaČ (R) 3 Ceglar (8); gred - učenke: 1. Dovtan (P) 2. Mejač (8), 3. Ceglar (8); ekipno: 1. Polet 354,9, 2. Stortič 340,8, 3. Kokrtki odred "M 4. K,ke. Skakalci nabirajo točke za pokal SRS KRANJ - Tudi med minulim vikendom so skakalci imeli nekaj tekmovanj za točke pokala SRS. V vseh kategorijah sta bili doolej dve tekmovanji, razen mlajši pionirji, ki ao imeli ie tri prireditve in so tako abaolvirali polovico določenih tekmovanj. Cicibani pa bodo začeli s tekmovanji za pokal 8R8 24. januarja. V soboto so tekmovali v zelo hladnem vremenu (-10 C) mlajši pionirji na 30-m skakalnici v Žireh. Tokrat je zmagal Jeseničan Joško Smid pred Debelakom (Ilirija), ki je po tretjem kolu prevzel vodstvo (Deveto evropsko mladinsko prvenstvo v alpskih disciplinah) Stari vrh bo gostil najboljši naraščaj Evrope SKOPJA LOKA - Smučarski klub Alpetourln organizacijski odbor, vodi ga predsednik Janez Ster, se skrbno m reano pripravlja na letošnje evroJw»° mladinako prvenstvo, ki bo v zadnjih dneh januarja in prvega februarja na smučiščih Starega vrha. Na tem prvenstvu bodo nastopili vsi najboljši mladi smučarji in smučarke i* Evrope, pravico nastopa imajo tudi tekmovalci in tekmovalke izven evrop-akih držav. Zato se na Starem vrhu v dneh mladinskega evropskega prvenstva res obeta odlična mednarodna udeležba najboljših mladincev in mladink iz Evrope, Amerike in Japonske. Pravico do starta imajo namreč tud.i tisti tekmovalci in tekmovalke, ki te uspešno vozijo v obeh svetovnih alpskih in evropskih pokalih. Tu je vrsta odličnih mladih alpincev in alpink. Le-ti ze mešajo štrene najboljšim v obeh pokalih. Tako bomo na devetem evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo od 28.ja-nuarja do 1. februarja na Starem vrhu, videli na delu cvet evropskega mladinskega alpskega smučanja. Rok prijav bo zaključen 20. januarja. Pokroviteljstvo je prevzela delovna organizacija IMP iz Ljubljane, na čelu častnega odbora pa je Stane Dolanc. 27. 28. in 29. januarja bo trening smu-kačev, v četrtek 30. januarja bo slovesna otvoritev ter smuk za moške in ženske, v soboto 31. januarja je veleslalom zra obe kategoriji, 1. februarja pa bo na sporedu te slalom za mladince in mladinke. Loški SK Alpetour pa je v februarskih dneh organizator tudi pionirskega alpskega kriterija. V. Osnovna dola SIMON JENKO Kranj Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) Nastopdela takoj. Ka/.pis veljn Ho zasedbe rjel. Prijave pošljite na naslov Osnovna dola Simon Jenko, Kranj, komisija za delovna razmerja, Ulica 31. divizije 7a. v točkovanju za pokal SRS. Doslej vodeči Kešnar iz Adergaaa je bil v Žireh četrti in je padel na drugo mesto. Tudi na tej tekmi je bil Triičan Zupan tretji. Vai štirje pa so sedaj edini kandidati za letošnjega pokalnega prvaka Slovenije. Na Predmeji so imeli drugo preiskušnjo mlajši mladinci. Zanesljivo je zznagal Kranjčan Čeaen, ki v akupnem seštevku krepko vodi za točke pokala SRS Na drugem mestu je bil Jeseničan Dolar ki pa je strejši pionir in je torej v točkovanju nastopil izven konkurence. Triičan Poljane pa je bil tretji. Torej, popoln uspeh gorenjskih skakalcev na prireditvi na Primorakem. Na meddruštvenem tekmovanju v Ljubnem ob Savinji pa je med člani zmagal Jeseničan Ivo Zupan, ki ie a ako-kom 84 m postavil nov rekord skakalnice Drugi je bil An zel, tretji Baje, četrti Veli konja, peti Tepeš (vai v. p. Kranj), šesti Finigar, sedmi Sink (oba Triglav) Med mladinci je bil najboljši Jošt (Trtici' med pionirji pa je zmagal Kranjčan Seaaenič pred Jelečičem (Ilirija) in Sitarjem (Tri glav). 1 Jutri, v soboto 17. januarja, bo v Loaateu prvenstvo SRS za starejše pionirje, viede Ijo pa bo v Ljubnem tekmovanje mlaiAik mladincev za pokal SRS. ' " •I lavomik LOKOSTRELSTVO Exoterm najuspešnejši LJUBLJANA - V hali Tivoli je bila prva letošnja lokostrelska tekma, dvoranska FITA, za pokal Jugobanke. To tekmovanje je bilo tudi prvo za jugoslovanski lokostrelski pokal. V močni konkurenci, saj je nastopilo sedeminosemdeset tekmovalcev iz vseh jugoslovanskih lokostrelskih klubov, je največ uspeha imelo moštvo krani skega Exoterma. x Moški - freef slog - 1. Ploj (Maribor) 568, 2. Matkovič (.JI.A) 585, 3. Oblak (Donat) 559; mladinci - 1. Marko P od rta j (Ezoterm) 559 (jugoslovanaki mladinski rekord), 2. Sarič 530, 3. Popovič (oba Reka) 502, ženske - 1. Marinšek (Jugobanka) instiktivno - moški - Čolnar (Kamnik)' 2. Bretčak (Jugobanka). 3. Korantar (Ezoterm), compound - 1. Robič (J u sto banka), 2. Fock (Ezoterm), 3. Ličina (Jugobanka); mottveno - 1. Ezoterm (Marjan in Marko Podriaj, Bukovec), 2. Maribor, 3 Dubrova (Zagreb). Po tem tekmovanju so bili podeljeni pokali za pokali jugoslovanaki pokal '80 Ta pokal podeljuje Lokostrelska zveza Jugoslavije, pokrovitelj je Slovin Coca Cola iz Ljubljane. V tem tekmovanju je bil pri moških najboljši Marjan Podriaj iz Ezoterma, drugi je Oblak (Donat), tretji p« Matkovič (Varaždin). V free slogu je bil najboljši Bleiweis iz Jugobanke. V Park Plavanje ŠŠD Storžič zmagal TRŽIČ - Šolsko športno društvo Stortič z osnovne šole heroja Grajaarja je pripravilo letošnje občinsko prvenstvo učencev in učenk vaeh treh osnovnih šol v plavanju. V treh posamičnih disciplinah ter v štafetnih bojih 4x25 metrov se je pomerilo okrog 88 najboljših. V akupnem seštevku so imeli največ uspeha člani in članice SdD Stortič pred SSD Polet, medtem ko S8D Kokrtki odred ni imelo popolne ekipe. Zmaga SSD Stortič ni presenetljiva, saj ima v Trticu le ta šola svoj basen. Rezultati: prsno — fantje: 1. Zupan (P) 42,41, 2. Loborec 44,41, 3. Markič 44,88. 4. Miklič (vai S) 46,75, 5. Mali (KO) 88.88; dekleta: 1. Termoth 50,03, 2. Kramar 8844. 3. Teran (vae S) 88,38. 4. Meglic 51.31. 5. Ivanovi* (obe P) 52,70; prosto - fantje: I. Markič 33,38, 2. Šuštar (oba S) 35.08. 3. Zupan (P) 38.13, 4. Uzar (8) 88,41, 8. Demšar (P) 43,87; dekleta: 1. Gomboc (8) 43,88. 2. Kapelj (P) 48,28, 3. Meglic (P) 49.88. 4. Grdič 40,81, 5. Blaiič (obe 8) 52.28; hrbtno -fantje: 1. Meglic (S) 48,12, 2.-3. Rotar in Šuštar (oba S) 47,38, 4. Lazukič (P) 54.06. S. Mali (KO) 58,88; dekleta: 1. Teran 88.88. 2. Termoth (obe S) 54,27. 3. Meglic (P) 58,84. 4. Gomboc (S) 80,88, 5. Slatnar (P) 88,82; štafeta - 4 x 25 m prsno: fantje: 1. Stortič 1:10,80, 2. Polet 1:33,03. dekleta: 1. Polet 1:34,88, 2. Stortič 1:35.22; prosto: fantje: 1. Stortič 1:02,49, 2. Polet 1:18.27. dekleta: I. Stortič 1:23,57, 2. Polet 1:48,70. J Kikel REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE 1 RAZPISUJE SPREJEM UČENCEV V ŠOLO ZA MILIČNIKE KADETE POGOJI ZA SPREJEM Na razpis se lahko prijavijo mladinci, državljani SFRJ. ki izpolnjujejo naslednje pogoje — da so uspešno končali osnovno Solo — da niso starejši od 17 let — da so telesno in duševno zdravi — da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku — da obvladajo slovenski jezik — da imajo pismeno pri vol jen je staršev ali skrbnikov KANDIDATI NAJ SE PRIJAVIJO NA RAZPIS NAJPOZNEJE DO 31. MARCA 1981 na pristojni postaji ali oddelku milice — prijavo za vpis v šolo naj oddajo na obrazcu 1.20. kolkovano s 4.— din. ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati't udi doka/, o njihovem privoljenju za vpis — priložijo spričevalo o uspešno končani osnovni šoli: kandidati, ki še obiskujejo osmi razred, naj predlože spričevalo za prvo polletje osmega razreda: spričevalo o končani os- ' novni šol: pa takoj, ko ga dobijo — pismeno priporočilo in mnenje šole. v kateri se je zadnje leto šolal Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisane pogoje, bodo vabljeni na zdravniški pregled, psihološki preizkus, preizkus telesnih zmogljivosti in znanja slovenskega jezika. m Pri sprejemu v šolo za miličnike kadete bodo imeli prednost kandidati /. boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo uspešnejši pri preizkusu znanja. O tem. ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 10. junija 1981. ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Začetek šolanja bo 1. septembra 1981 in bo trajalo štiri leta. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENCEV Učenci imajo v šoli za miličnike kadete brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. «, Kdor uspešno konča šolanje in je bil najmanj tri leta miličnik, je oproščen služenja vojaškega roka. Po končanem šolanju mora delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. VSA POJASNILA DAJEJO 1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon '{27-290 2. Sola za miličnike kadete. Ljubljana. Tacen 48. telefon 51-7.J7 in 3L vse postaje in oddelki milice. Tekmuje 18 ekip KRANJ — V organizaciji komisije za košarko pri ZTKO Kranj ar je pričelo košarkarsko tekmovanje članskih ekip za »zimaki pokal mesta Kranja 1888/81«. Prijavilo se je 18 ekip, ki se v treh skupi aak borijo v liga sistemu vsak z vsakim, prvaki pa bodo odigrali v finalnem delu odločilne teksne za osvojitev enega od prvih treh mest. Večina tekem se odigra v novi dvorani na Planini. V prvi skupini tekasujeo: T rim Zalog. Vod. stolp - B, Sava - B. Vod. stolp - A. Sava - A.Gotik V drugi skupini Šenčur. Plamen. Bitnje. Kokrica, Beksel in Naklo, v tretji skupini na Sigma. Neznani. Planina. Begunje. Iskra ter Kokra B. Srečanja so zanimiva, saj nastopajo vse favorizirane ekipe iz kranjske občine. M Cade/ 88 4. Ka2 b3+! 5. Kb3: La4 + 6. Ka2 Kb4 7. b3 Lb3: + H. Kb2 Tdl 9. Lbl Td2 + 10. Kal Kc3 Beli se je vdal. Preti La3 z matiranjem. VABA ike prevare so mnogo-i izmed njih se skriva 4» LIP BLED Lesna industrij« TOZD Lesna predela ^ Mojstrana njol.o. I javno licitacijo za prodajo AVTOMOBILA KOMBI IMW 1*0» - SUPER B, LETNIK 1*71, v voznem stanja. Pogoji: — izklicna cena 25.(MMdin — plačilo takoj. — kavcijo v vi&ini Iti odstotkov od izklicne vrednosti je potrebno polotiti pred pričetkom licitacije v tajništvo, TOZD Lesna predelava Mojstrana. Licitacija bo v petek, dne 23. januarja 1*81 ob 12. uri pred upravno stavno TOZD, Lesna predelava Mojstrana. Sahovs* tere. Ena za t. im. »zastrupljenim« kmetom, ki deluje kot vaba. Seveda pa moramo pri nastavljanju pasti paziti, da je nasprotnik ne obrne v svojo korist. Položaj na diagramu 158 (FUDERER - PUC; Ljubljana, 1961) je nastal po Do4xb4?; beli je požrl vabo. Verjetno je računal predvsem naslednje možne variante 1. ... Dd6: 2. Db8 + in nato Dc7: oziroma 1. ... Sd3 2. Dd6: itn. ter 1. ... Tb7 2. Dc4 itn. Toda čaka ga presenečenje. 2. Tc2 Ne gre 2. Dd2 zaradi Sbd:, niti 2. Del zaradi Sdd. 2. ... Sd3 3. Dd2 Sel!! " Skrita ost kombinacije, poanta. Črni skakač sedaj omogoči svoji dami prehod v nasprotnikov tabor. 4. Tc3 Tc3: 5. Dc3: Df2 + 6. Kh3 h5! Jeli se je vdal. Preti 7. . . . I)g2 mat. # k *u A ai 1 » A A A * _l. KOMBINACIJA Ni šahovske igre brez kombiniranja. Pa vendar so pozicije, za katere se posebej pravimo, da so zrele za kombinacijo, da je kombinacija »v zraku«. Na primer tiste, ki ie na prvi pogled omogočajo možnost vezanja figur, posrednih napadov na kralja, vdora težkih figur v nasprotnikov tabor itn. Oglejmo si položaj na diagramu 159 iz partije VOROTNIKOV -TOLONEN (Jaroslav, 1975). Diagram 158 1..... Dffl! Izvrstna poteza. Preti Df2 + z osvojitvijo lovca, hkrati pa varuje kmeta na d6. I + •i A liii H i i A aa i ■r A * i A A A Diagram 159 Dihamo onesnažen zrak Gorenjske občine še nimajo sanacijskih programov za zmanjšanje onesnaženosti zraka — Radi bi boljši zrak, toda edini načrtne/ši poseg na Gorenjskem je odpraševalna naprava nove jeseniške elektrojeklarne — S počasnim in težavnim menjavanjem stare tehnologije za novo se tudi Kranj še dolgo ne bo izkopal iz tretje skupine Letošnjo zimo niti na Gorenjskem ne dihamo najbolj čistega zraka. Za taktno trditev nam niti ni potrebno pregledovati izpiskov merilnih naprav postavljenih sicer le v Kranju in na Jesenicah. Zaradi energetske krize in znanih težav pri oskrbi z nafto so namreč trda goriva marsikaj zamenjala drago nafto. Čeprav smo prejšnja leta v skrbi za čistejši srak imeli kup pripomb na nase rafinerije, da namreč nekateri naftni derivati pri izgorevanju le vedno preveč onesnažujejo zrak, pa v sedanji situaciji mečemo na ogenj tudi take vrste premoga, ki pri izgorevanju vsebujejo velike količine strupenega tveplovega dioksida. Kate, da se bo v nekaj naslednjih letih iz individualnih kurišč vse bolj kadil premogov dim, ps tudi marsikje bo industrija preme-njala mazut za premog. »Glede na vse to bodo krsnjska in jeseniika ter tržiika občina ie naprej ostale v tretji skupini po onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom,« pravi predsednik skupščine interesne skupnosti za varstvo zraka za Gorenjsko int. Zoran Krejič, brez dvoma pa se v teh pogojih, ki jih kroji energetska kriza s ie tako dobrim programom ne more prevetriti onesnaženega zraka polne Savske doline. Na boljšem so, vsaj kar se tveplovega dioksida tiče, v radovljiški in škofjeloški občini, ki zaradi tega niti ne sodita v tretjo skupino in jim zato niti ni treba pripraviti sanacijskih programov za čistejši zrak. Sicer pa sanacijskih programov kot jih zahteva zakon o varstvu zraka niso pripravili tudi v ostalih občinah, le ponekje so prišli do popisa virov onesnaževanja. Razlogov, da sanacijskih pro- v omrežju in opravili prekope nekaterih nižje ležečih predelov Kranjske gore na druge zbiralnike vode. da l>i vsem porabnikom zagotovili dovolj vode. Čeprav se poraba pri izjemno nizkih temperaturah znatno poveča, namreč ocenjujejo, da je prevelika. Obenem sumijo, da gre za še neodkrito okvaro, ki jo še vedno iščejo in si jo bodo prizadevali čimprej odpraviti. Kakor tudi ugotavljajo, bo treba v bodoče v Kranjski gori zgraditi še en zbiralnik vode nad hotelom Alpina ali povezati vodovod Podko-ren-Kranjska gora z vodovodom Ta-mar-Rateče, da bi zagotovili normalno oskrbo z vodo ob okvarah ali največji porabi. S. Saj«- Okvara kranjskogorskega vodovoda Zadnje dni prejšnjega in prve dni letošnjega leta je nastalo več okvar na vodovodni napeljavi v Kranjski gori — V nekaterih hotelih so imeli težave pri oskrbi z vodo — Zahtevno odkrivanje počenih cevi in popravilo*napeljave Kranjska gora - Zadnji teden lanskega leta je v nekaterih kranjskogorskih hotelih, predvsem v Alpi-ni, začelo primanjkovati vode. Te težave so se nadaljevale med prazniki in se občasno ponavljale v različnem obsegu vse do 9. januarja letos. Bile so bolj ali manj neprijetne za delavce in goste hotelov; najbolj v hotelu Alpina, kjer so celo ostali brez vode. Problemi pri oskrbi z vodo so seveda zaskrbeli turistične delavce, ki so zato ukrepali vsak po svoje. Prišlo je tudi do obtožb odgovornih, češ da se niso dovolj organizirano in hitro lotili popravila vodovoda pa da so zato krivi za škodo zaradi poprejšnjih odhodov gostov iz hotelov. Tako trdijo zlasti v temeljni organizaciji Hoteli Kompas, v kateri deluje tudi hotel Alpina. Odgovorni za preskrbo z vodo, delavci Vodovoda z Jesenic, pojasnjujejo nastale težave, ki so tudi njim povzročile *emalo skrbi in dela. Od 28. decembra lani pa do 4. januarja letos so namreč porabili prek 450 ur za preglede in popravila vodovodnega omrežja. Da gre za neko okvaro, je posumil rejonski instalater v Kranjski gori že 27. decembra popoldan zaradi nenormalnega padca tlaka v vodovodnem omrežju in obvestil vodjo obrata Vodovoda na Jesenicah. Skupaj s pomočnikom je instalater naslednji dan pregledal celotno področje omrežja. Ker zaradi v snega ni bilo moč najti mesta uhajanje vode iz cevi, je v ponedeljek ekipa treh delavcev skušala odkriti okvaro z zapiranjem in odpiranjem določenih odsekov omrežja. V torek, .'10. decembra, je ugotovila, da je poč vi a cev pri kranjskogorski osnovni šoli. Takoj se je tudi dogovorila, da bo komunalno podjetje Kovinar z •Jesenic v sredo posodilo svoj bager in tri gradbene delavce za izkop jarka. Skupaj z osmimi delavci Vodovoda so na Sil vest rovo do 13. ure popravili okvaro. Odstranitev te napake in redna kontrola omrežja vseeno nista pripomogla k normalni oskrbi z vodo; v hotelih Alpina in Avtocommerce so ostali celo brez nje. Delavci Vodovoda so prvi dan letošnjega leta odkrili še eno počeno cev v bližini mesta prve okvare. S pomočjo delavcev Kovinarja so jo zaradi pokvarjenega bagerja lahko odstranili šele naslednji dan. Toda tudi to ni pomagalo! Sele ko so 3. januarja našli manjšo okvaro vodovodnega priključka na gradbišču nove postaje milice in jo odstranili ter 4. januarja po podrobnih pregledih ugotovili, da imajo v Alpini skoraj zapri dovodni ventil — ta je na skrbi njihovih delavcev za vzdrževanje, so se razmere izboljšale. • ' Vse kranjskogorske hotele, ki so imeli težave zaradi okvar vodovoda, normalno oskrbujejo z vodo od |M*t-ka, 9. januarja. IJo takrat so delavci Vodovoda stalno merili pretok vode gramov v občinah niso spravili na papir, je več, med drugim ta, da ni podatkov o onesnaženosti zraka, ker je premalo stalnih meritvenih mest; mobilni laboratorij za merjenje zraka za vso Slovenijo pa je prav tako ostal le pri načrtu, saj ie ni sistema za zbiranje denarja za sanacijske programe, interesne skupnosti za varstvo zraka in tak ine preventivne akcije, kot je mobilni laboratorij. »Skratka, zavrteli smo se v krogu,« pravi inž. Krejič, vendar pa menim, da kljub nerešenemu fianciranju za posege v nai onesnažen zrak, nek napredek je. Predvsem se je spremenila zavest o tem, da zraka ne bi smeli se naprej onesnaževati na dosedanji način, kljub temu, da imamo sedaj manj možnosti za ukrepanje. 8e manj je verjetno možnosti, da bi stare vire onesnaževanja vsaj omilili, če ne že odpravili; to je ponekod sila težko, predvsem pa predrago. Preostane le. nadomeščanje stare tehnologije z novo, ki poleg ekonomskih učinkov tudi manj vpliva na onesnaževanje okolja in tudi zraka.« Primer nove tehnologije, ki upošteva tudi v kar največji meri vpliv na okolje je prav, gotovo odpraševalna naprava nove elektrojeklarne na Jesenicah; čistilne naprave naj bi ujele v filtre okoli 40 odstotkov vsega prahu, ki ga sedaj jeseniška železarna izpušča v zrak in okoli »0 odstotkov prašnih delcev iz obeh elektropeči. Po opustitvi marti-novk in visokih peči, bo sodobna elektrojeklarna, graditi naj bi jo začeli letos, le malenkostno onesnaževala zrak. Seveda pa Jesenice ne bodo dihale čistejšega zraka že v dveh, treh letih, verjetno bo trajalo nekaj dlje, vendar pa bodo na Jesenicah s to investicjo tudi uresničili sanacijski program za boljši zrak. Druge gorenjske občine so seveda daleč od takšnih velikopoteznih načrtov, ki bi obenem tudi osnažili zrak; vendar pa se pri zamenjavi stare tehnologije za novo ob investicijah, kot so nova asfaltna baza in nova seži-galna naprava na odpadke v kranjski občini, v kar največji možni meri upošteva tudi varovanje okolja in seveda zraka. Zataknilo pa se je pri obnavljanju kotlovnice v Tekstilindu-su, saj se ne da zdaj — kot kaže — za zmanjšanje onesnaževanja zraka kaj dosti storiti. L. M. Trdožive podgane Dvakrat na leto se z nastavljanjem selektivnega strupa sistematsko uničuje podgane — Podganji naravni sovražnik — mačka mora biti zaradi razširjene stekline zaprta Te dni je služba za sistematsko deratizacijo pri Zavodu za socialno medicino in higieno Kranj začela v nekaterih občinah z vsakoletno akcijo uničevanja podgan, ki jo morajo zaradi trdoživosti tega glodalca ponavljati dvakrat letno. V sodelovanju s sanitarnimi inšpekcijami po občinah se bodo selektivni strupi nastavljali na že doslej običajnih mestih tako v stanovanjskih naseljih kot tudi v organizacijah združenega dela. Te dni so bila razposlana prva obvestila na naslove, kjer bodo najprej nastavljali vabe. Kot je znano, so že vrsto let strupeni pripravki za podganjo zalego na osnovi žita, česar se seveda domače mačke ali psi ne dotaknejo in zato ni nevarnosti, da bi poginjale »neprave« živali. Močnejši strupi, ki so bili v rabi pred selektivnimi strupi, zdaj niso več dovoljeni. Vabe za podganje in mišje glodalce so lahko nastavljene tudi do pol leta, pa zato strup ne izgubi na moči. Prav zato tudi vab. potem ko so enkrat nastavljene, ne pospravljajmo in ne mečimo proč; ob tem sicer ob vsakem nastavljanju strupa da navodila strokovni sodelavec zavoda, ki tudi odloča, kolikokrat ie potrebno nastavljati strup na določenem območju. Pred podganjo zalego niso varne niti povsem nove stavbe, saj se prilagodljivi glodalec, ki zna narediti veliko škode in ga preganjamo tudi zaradi nalezljivih bolezni, ne umika ne pred čistočo ne pred nesnago. Crno podgano, ta je v naših Pogled iz helikptria - V žir led uklenjene Kamniške Alpe so r letošnji zimi trda preizkušnja tudi za dobro opremljenega, zrdržljire-ga in previdnega planira: brez prave preme in slabo pripravljeni se zato nepodajajmo r gore. — Foro: F. Ekar Zima je v gorah trša Vsako podcenjevanje zimskih razmer v gorah utegne za planinca tudi nesrečno končati — Re sevalci so resda pripravljeni tvegati veliko obenem pa neredko ugotavljajo, da v gorah bo truje nesrečam neprevidnost, slaba oprema in ne premišljenost. ledu in snegu bolj podobno iski nju iivanke v senu. Letošnji ji nuar je izredno hladen, zato - krajih bolj razširjena kot pa siva podgana, dolžimo, da prenaša razne črevesne nalezljive bolezni pa tudi viroze. Podgana je znana po svoji škodljivosti in prenašanju bolezni, dodatno pa včasih zagode Človeku, če se silno namnoži, saj taki primeri niso ravno redki. Da bi pri nas prišlo do takšnega cojava se ni ravno bati, vendar pa se podgane kljub temu lahko prav sedaj nekoliko namnožijo, saj zaradi stekine in obveznega kontumaca (zapore) njen naravni sovražnik — mačka ne sme iz stanovanj. Talina opekla delavca Skofja Loka - V četrtek 15. januarja, nekaj pred 21. uro se je v LTH v tozd Livarni .v Vincarjih pripetila nezgoda, v kateri je dobil hude opekline Ante Stjepić (roj. 1954) iz Skofja Loke. Ko je v kotlu za tlačilno litje zmanjkovalo aluminija, je Stjepie" v topilnici z zajemalko zajel talino segreto na 700 stopinj C. Zajemalka je bila hladna, zaradi česar so se na njem nabrale vodne kapljice, kar je ob stiku z vročo talino povzročilo brizganje stopljenega aluminja. Nekaj taline je pri tem steklo tudi Stjepiču za škornje in ga hudo opeklo po nogah. Prepeljali so ga na zdravljenje v Klinični center. KRANJ — Ni sicer ravno redko, da sredi najhujše zime gorski reievalci pregledujejo strma ledena pobočja, domala do vratu globoko v snegu, ki obleži v kotanjah, gazijo in iščejo sledi za izginulimi planinci, sledi, ki je je že. zdavnaj razpihal orkanski veter ali pa zametel nov sneg. Toda tako zgodaj kot letošnjo zimo, kranjski reievalci že nekaj let niso imeli reševalne akcije. Gore so seveda tudi pozimi mikavne in za izkušenega dobro opremljenega planinca tudi dosegljive. Slaba oprema in pa podcenjevanje zimskih nevarnosti v gorah pa je prehud davek, ki.se navadno plača z izginotjem. Kranjski in kamniiki gorski reievalci so 6. januarja letos ob pomoči helikopterja RSNZ pregledovali pota po Grintavcu, Koroiici, Koglu in Kokrikem sedlu, da bi morebiti naili pla-nica, ki je baje izginil v tem predelu po 1. januarju letos. Kljub temu, da so skrbno preiskali vse možne kraje, bredli v visokem snegu, pa planinca niso naili. V zimskih pogojih in praktično brez vsakega namiga, kam naj bi se planinec usmeril, saj ni v nobeno vpisno knjigo zapisal, kam je namenjen je iskanje človeka v vsa pobočja nad gozdno mej zaledenela, sneg je zaradi hudt} ga vetra spihalo in nanosilo kotanje. Najmanjša neprevic nost se v takšnih pogojih lahk spremeni v katastrofo. »Posebno nevarno je zdaj i samohodce, ljudi, ki tako rm sami hodijo v gore in pri tei pozabljajo, da se v mrazu člove hitreje izčrpa, če pa zaradi kak' poškodbe obtiči, v kratkem čas zmrzne, »pravi predsednik kran skega PD Franci Ekar, ki } skupaj s trinajstimi gorskin) reievalci v začetku januar] skuial najti pogrešanega planili ca. Ta mesec ih tudi naslednji» pri nas počitnice, zato bo kajpa kar precej planincev odilo toi do nekaterih zimskih postojani na zimovanja, organizirane il planinske iole, nekateri ae t*f že pripravljajo na turno smuk) Noben tak pohod na zimske goi ne bi smel biti brez strokovne«) vodstva, udeleženci pa moral) vsa navodila vodstva pohoda i zimovanja upoštevati. Nesreč, kot posledice napačnih odlofi tev v gorah, smo pri nas že imel Cm NESREČE NEZGODA V KRIŽIŠČU Tržič - V četrtek, 15. januarja, ob 5.50 se je v križišču Cesta JLA in Ste Marie aux Mineš pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Peter Perko (roj. 1957) iz Tržiča je pripeljal po Cesti JLA, v križišču pa mu je z leve strani nenadoma pritekla pred avtomobil Marija Ažman (roj. 1929) s Podbre-zij. Voznik je sicer zaviral, vendar pa nezgode ni mogel preprečiti. Ažma-novo so huje ranjeno prepeljali v jeseniško bolnišnico. AV,TO, ZANESLO V LEVO Kranj — Na magistralni cesti v Jeprškem gozdu se je v četrtek, 15. januarja, nekaj po 15. uri pripetila hujša prometna nezgoda -zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Fejzo Brajovič (roj. 1940) s Kokrice je vozil proti Kranju, v levem preglednem ovinku pa ga je na spolzki cesti zaneslo v levo prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Kofttric (roj. 1932) iz Ljubljane. Voznik Koštric se-je sicer umikal v desno, da bi preprečil trčenje, vendar je avtomobil Baj-roviča kljub temu trčil vanj. V nesreči sta bila huje ranjena voznik Baj-rovič in sopotnica Sevdija Bajrovič, lažje in voznik Koštric, lažje pa še dva sopotnika v Bajrovičevem avtomobilu. Škode na avtomobilih je za 80.000 din. AVTOBUS V PEŠCA Kranj — V četrtek, 15. januarja, nekaj po 21. uri se je na Smledniški cesti pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil huje ranjen Milan Pire (roj. 1932) iz Trboj. Voznik avtobusa Stane Roblek (roj. 1940) iz Predoselj je vozil proti Hrastju, pri hiši št. 118 pa je sredi ceste zagledal pešca in zato sunkovito zavil v levo, da bi se mu izognil. Vendar pa na zasneženi cesti kljub temu nesreče ni mogel preprečiti, tako da je avtobus Pirca zadel. Huje ranjenega so prepeljali v Klinični center. 1 NEZGODA NA JELENOVEM KLANCU Kranj — V petek, 16. januarja, 18.30 se je na Ljubljanski cesti L Jelenovem klancu pripetila pronii na nezgoda zaradi vožnje po le' Voznik osebnega avtomobila Slavi Pavlic (roj. 1959) iz Šenčurja je volj po klancu navzgor in iz neznane vzroka zapeljal v levo ter čelno tro v tovorni avtomobil, ki ga je | nasprotne smeri pripeljal Ratlj Kondič (roj. 1946) iz Kranja. 1 vornjak je zapeljal skrajno desno I celo ustavil, vendar nesreče ni um preprečiti. Voznika Pavlica so 1 razbitega avtomobila lahko reSil, šele gasilci z varilnimi aparati. Hu ranjenega so ga prepeljali v Klinih center. SANKANJE PO CESTI Kranj - V soboto, 17. janua nekaj pred 15. uro se je na cesti na Jošta pripetila prometna ne~ zaradi sankanja po cesti. Sedem Anton Lucovič iz Šiškovega na^ se je sankal po klancu in se prir tik pred avtomobil, ki ga je Janez Rakovec (roj. 1951) iz Voznik otroka na cesti ni pravočasno opaziti, tako da avtomobil zadel. V nesreči je dobil pretres možganov, zlomil tudi ključnico. Zdravi se v K" nem centru. PREHITRO V OVINEK Skofja Loka - V nedeljo, januarja, ob 15.30 se je na regionil cesti v Poljanah pripetila prometi} nezgoda zaradi neprimerne hitro Voznik osebnega avtomobila l<" pold Krašovec (roj. 1959) z Jesenic prehitro pripeljal v levi napregleo ovinek, zaradi tega ga je zaneslo ceste v drevo. V nesreči je bil vou| lažje poškodovan, prav tako tt sopotnica Marija Plasin Škode vozilu je za 20.000 din. l M