li Kupujte obrambne bonde! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte obrambne bonde! The Oldest FCWy/ICTORY Slovene Daily mk BUY in Ohio UNITED WJH STATES |||WAR Best Advertising Jcrffljfi STAMPS Medium — VOLUME xxv. — leto xxv. cleveland, ohio, tuesday (torek), june 30, 1942. številka (number) 152 Ameriške čete prišle na pomoč Angležem v Egiptu »SOVJETI SO USTAVILI NEMCE PRI KURSXU ^deča armada je odbila ponovne napade nemških oklopnih divizij. Sovjeti priznavajo delne nemške jjl Uspehe pri Sevastopolu. 1)« p FBI na pogonu za zavezniki nacijskih sabotažnikov Moskva, 0. jun. — Sovjet- poročevalski biro je sporo-"1 o polnoči, da so ruske čete v Jceraj odbile vse napade nem-Jkih oklopnih divizij v novem sel new york, 30. jun. — Zvezna protivohunska agencija, znana pod imenom FBI (Federal Bureau of Investigation) zasleduje nadaljnje zaveznike, ki so si jih pridobili tekom svojega kratkotrajnega svobodnega pohajanja po Ameriki nemški sabotažniki, katere je poslal Hitler, da bi ovirali ameriške vojne industrije. Pričakuje) se, da se te prodane duše ne bodo dolgo veselile svobode in da jih bodo zvezni agent je dobili pod ključ, preden bodo Ameriški bombniki napadli japonsko oporišče Napad je bil izvršen z ameriških letalskih oporišč na Havajih — 2,300 milj od pozorišča napada. u°jnem sektorju pri Kursku, $>enem pa priznava, da so se i utegnili izvršiti navodila, pre- "torali branilci Sevastopola na ^katerih, krajih umakniti pred "ovimi nemški pojačenji. "Na Seyastopolski fronti," pravi pobilo, "so naše čete odbile po-novne sovražne napade. Sovraž-"'k je nato poslal v boj nove fezerve in po težkih izgubah nekoliko napredoval. Borba je iz-^dno krvava." Poročilo dodaja: "Nemško ^hovno poveljstvo si na vso ^oč prizadeva, streti odpor Se-Vestopola in pošilja v boj vedno Večje množine tankov in letal." | Sovjetski poročevalski biro je !zdal včeraj posebno poročilo, v kat erem zanika nemško trditev, da so Nemci zajeli 30,000 sovjetskih vojakov na fronti pri Volk-°yu juino od Leningrada. Poučilo pravi, da so se v tem sek-toi"ju vršili težki boji prve dni ^nija in da so bile izgube na ? h straneh velike; Nemci so lzgUbiti 30,000 mrtvih, dočim je J fcka podane družine Hayny, 1123 B. sin l ' m Mr> Charles Jacobs, ^3Eri05StrSpBOri\JaCObS' Podali' P° P°roki Sta se Podala za par dni na ženitova- jsko potovanje. Mlademu paru SmVT najb0lJ'še v zakon-em življenju! Žrtve vročine Nedeljska vročina je zahtevala več žrtev, med njimi tudi štiri Clevelandčane, ki so se mudili na izletu pri Miltono-vem jezeru pri Youngstownui Nesrteca se je zgodila, ko se je prevrnil motorni čoln, v katerem so se vozili. Utonilo je šest oseb. Med Clevelandčani je bila tudi 33-letna Mrs. Mary Ches-nik z naslova 5910 Superior ave. Na operaciji Pretekli teden je bil nenadoma odpeljan v Emergency Clinic bolnišnico Edward Rupert, sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank Rupert, 19303 Shawnee Ave. Podvreči se je moral takoj operaciji na slepiču, katero je srečno prestal. Obiski so dovoljeni. želimo mu skorajšnje o-krevanje! Pogreb Ivana Trčka Pogreb Ivana Trčka, urednika "Glasa Naroda", o čigar smrti smo včeraj poročali, se bo vršil v sredo v New Yorku. dodatne ukrepe, da se omeji in zatre to nevarnost. Tako se bo skušali pritegniti v obrežno stražno službo na tisoče privatnih ladij, jaht, jadrnic in motornih čolnov. BREMEN PONOVNO BOMBARIRAN LONDON, 30. junija. — Berlinski radijo je naznanil, da so Angleži izvršili nov zračni napad na veliko nemško, pristanišče in važno industrijsko središče Bremen—tretjega v petih dneh—in da so njihove bombe zanetile več požarov. Minuli torek je napadlo Bremen tisoč angleških letal. Bremen ima največje nemške ladjedelnice za gradnjo podmornic. Omedlela in dobila sladkorno nakaznico Včeraj popoldne je neka ženska, ki je obenem z več sto drugimi ljudmi čakala na sladkorno izkaznico v kleti poslopja Marion 310 Lakeside Ave., nenadoma omedlela. Ženske niso mogli spraviti k zavesti in poklicana je bila policijska ambulanca. Čim pa so jo hoteli dvigniti in odnesti, se je ženska zavedla in odločno izjavila, da se ne da odnesti, dokler ne dobi svoje izkaznice za sladkor za vkuhava-nje. Ženski so takoj nato izdali nakaznico za 30 funtov sladkor. Ko jo je dobila, je spet o-medlela. V bolnišnici so jo spravili k sebi in poslali domov. Zaroka Zaročila sta se May Kotnik, hči Mr. in Mrs. Joseph Kotnik, 1033 E. 62nd St., in John Pri-movic, sin Mr. in Mrs. John Pri-movic, 1064 E. 66th St. — Čestitamo ! SVOJEGA ZAROČENCA SE SRAMUJE CHICAGO. — Gerda Melind, 24-letna vdova, ki se je nameravala poročiti prihodnji teden s Herbertom Hanson Hauptom, zdaj pravi, da je z njim opravila in da se ga sramuje. Haupt je namreč eden izmed osmerice sabotažnikov, ki jih je poslal sem Hitler in ki so zdaj pod ključem. Vdova se je seznanila z njim pred več kot tremi leti. Pred enim letom je odšel "na počitnice v Californijo" in kmalu potem ni več slišala o njem. Zdaj se je spet; pojavil ter se ji približal—ampak zvezni detektivi so mu to pot pošteno zmešali štrene. POTNIKE IZ EVROPE NEW YORK, 30. junija. — Jutri bo priplul v New York švedski parnik Drottningholm, na katerem se vrača iz Lisbone v Ameriko 500 ameriških državljanov. Avtne znamke Avtomobiliste se opozarja, da je danes zadnji dan, ko si mora vsak preskrbeti avtno znamko za $5. To je federalni davek na avte in katerega avtomobilista se bo dobilo, da se vozi brez nje, se ga bo kaznovalo. Znamke si lahko preskrbite na glavnem poštnem uradu ali v podružnicah. Dobite jih tudi pri August Kollandru, 6419 St. Clair Ave. Najbolj vroč dan v letu Včeraj je bil v Clevelandu najbolj vroč dan v letošnjem letu in obenem najbolj vroč 29. junij v devetih letih. Toplomer je dosegel višino 92 stopinj Fahrenheita. Vremenski napovedovalec pravi, da danes ne bo dosti bolje. Registracija mladeničev Od 7. ure pa do 9. ure nocoj bo v teku registracija fantov v starosti od 18. do 20. leta. Fantje se morajo registrirati pri naborni komisiji svojega okrožja. Zadnji dan za registracijo hišnih posestnikov Vsi oni hišni posestniki, ki i-majo stanovanja oddana v najem in ki se še niso registrirali, morajo to storiti še danes, ako se hočejo izogniti neprijetnim posledicam. Sestanek v Euclidu Opozarja se vse one moške in ženske, ki se zanimajo za festival, ki se bo vršil v soboto, 4. julija v mestnem stafdionu in katerega se bodo udeležile razne narodnosti v narodnih nošah, da pridejo jutri večer ob 7. uri na važen sestanek v Slovenski društveni dom na Recher Ave. LONDON, 29. jun. — čete osišča, katerim poveljuje nemški maršal Edvin Rommel, so v naskoku zavzele mesto Matruh, važno angleško obrambno točko 140 milj od egipčansko-libijske meje in 160 milj od glavnega mesta Kairo. Angleška osma armada, ki brani Egipt pred Rom-melovimi silami, se je zatekla k taktiki globinske obrambe, to je, da ne poskuša držati neke obrambne črte, temveč ozemlje daleč za ogroženo ali prebito bojno črto. Poročila iz Egipta povedo, da se Angleži obupno bore proti sovražniku, o katerem ae tu priznava-, da ima veliko premoč v tankih in težki artile-riji. Ta premoč je tako velika, da si angleško poveljstvo še ne upa tvegati odločilnega spopada- z Rommelovimi silami. Tukajšnji poučeni krogi pravijo, da je bilo spričo te premoči pričakovati, da se bo angleška osma armada polagoma umikala, dokler se sovražnikova udarna sila vsled podaljšanih komunikacijskih zvez ne unese. Isti krogi so mnenja, da je general Claude Auchinleck, angleški vrhovni poveljnik na Bližnjem vzhodu, vsled te premoči najbrže prepustil Matruh sovražniku brez boja. (V zvezi s temi londonski poročili o bojih v Egiptu se opaža, da se več ne omenja ime generala Leila M. Richieja, ki je poveljeval v Libiji tepeni angleški osmi armadi. Poročila iz Južne Afrike so že v soboto javila, da je bil poraženi general odstavljen.) (Berlinski radio poroča v zvezi s padcem Matruha, da so nemško-italijanske čete zajele v mestu nad 6,000 Angležev in 36 tankov.) Po najnovejših poročilih je dobila angleška osma armada nova ojačenja, vključivši no\je protitankovske topove. Angležem pomagajo pri obrambi Egipta tudi ameriški armadni bombniki, ki napadajo zbirališča Rommelovih čet, transporte in prometne zveze. KAIRO, 30. jun. — Angleška osma armada, pojačana po ame- de poroča: "Bitka za Egipt je v polnem razmahu. v prihodnjih dneh pričakujemo važne razvoje. Angleži so prepričani, da bodo vzdržali napad Rommelove' 21. in 15. pancerske divizije, ki prodirata proti njim. Matruha Angleži sploh niso nameravali braniti. Mesto, ki se nahaja 175 milj zapadno od velikega pristanišča in pomorske baze Aleksandrije, je tako brez odpora padlo v roke sovražnika. Angleži so pred umikom rešili vse svoje zaloge orožja in druge vojne opreme. (Ameriški poročevalec Geo. Lait, ki poroča za neko drugo ameriško poročevalsko agencijo, poroča, da so nemški in italijanski tanki prodrli 50 milj milno Mersa Matruha in začeli napadati angleško letalsko oporišče pri Fuki, 150 milj od Aleksandrije.) Poročila, da so prispela na bojišče ameriška ojačenja dajejo slutiti, da se zavezniki mrzlično prizadevajo, poj&čiti pra-vočasno upehano angleško osmo armado. ODDAJTE KAVČUK! Vlada sporoča, da imajo ljudje še vedno velike količine starega kavčuka, ki je zanje brez koristi, pa ga iz tega ali onega vzroka vendar niso še oddali. Na vse te apeliramo, da store to nemudoma, ker bodo s tem storili vladi in demokraciji veliko uslugo, ne da bi hkratu sebe kakor koli prikrajšali. Preglejte svoje kleti in garaže ter poberite stare "tajerje," stare notranje cevi ali tube, stare in nerabne galoše, poškodovane vrtne cevi, nerabne kavčukove vre-čise za segrevanje vode in druge kavčukove predmete, ki niso za drugo ko za napotje in navlako, Vse to oddajte na najbližji ga-solinski postaji takoj! — Ne odlašajte, zakaj danes je zadnji dan! Rezervirani sedeži za "Festival" Vse one članice Progresivnih Slovenk, ki se bodo v narodnih nošah udeležile parade ob priliki "Festivala" na 4. julija, naj pokličejo HEnderson 9781 pred petkom, da si preskrbijo proste vstopnice za rezervirane sedeže v mestnem stadionu. Vsaka bo dobila dve vstopnici (eno zase in eno za moža ali kako prija-riških letalih in pilotih in sve- teljico). Ako ne bo katera .sluzih novozelandskih četah, se tr-! čajno klicala pred petkom, naj v soboto večer med 7:30 in 8. liro počaka pred vrati C pri mestnem stadionu.-Za parado se članicam priporoča, da nosijo .čevlje s nizkimi petami. Balincanje Članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk, ki se bodo udeležile balincarske tekme, kot tudi njih namestnice, se prosijo, da se gotovo zberejo v sredo večer ob 8. uri v Slovenskem dru- dovratno upira sovražniku na ozemlju vzhodno od Matruha, ki so ga Angleži brez boja prepustili Rommelu, da so si izbrali ugodnejše obrambne pozicije. Nova obrambna črta se nahaja 45 do 50 milj vzhodno od Matruha na ozkem ozemlju med morjem in peščeno usedlino Qattara, ki je za moderne armade naprehodna. Ameriški poročevalec Harry Crockett, ki se nahaja v glavnem stanu angleške osme arma-'stvenem domu na Recher Ave.' ' S-rR Ar? V EHaKOEKSSH0aSB - 30. 'juniji, »J 30. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATBS (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ....................................................................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................ 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ...........................,.......................................................$7-50 For Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................... 4.00 For 3 Months — (Za 3 mesece) .................................................................................— 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ....................................................................................$8.00 For Half Year — (Za pol leta) .......„..._........................................................................4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. GOVOR KRALJA PETRA Dne 25. jun. je nastopil pred kongresno in senatno zbornico v Washingtonu mladi jugoslovanski kralj Peter. Ob tej priliki je prečital govor, ki ga spodaj priobčamo. Mladi kralj tega govora seveda ni sam sestavil, kajti za to je še premlad, temveč so ga sestavili njegovi svetovalci. Govor, preveden v uradu JIC, se glasi: Z najglobjimi čustvi stopam na govorniški oder senata Združenih ameriških držav. V teh dvoranah je modrost državniške uvidevnosti stoletja vodila usodo te države. Vedno se je prizadevalo, da bi njeno zunanjo politiko vodil čut prijateljstva do vseh narodov. Za to neskaljeno prijateljstvo, ki ste ga vi v času miru in v vojni kazali do mojega naroda, vam želim izraziti svojo hvaležnost. Jugoslovanski naroči, ki je brez oklevanja prispeval za splošno stvar, se danes dalje bojuje za svoje osvobojenje. Bori se sam, odsekan od vojnih tovarišev ostalih zavezniških držav, a bori se v prepričanju, da ga bodo Združene države in ostali močni zavezniki podpirali v tej borbi. Od teh slavnih vojakov iz daljnih planin prinašam bratski pozdrav narodu Združenih ameriških držav. Pred manj kot tednom dni sem bil še v Londonu, kjer vsi, ki so z našo vlado vred tam našli zavetje, črpajo moč iz mirne potrpežljivosti in čvrste odločnosti britanskega naroda, da vztraja, dokler ne bo izvojevana gotova zmaga. Zla usoda je preprečila, da bi prvič spregovoril prsd predstavniki svojega lastnega naroda. Komaj nekaj dni po mojem prevzemu kraljevske oblasti, je brezobziren napad uničil naše domove in naše ustanove, že v dnevih zgodnje mladosti sem pričakoval trenotka, ko bom, kakor moj oče, stopil v zgradbo našega narodnega predstavništva v Beogradu in govoril pred izbranimi zastopniki jugoslovanskega naroda. Usoda je odločila drugače. Moj narod se je skupaj z ostalimi zavezniškimi narodi sveta spustil v borbo, katere izid bo za več stoletij odločil, ali bodo narodi živeli v svobodi, ali bodo nadaljevali svoje bedno življenje v suženjstvu. Po tej vojni ne bo svobode nikjer, če bo le ena. čeprav najmanjša dežela na svetu ostala v suženjstvu Nemški, italijanski in japonski voditelji in njihovi sodelavci so nam povedali, da nas bodo vse uničili. Vsi so naši sovražniki in vsi morajo biti premagani in mi mora ifio biti zmagovalci. Zato vojaki zavezniških držav stopajo v borbo za isto stvar. Morda še nikdar niso slišali drug o drugem, a vsi so zedinjeni v skupni usodi: vojaki generala Mihajloviča, ki se bore v naših gorah, viteški britanski vojaki in mornarji, ki padajo v obrambo svobode, bratski ruski narod, ki je s svojim junaškim odporom vzpodbudil duh vsega sveta, in hrabri ameriški borci, ki dajejo svoja življenja po vseh oceanih in po vseh kontinentih sveta. Z njimi so možje in žene vseh narodov, ki jim je do svobode, združeni v volji in odločnosti do zmage nad skupnim sovražnikom. Vse to skupaj povzroča, da se pred kongresom Združenih držav ne počutim kot tujec. Kongres predstavlja voljo ameriškega naroda in kongres je prav tako pobornik in čuvar idealov in načel, za katere se vsi borimo. Kakor Združene ameriške države je tudi Jugoslavija dežela skromnih in marljivih, delavcev. Preden so nam vsilili to vojno, je 16,000,000 Srbov, Hrvatov in Slovencev živelo skupaj, vezali so jih enaki običaji, govorili so isti jezik, in skupaj so stremeli k mirnemu napredku in varnosti prebivalstva. Postoono so se razni narodni elementi našega naroda učili spoštovati in verjeti drug drugemu. Vsekakor je še bilo treba popravkov in reform in do njih bi tudi prišlo. Treba je bilo časa, da odpravimo razlike in popravimo napade preteklosti. A tega časa nam niso dali. Zarota Nemčije, Italije, Madžarske in Bolgarije je uničila potrpežljivo delo desetletij. Prisiljeni izbirati 'med odporom in izgubo časti, smo sprejeli vojno, prekinili miro ljubno delo za uresničenje bolj popolnega edinstva. Več stotisoč mož našega naroda je že padlo v borbi, več stotisoč našega ljudstva je bilo pobitih. Njihove žrtve nas bodo navdihnile in postale bodo kažipot za moje vla- danje. Z božjo pomočjo bom posvetil vse svoje moči, da svojemu narodu zagotovim življenje, dostojno teh velikih žrtev. Mnogi izmed tistih, ki jih Nemci, Italijani, Bolgari in Madžari niso pobili ali zajeli, še naprej nadaljujejo borbo pod neustrašenim vodstvom mojega prvega vojaka in mojega vdanega prijatelja, generala Draža Mihajlo-viča. Mislim, da jim z vašim odobrenjem lahko sporočim, da sila in moč Združenih ameriških držav stoji čvrsto za njim. To vojno bomo dobili! A mi moramo prav tako dobiti mir, ki bo sledil. Nikdar več ne smemo zadovoljiti drhali tiranov, da bi vrgli vse človeštvo v bedo in propad. Trajen mir ne bo nikdar dosežen, dokler ne očistimo narodov, ki se danes bore proti nam, tistih pokvarjencev, katerih pohlepnost in pokvarjenost je okrvavila moj narod in mnoge druge miroljubne narode. Samo kadar se jim več ne bo treba bati nasilne pošasti, bodo veliki in mali narodi lahko posvetili vse svoje sile uresničenju miru, svoje varnosti in svojega napredka. Mi smo pozdravili in radevolje sprejeli načela atlantske deklaracije z vsem tistim, kar tako bogato obsega. V mednarodnih odnosih smo njene odredbe že uporabili pri podpisu pogodbe o tesni politični in gospodarski zvezi s prijateljico in sosedo črčijo. Upamo, da se bodo v bodočnosti temu sporazumu pridružili drugi naši sosedi, ko se bodo osvobodili tistim, ki so odgovorni za zločine, ki so jih storili v njihovem imenu, štiri svoboščine, ki jih je vaš veliki predsednik poudaril pred svojim narodom, bodo cilj, za katerim bomo težili. Mi bomo cenili naše državljane ne po njihovih političnih nazorih, ne po njihovi različni plemenski ali verski pripadnosti, temveč po njihovi udeležbi v tej borbi. Kdor koli se bo boril z nami, bo z nami delil dobrote zmage. Moja država stoji čvrsto v prvih vrstah tistih, ki se bore za svobodo. Mi ne štejemo žrtev in trpljenja, mi ne merimo pomanjkanja in naporov. Mi stopamo proti cilju —zmagi, ki je nekoč po videzu bila negotova, ki pa se ji sedaj vse bolj bližamo." ugovarjanja. Bila je moderna dobre volje. Hotelo se mu je po- A. Čehov: Preiskovalni sodnik Nekega lepega pomladnega j in sodnik sta se napila vode, popoldne sta se peljala okrajni;malo sta se pretegnila, nato pa zdravnik in preiskovalni sodnik , sta čakaja, kdaj bo kočijaž kon-na obdukcijo. Preiskovalni sod- j čal napajati konje, nik, možakar pet in tridesetih j —Dobro, zaradi česa je torej let, je zamišljeno gledal na ko-j umrla ta dama? je vprašal j zdravnik, ko je kočija spet dr- nje in govoril: —V naravi je zelo mnogo za- i drala po cesti, gonetnega in temnega, pa tudi, —Njena smrt je bila čudna. v navadnem življenju se pogo-1 Nekega lepega dne pride k njej sto pripeti, da naletiš na poja- mož in ji pravi: da bi bilo pove, ki se nikakor ne dado pojas- j mladi dobro prodati staro koči-niti. Znano mi je nekaj zago- jo in namesto nje kupiti nekaj netnih in čudnih smrtnih prime- j bolj novega in lahkega; da bi rov, katerih vzrok bi mogli raz-i bilo v trojki dobro zamenjati tolmačiti le spiritisti in mistiki, J levega konja: kar se tiče Bob-človek s svežo glavo pa bi mo-jčinskega (tako se je imenoval gel le skomigniti z rameni, in eden izmed konj), bi ga bilo tre-to bi bilo vse. Poznal sem, na ba postaviti v trojki za sred-primer, zelo inteligentno damo, i njega konja. ki si je prerokovala smrt in jej Žena ga posluša in reče: umrla prav tisti dan, ki ga je j —Napravi kakor hočeš, zabila napovedala. Rekla je, da bo j me je sedaj vseeno. Poleti bom umrla ta in ta dan, in je res ! itak že na pokopališču, umrla. Mož je skomignil z rameni in —Ni dejanja brez vzroka, je j se nasmejal, odvrnil zdravnik. Če nastopil —Niti najmanj se ne šalim, smrt, pomeni to, da je bil vzrok, je rekla. Objavljam Ti resno, da Kar se pa tiče prerokovanja, ni kmalu umrem. v tem nič čudnega. Vse naše da- j —Kako kmalu ? me in ženske imajo dar prero-j —Takoj po porodu. Čim po-štva in slutnje. rodim, umrem. —Imate prav, gospod doktor! Tem besedam ni mož prijoiso-je nadaljeval sodnik, toda da- val nobenega pomena. Ni vero-na, ki sem jo omenil, je nekaj | val v slutnje, pri tem pa je do-posebnega. Pri njeni napovedi bro vedel, da imajo ženske v smrti ni bilo nič damskega ali drugem stanu kaprice in da se babjega. Mlada žena, zdrava, predajajo mračnim mislim. Mi-pametna in brez vsakih pred- nul je dan in žena mu je zopet sodkov. Imela je pametne, jasne rekla, da bo umrla takoj po po-in poštene oči; obraz odkrit in rodu, in potem je govorila vsak inteligenten, z rahlim prav ru- dan o istem. On se je smehljal skim smehljajem v pogledu in in jo nazival babo, vedeževalko, ustnicah. Damskega ali babjega, ebsedenko. Bližnja smrt je po-če ravno želite, je imela samo stala fiksna ideja njegove žene. :iekaj: bila je lepa. Vitka, gra- Ko je mož ni hotel več posluša-iozna kakor tale breza, lase ču- ti, je odšla v kuhinjo in tam go-doviti! Da bi vam ne ostala ne- vorila s pestunjo in kuharico, pojmljiva, dodam še, da je bilo i —Kratko mi je ostalo živeti, to bitje polno najbolj nalezlji-1 Čim porodim, umrem. Ne bi ho-vega veselja brezskrbnosti in tela umreti, toda vem, takšna je tiste razumne, dobre lahkomi- moja usoda, selnosti, ki živi samo pri mislc- j Pestunja in kuharica seveda :ih, prostodušnih in veselih lju- j takoj v jok. DrUgič zopet, ko je dch. Ali je tedaj mogoče govo-: prišla k nji popadja ali pa gra- gizdalinka, toda zaradi pričakovanja skorajšnje smrti je opustila vse in je začela hoditi zanikrna. Nič več ni brala, nič se ni smejala in na glas sanjarila. To je bilo še premalo. S teto je šla na pokopališče ter si izbrala prostor za grob. Pet dni pred porodom je napisala oporoko. Vse to se je zgodilo pri najboljšem zdravju, brez najmanjših znakov bolezni ali kakršne koli nevarnosti. Porod je težka stvar, včasih smrtno nevarna. Toda pri nji je šlo vse posreči in ni se bilo ničesar bati. Mož se je končno naveličal vsega tega. Nekoč pri kosilu se je zajezil in vprašal: Poslušaj, Nataša, kdaj bo tonec teh neumnosti? —To niso neumnosti, govorim resno! Nezmisel! Svetujem ti, da prenehaš s temi neumnostmi, da te ne bo same sebe sram. Prišel je porod. Mož je pripeljal iz mesta najboljšo babico. Porod je bil prvi, vendar je šlo /se v redu. Ko je bilo vse končano, je mati zaželela pogledati lovorojenčka. Pogledala ga je in rekla: —Sedaj lahko umrem. Poslovila se je, zaprla oči in čez pol ure je oddala dušo Bo-|u. Do zadnjega trenutka je bila pri zavesti. Ko so ji' namesto vode ponudili mleko, je tiho za-iepetala: —Zakaj mi dajete mleko namesto vode? —Torej vidite, kakšna zgodba! Kakor je napovedala, tako ;e umrla! Preiskovalni sodnik je nekaj časa molčal in nato dejal: —Pojasnite mi torej, zakaj je umrla? častno besedo vam dam, da to ni izmišljeno, to je gola resnica. Zdravnik je premišljujoč pogledal v nebo. —Bilo bi jo treba obducirati —Zakaj? —Da bi zvedeli vzrok smrti. Od svoje napovedi gotovo ni umrla. Po vsej verjetnosti se je zastrupila. Sodnik se je bliskoma obrnil z obrazom k zdravniku in z mežikajočimi očmi je vprašal: —Iz česa sklepate, da se je zastrupila ? —Ne sklepam, ampak predpostavljam. Ali je dobro živela z možem ? —Hm... ne povsem. Nesporazum se je pričel kmalu po poroki. Bil je nesrečen stek okoliščin. Pokojnica ga je našla nekoč z damo. Vendar mu je kmalu odpustila. —In kaj je bilo prej: nezvestoba moža ali misel o smrti. Sodnik je ostro pogledal zdravnika kakor da bi žejel uganiti, zakaj stavlja takšno vprašanje. „-—Prosim, prosim! Spomnite se! Preiskovalno sodnik je snel klobuk in začel treti čelo. —Da, da! Začela je govoriti o smrti prav kmalu po tem dogodku. —E, vidite. Po vsej verjetnosti se je že tedaj odločila, da se zastrupi, ker pa ni hotela umoriti otroka, je preložila samomor do poroda. —Dvomim, dvomim, to je ne- božati kogar koli, toda žena je bila v drugem stanu ... in ravno tedaj je naletel, vrag jo vze- j mi, na damo, ki je prišla v goste za kake tri dni. Bila je pusta, neumna in grda. Tega sploh ni mogoče šteti za nazvestobo. Žena sama je tako gledala na to stvar in je kmalu ... odpustila. Potem ni bilo več razgovora o tem. —Ljudje ne umirajo brez vzroka, je rekel zdravnik. —To je res, vendar ne morem dopustiti, da se je zastrupila. Toda čudno je, da mi še ni prišla v glavo misel o možnosti take smrti!... Nihče ne bi mogel misliti na to! Vsi bili začudeni, da se je njeno prerokovanje izpolnilo. Ampak misel o možnosti takšne smrti je bila daleč... Ni mogoče, da bi se bila zastrupila! Ne! Sodnik se je zamislil. Mislil o čudno umrli ženski ga ni zapustila tudi, ko je bila obdukcija. Ko je pisal zapisnik kakor mu je narekoval zdravnik, je mračno premikal obrvi in si tri svoje čelo. —Ali so na svetu strupi, ki povzročajo smrt v teku četrt u-re, počasi in brez vsakih bolečin? je vprašal zdravnika, ko je ta odpiral lobanjo. Seveda. Na primer morfij! Hm, čudno ... Spominjam se, da je nekaj takega imela pri sebi. Toda dvomim! Ko *sta se vračala domov, je bil sodnik videti utrujen, nervozen in grizel brke in nerad govoril. Pojdiva malo peš! je naprosil zdravnika. Dosti mi je sedenja. Ko sta napravila kakih sto korakov, je zdravnik opazil, da je sodnik popolnoma opešal kakor da bi plezal na visoko go-' ro. Ustavil se je, pogledal zdravnika in s čudnimi kakor pijanimi očmi dejal: —Bože moj, če so vaše predpostavke pravične, potem je to Urednikom pošta Parada v slikah Kakor je bilo že v soboto > kratko naznanjeno, se slikovna predstava v sre čer v Knausovi dvorani. to« nina bo 20c za osebo, va se bo vršila pod aVSp Kulturnega vrta. Slike za to predstavo predvsem tiste, ki so te ob času parade in skupine zbirale skupaj- ^ Teh slik je za kazanje P^ neprenehoma in so vse v nih barvah. Take stvari ne smejo kar tako, brez da bi # hranilo v trajnem sPomJ,jenj K tej predstavi so vaJJ^ prav posebno vsi tisti, ^ v na čelu skupin trudili, to organizirali. VabljeO1^^^. to, da vidite, če je P^ Ra Ju v Polj Nor Ner pod pot jih, i « me; ske Na: toe: I Ija br; Lji no] po: ba lji se jib kaj vredna, da si jo sp ^ morebitna predavanja. to jUgO* so pazno posnete vse i vanske skupine zasebno radi, kakor so tudi P0*^ ke skozi vso parado. Ne te te slike. to« sel kr K; ke to N: oc Vrtovi P< 81 li ki iAve' V okolici in po Bo^ vrt nahajajo lepo razcvetu® rj vi, ki so bili posneti, ne ,ravfl poprej, drugi to leto v „ barvah, kar daje vr {erjii <1 selbini med sosedi, * ^vifc movi se odlikujejo P° ^ Srebrne in druge P1'. ,!a Kdaj boš pokazal »m ali srebrni jubilej? vprašujejo. Res je čas""" ^ dijo: Dve so zlato-jut"ej brnih je več. Domovina - I4U Še ni dolgo, ko &M brali, kako so v L Podirali spomenike obe^ Petra I. in Aleksan^ vega sina. Tako tam " nikov ni več, ni sledu mi bomo pa gledali 1 , . v, v, „ , ... odkritje obeh teh veli kruto, nečloveško. Zastrupila je nikoy yjdeli bom0 10» , sebe, d^bi s tem kaznovala dru- yso ovengeno in srečn<>< ^ gega! Ali je res greh tako ve-jin ^ tako gi jo lik? Oh, moj Bog! In zakaj ste gtavljali da se bo pogrni vcepili to prekleto misel? bolj sla;,na in p0n0Sna- Sodnik se je obupan prijel za glavo in nadaljeval: Pripovedoval sem o svoji Pridite na to prea1 tudi bi bilo malo topi0. mudil, držimo se toČD0' Pozdrav! Za organizacijo J- Ant. Iz nacijskih vir t pa točno, predstava ženi in sebi! Moj Bog! Kriv sem, j do minute točno ob 8 razžalil sem jo, toda ali je mo- bo prišel pozneje bo goče, da je. umreti laže kakor odpustiti?! Zares, prav babja logika, kruta in neusmiljena lo-j gika! Sedaj se spomnim. Sedaj mi je vse jasno! Sodnik je govoril, na hip sko-migal z rameni, na hip se prijemal za glavo. Potem je sedel v kočijo, potem zopet šel peš. Nova misel, ki mu jo je bil vcepil zdravnik, ga je očitno porazila in zastrupila. Bil je čisto zgubljen, omagal je duševno in Poslopje ni - . j p telesno. Ko sta se vrnila v me- Ministrstvo javnih de ^ sto, se je poslovil od zdravnika. . „ Odklonil je, da bi skupaj kosil ga PosloMa-z zdravnikom, čeprav mu je bil1 to še prejšnji večer obljubil. "Donau Zeitung" 29. "Lansko jesen je bila bu ustanovljena ne: f brilo proračun za zgra1 biio pr'y i f dt*> Iz raznih virov "Donau Zeitung" 28. "Iz Kikinde sporočajo, j la v Banatu ustanovUe J nemška klinika za daja| J niških nasvetov nernS1 ki»\ I ----- Djakovskega škofa Antona j nam. Klinika ima sobe ^ jtf Akšamoviča so na njegovo last- te, zdravniško no prošnjo vpokojili. nje, dvorane za pre' bolničarke." knji<1? Policija v varaždi'1^!. mogoče. Saj je že tedaj odpu- V Domžalah je učitelj ko kon stila. čanem'pouku dejal šolarjem, di —Prekmalu je odpustila. To lahko zapojejo kakšno peeem. je prebivalstvu PrePoVL pomeni, da si je pri tem mislila Zapeli so — jugoslovansko stop na ulico od deset' nekaj slabega. Mlade žene ne himno. |do štirih zjutraj. of>roste kmalu. " >• "i,sm"" .DEKLETA IN ŽENE jal in da bi skril svoj preveč očitni nemir, si je pričel prižigati cigareto. —Dvomim, dvomim, je nadaljeval. Meni ne pride v glavo riti o misticizmu, spiritizmu, o ščakinja, jih je popeljala v kot daru slutnje ali o čemer koli po- in pričela svojo dušo lajšati in misel o taki možnosti. Poleg te-dobnem? Prav vse to je ona r.a - vedno o istem, o skorajšnji srnr- ga tudi ni toliko kriv kakor bi smeliovala. ti. Clovorila je resno, z nepri-'se zdelo. Izneveril se je nekako Zdravnikova kočija se je usta- jetnirn smehljajem, celo z zlob-j čudno, ne da bi si tega želel, vila poleg vodnjaka. Zdravnik nim obrazom, ne da bi poslušala Nekoč je prišel domov preveč Ne odlašajte-! Naročit« tri fini FUR "STERLING" suknjo za bodočo limo na CALL" in to direktno iz tovarne SEDAJ dokl«r še dobro blago po nizkih cenah, /a dobro pošteno postrežbo ne vam priporočani B EN NO B. LEUSTl 1034 Addison Rd. ENd. 3426 »1' 6 30. junija, 1942. HHKEPEEE&SOSS STKAN 3. TAKE PART OF YOUR CHANGE STAMPS i TytUAtlONAI CASH V EG'ST ER CO IN. COQPfR AtlON WITH M.S TREASURE m \ WMc"some CACZOS HERE t WE BEEN PUTTVHGt (AH IN m LAP. — THAT ftU. R.IGHT ? VA' SOME LESSONS v ; THEUE MUST ^e some mišsihg-. C hazel ^ f "CfOKT MEED I TO "BE SKowrt ; SHE NEEJ>S % TO "BE M UiATCHED! IS "T'rtKT's H "SAoutseR H THAN OP if THE SLEEVE/ H HAW-HAvM - En&HT^oo LET ME \H ON TrtAT, HAZE.U I \ COULD HAVE OSEt> ONE OF THOSE HEAUTS OtA A FOUR FLUSH» V nedeljski izdaji "New York Herald Tribune" je znana pisateljica in časnikarka Sonja Ta-mara napisala z ozirom na pričakovani obisk kralja Petra II. v Združenih državah daljši članek. Na sliki vidimo angleški tank, proti kateremu prihaja neki Nemec z dvignjenimi rokami, da se preda Angležem. vojakov in zaplenili znatne količine orožja in drugih potrebščin. Ameriški tisk o obisku kralja Petra II. je sprememba v mladenieevem pogledu: ko je kralj v dvoru na Dedinju sprejel g. Lane-a, je ta videl pred seboj človeka, ki se je odločil, upreti se ubijalski sili nemškega vojnega stroja. Kralj je napravil vtis človeka, ki je čez noč postal mož. "Ne»bojim se tega, kar se u-tegne zgoditi" je dejal ameriškemu diplomatu. ^ Nekaj dni za tem je bil kralj s svojimi četami na potu v bosanske planine. Odločil se je ponoviti delo svojega očeta, ki je \. 1915 delil usodo svoje vojske v času strašnega umika skozi svojih antiletalskih topovih. Danes prevaža nad 300 grških ladij zaveznikom živila in vojne potrebščine. V članku navaja, da bo kralj po razgovoru s predsednikom ! Albanijo do Jadrana. A v drugi Rooseveltom o nadaljevanju borbe Jugoslavije proti osišču in o pomoči, ki jo potrebujejo svetovni vojni ni bilo dolgih u-mikov. Nemški bombniki so bili povsod nad Jugoslavijo. Gene- |dijo v podložništvu, za to, ker ŽIVALSKI FETIŠI , Primitivni narodi trdno verujejo v živalske fetiše. Prepričani so, da dobi Človek lastnosti živali, ki jo je pojedel. Za to tako visoko cenijo srce ali kri močnih živali ali sovražnika, ker smatrajo oboje za sedež junaštva in odločnosti. To praznoverje se je pa ohranilo tudi v moderni družbi. * Tako je ukorinjena vera, da so ribe specifična, hrana za možgane. Do te vere so prišli ljudje po napačni logiki; možgani in ribje meso so bogati na fosforu, z ribjim mesom se delajo v prvi vrsti možgani. Drugi ljudje spet mislijo, da vzpodbujata izvrstna hrana gotove telesne in duševne lastnosti. Tako drže baje Angleži In- jugoslovanski četniki v hrani in v orožju, gost mesta New Yor-ka. Posetil bo tudi jugoslovanske kolonije v Pennsylvaniji." Razlagajoč z najglobljimi čustvi dramatične okolnosti, v karih je mladi kralj stopil na prestol in zlasti opisujoč zgodovinske dogodke lanskega leta spomladi, Sonja Tamara omenja karakteristični dogodek, ki ga je sporočil bivši ameriški posla4 nik v Jugoslaviji, g. Arthur Bliss Lane, ki je videl kralja Petra tistega dne, ko so ga proglasili za kralja. Iznenadila ga rai Simovič je svetoval kralju, naj zapusti državo in nadaljuje borbo iz inozemstva. Vendar se je v Jugoslaviji borba nadaljevala. Kralju je znano, da je Mi-hajloviču in njegovim ljudem potrebno orožje in potrebščine. Bojujejo se v najsiromašnejšem kraju Jugoslavije in do streliva pridejo pri napadu na nemške prevoze na potu v Bolgarijo." prevladuje v njihovi hrani me- Oglašajte v - -Enakopravnosti - Did Yoeb Place Your FALSE TEETH In a Glass Last Night? Thousands do and wonder why their dentures Remain dull and stained - why they suffer with offending denture breath. They fail to realize that water alone is not a cleans, ing agent - but now, there's a great formula perfected by a dentist, called Stera-Kleen that thoroughly cleans false teeth like magic-no brushing! Simply put a little Stera-Kleen Powder in a glass of water-soak your teeth - now they sparkle, are really clean and look like the day your dentist said, "Don't they look natural?" Try Stera-Kleen - lasts long - costs only 30*. At all dnjggicts. Old Farmer's Recipe: Mix Allenru and Lemon Juice to get quick relief from pains of rheumatics and neuralgia. Druggists h*vc Allenru — grocers have lemons. so, dočim so Indijci vegetarijanci. Zveza pa ni tako enostavna. Znano je tudi, (da sta prva glede krvoločnosti, bojevitosti in maščevalnosti afriški bivol in slon. In vendar sta oba dosledna vegetarijanca. Lovci trdijo, da raje stopijo brez orožja pred eva, nego pred razdraženega domačega bika. SLIKE PARADE VSE-SLOVANSKEGADNEVA Zelo krasne slike v naravnih barvah boste lahko videli v sredo, 1. julija, in v petek 3. julija. V sredo v Knausovi dvorani, 6131 St. Clair Ave., v petek pa v Delavskem domu na Waterloo Rd. Glavna slika bo iz parade Vseslovanskega dneva, druge bodo iz istega okraja domačih vrtov in porok. Začetek je točno ob 8:15 uri. Vstopnina je za osebo 20c. Gre za stroške in v korist Kulturnega vrta. General Electric Magic Chef, Tappen in Grand kuhinjske peči Imamo tudi Philco Radio. Cene zmerne Anton Dolgan 15617 Waterloo Rd. VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zcb in enako lahko dobite v va-polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knau^ovo poslopje Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 66I& ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških Čevf ljev. Cene zmerene. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. RED-ITCHY-SCALY ECZEMA Effective Home Treatment Promptly Relieves Torture! First applications of wonderful soothing medicated Zomo—a doctor's formuli —promptly relieve the intense itching soreness and start at once to help heal the red, scaly skin. Amazingly successful for over 30 years! First trial of marvelous clean, stainless liquid Zemo convinces! All drug _ _ stores. Only 351. «•- 1 • • Razne vesti o Jugoslaviji V St. Lovrenc na Dravskem Polju je prišel za učitelja neki Norbert Krisper iz Bremena v Nemčiji. Ko je pripovedoval o podrobnem načrtnem delu za Potujčevanje v omenjenih krajih, je med drugim dejal: "Jaz sem prišel na to svoje mesto v Sv. Lovrenc na Dravskem polju dne 1. maja 1941. Nastavljen sem pa bil na to idst mesto že 1. oktobra 1940." bod Dne 29. oktobra je v Ljub-ljani preminil Matevž Krek, osne brat ministra Mihe Kreka, go s ljubljanski listi niso smeli z : nobeno besedo omeniti, da je bil ,1 ni Pokojnik ministrov brat. Pogreba se je udeležijo veliko število ljudi. n ■• i .1 •« I . v v a Boji v Libijski puščavi V borbi proti "Stukam" Padalo iz nove vrste blaga Ko so Nemci začeli v ljutor merskem okraju s prisilnem izseljevanjem, so lovili slovenske kmete kar pri delu na polju. Kakršne so zalotili pri delu, take so nalagali na tovorne avtomobile in jih vozili čez mejo. ■Nihče ni imel časa posloviti se domačije ali vzeti s' seboj Najnujnejše potrebščine. * švicarski tisk v zadnjem času Posveča mnogo pažnje in prostora borbam v Jugoslaviji. Veliko število listov objavlja članke o stanju v nepokorljivi Jugoslaviji. "La Revue Lausanne," 22. maja: "Ččtniška vojna divja v. ^nogih pokrajinah Jugoslavije. Zlasti silne so borbe ob srbsko-hrvatski meji. Zlasti je važno, da uradna poročila italijanske vlade povedo, da je število žrtev v Jugoslaviji in na Balkanu Ječje od števila žrtev v Libiji. uPor na Balkanu se je povečal 2 odporom v Rusiji. General Mihajlovič je glavni predstavnik tega odpora. Navzlic vsakodnev-nemu streljanju in zaplenjeva-.nacijskih oblasti generala . e(lica, se četniške skupine pobijajo v samem predmestju Beograda. Razširjajo tajne časopise in po radiu dajejo navo-la svojem pristašem. V neki spomenici, ki jo je general Dra-Mihajlovič postal maršalu etainu—zelo pomemben dokument, ki ga je priobčil angleški isk--se poudarja, da je napodi čas, ko morajo vsi zasužnje-narodi Evrope vstati v edinstvenem uporniškem pokretu. General Mihajlovič pravi, da .^ora to znamenje za upor priti iz velike francoske duše . . ." Hrvatska živi pod režimom Vstašev, iz vrst katerih so prišli Morilci kralja Aleksandra. To 3e izključno rasistična stranka, ptalitarna in nacional-socija-J^tična, ki poiskuša uničiti Hr- Na sliki vidimo 2Jf-letno Adeline Gray, ki je skočila iz letala na zemljo s padalom, ki je narejeno iz nove vrste blaga, iz tako zvanega "nylona." vaško seljačko stranko in potisniti v ozadje voditelja hrvatskega naroda, dr. Vladka Mačeka. Veliko število prijateljev in pristašev dr. Vladka Mačeka je zaprto, internirano ali pa pobeglo v inozemstvo. Vojvoda Ajmone Spoletski še vedno previdno čaka, da bi se povzpel na prestol, smatrajoč, da morajo razmere v državi postati solidnejše in jasnejše. V Zagrebu že več mesecev neprestano pokajo bombe in četniška vojna besni v Bosni v velikem obsegu. Od časa do časa poiskušajo italijansko-nem-ški oddelki s pomočjo vstašev uničiti četnike, vendar imajo malo uspeha, kajti ti se skrivajo v gorah in gozdovih." "Le Soir," 26. maja: "Trdi se, da se pod poveljništvom generala Mihajloviča bori 200,000 četnikov. S prihodom poletja postaja ta vojska vse bolj številna, Veliko, števiIQ vojakoy zapušča svoja skrivališča in nočna bivališča pod vedrim nebom vrh strmih gora. Izgube v tej vojni so velike na obeh straneh. Italijanska uradna poročila jasno kažejo, da so izgube v Jugoslaviji mnogo večje kot v Libiji in Rusiji skupaj. Jugoslovanske izgube se nadomestijo s prihodom novih sil. Rumunske čete, so nedavno prešle h generalu Mihajloviču. Prav tako hrvatske, ki jih je Pavelič pošiljal v Bosno in v Rusijo. Skoraj vse so prestopile k Draži Mihajloviču. Razen tega stopajo v vojsko generala Mihajloviča tisoči Bolgarov agrarne stranke. Bolgari so navdušeni zaradi rusofilstva in slovanskega čuta v vojski generala Mihajloviča. General Mihajlovič spada med može, ki se njih prava vrednost pokaže v vojni." * Slovenski uporniki so dne 13. marca napadli zgradbo finančne direkcije v Ljubljani, ki je izpremenjena v italijansko vojašnico. Uporniki so se pripeljali z avtomobili, vdrli v zgradbo, premagali posadko in odnesli v avtomobile veliko množino municije in nad 60 pušk. Na slovenski strani ni bilo žrtev. * Ker je Nemcem v okupirani Sloveniji primanjkovalo učiteljev, so predpisali posebne izpite za slovenske učitelje, ki so obvladali nemščino. Pismene naloge pri izpitih so bile: Hitler in Evropa; Nemčija in Rusija; moje delovanje v zadnjih 25 letih; moj odnos do vere; zgodovina Spodnje štajerske. Posledica je bila, da so takoj po izpitih aretirali qelo vrsto učiteljev in jih poslali v koncentracijska taborišča v Nemčijo. Po stajerskih občinah so na-cijske oblasti imenovale posebne kmetijske referente, ki naj bi vodili spisek o prisilni oddaji žita. Na Dravskem polju so pobrali vse žito, v Savinjski dolini pa zlasti oves. Vasi so ostale brez pridelkov. Samo vas St. Lovrenc je morala oddati 16 vagonov krompirja. * Dne 18. junija datirano poročilo iz Ankare v Turčiji pravi, da so jugoslovanski četniki pod vodstvom generala Draže Mihajloviča pričeli z veliko po mladnp aktivnostjo. Tekom teh j bojev so na nekem neimenova-jnem kraju ujeli 1500 osiščnih Fthat little gamp- v^HEM A FRMAi,e BOTCHERS OP "TH£ ue GAME LIKE THAT* OH "BOY J IMAGINE WHAT THEY'LL -Do To JTHE BAUI-OT. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 30. junija, 1 VIŠARSKA POLENA Spisal Narte Velikonja Bili so škornji pod pečjo, debele rokavice ob peči, kučma na nizkem oknu in debel ovčji kožuh v omari. Tak kožuh z rožami in ga je bil zapustil še stari ded. Matijec je izvlekel škornje izpod peči. škornji so bili videti čisto novi,' le na golenicah je ime ldesni močno prasko. "Kdaj sem padel ? Komaj dvakrat sem jih obul in v dežju jih nisem imel desni močno prasko. "Kdaj mojster, kakšno usnje je dal!" se je vznevoljil. "Da more gola veja usnje tako obdrgniti. In če bi jih bil res imel večkrat na nogi!" Nateknil si je rokavice na roke, posadil si kučmo na glavo ter ogrnil ovčji kožuh. Počasi in polagoma, nejevoljen in godrnjav. Pogledal je skozi okno, obrisal šipo, pritisnil s palcem nanjo ter dejal: "Zdaj bo pa treba iti. škoda škornjev v ta sneg!" Zunaj je naletaval sneg; v divjem vrtincu so se igrale snežinke v zraku ter padale neslišno, rahlo in vztrajno. Na hruški je sneg že odlomil vejo; klavrno je visela odkrhnjena sredi ro-govil. če si pogledal kvišku, se ti je zamajalo v glavi od divjega plesa, ki mu ni moglo slediti oko. Matijec je čutil po vsem telesu leno zoprnost; začela je lesti po hrbtu ter se razlezla kakor strup v vse mišice. Sedel je nazaj k peči, potolkel z rokami dlan ob dlan ter znova vznihnil: "Zdaj bo pa le treba iti!" "Kam, Matijec?" je kreknil oče Mohor v zapečku, dvignivši oči izza debelega molitvenika. "Po trame!" "E, da!" je pokimal starec, "e, da, po trame!" "Najlepši čas, drse kakor namazani!" "Drse pa, drse." Matijcu je kožuh pri peči nagajal, zlezel je na peč, privzdigoval se na rokah ter strmel v vrtinec pred oknom. "O, zdaj bo pa le treba iti!" 1. Dremavec se ga je lotil na gorki peči, lenivec, čuden strah pred vremenom in mokrim mrazom mu je lezel v ude. "Te škornje si do dobra skva-rim!" se je potolažil, zleknil se čez čas, oblečen, kakor je bil, na peč ter utihnil. Stari Mohor je končal svojo molitev ter se vzpel ob peči. "E, ti ne boš imel danes tramov, če bi bil France še živ, on že," je mrmral sam pri sebi, "ti pa že ne!" In malo še, pa sta oba šmr-. čala. Zunaj je naletaval sneg rahlo, neslišno, vztrajno. Mlada vdova, gospodinja Franca, je obstala na pragu ter se zagledala v metež. Tako pusto, kakor je bilo vreme, je bilo tudi v njenem srcu. Puščoba tesnega občutka osamelosti, tegobe in bolestne stike, ki ji ni imena. Skoraj razveselila se je, da se mota skozi meglo in sneg črna senca proti njej. "Kam pa, Blaž?" je vprašala, ko je spoznala moža, ki je otepal sneg s kučme. Umeknila se je s praga. "Doma me ni strpelo, takšno je!" je dejal. "Kje so pa moški?" "Matijec in oče v izbi, Tine po opravkih," je malomarno odgovarjala. "Kar sedi, Blaž! Zate je res bolje, če si v takem pri ljudeh. Če te v bajti napade, nihče ne bi videl!" "že dolgo me ni!" je dejal Blaž, čisteč si sneg z brade. "Hvala Bogu, dolgo me že ni napadlo! In tudi prikazni že dolgo nisem videl." "Morda bo pa le bolje." "Zaobljubil sem se na božjo pot. Na svete Višarje. In sem prosil župnika, naj napravi romanje. Da nas bo več in manj stane." "Pa ne zdaj, pozimi." "Poleti, poleti. Z a obljubil sem se zaradi tega, ker sem imel skoraj pol leta mir. Pravzaprav leto dni; hujši napad je bil prav leto dni od tega, tisti dan. Ti si izgubila Franceta!" je dejal zamišljen. "Prav leto dni, da. Jutri bo obletnica, ko smo ga pokopali!" je vzdihnila Franca in vse ude ji je spreletela ostra bolečina. Da je skrila solzo pred beračem, je stopila v izbo. "Saj oba spita!" je ugotovila. "Matijec, pojdi pomagat, da napojiva, ko si že oblečen," se je nasmehnila ter ga stresla za škornje. Matijcu, ki je bil dolg in neroden, so noge bingljale skoraj do klopi. "Napojiva?" se je zdrznil, ko se je zavedel, ter stopil na noge. "Kje pa je Tine?" "Poslala sem ga k Andreju vprašat radi gnoja, ali ga bo dal. Ko se umiri vreme ,ga bomo najlažje speljali." "Koga praviš?" se je zdramil stari Mohor. "Gnoj." "Ne, koga si poslala?" je popravil. "Hlapca." "E, da, hlapca. Pa ga dolgo ni nazaj. Ta ti preveč pohaja, Franca, saj se vede kakor gospodar." "Kaj pa hočem? Ali naj mu odpovem? Sama z Matijcem le ne zmoreva vsega. Saj še tedaj nismo, dokler je bil France. Če je potreba, pa le prime za delo. In hiter je." "Ti si gospodinja," je s prikrito nejevoljo poudaril Mohor. Franca je bila preveč zaposlena s svojimi mislimi, da bi bila začutila zbodljaj. "že leto dni!" je prostodušno prikimal Matijec. "Jutri bo obletnica!" je vzdihnila ter naslonila čelo na mrzlo šipo. "Jutri bo obletnica!" je ponovil Matijec. "Saj res," kakor da se je šele sedaj domislil, "jutri bo obletnica. Lep dan je bil, solnce je sijalo in ni snežilo." "Morda bi bilo bolje, da je snežilo. Ne bila bi šla s Tibetom v gozd." <"Nič ne veš," je dejal Mohor. "Tista ura pride, pa te pokliče. Ne ženi si tega tako k srcu. Kam bi prišli, če bi se žalost ne utekla! Tudi solz mora biti enkrat konec." "Da bi jih bilo!" je vzdihnila ter se zasukala od okna z naglo kretnjo, kakor da skuša zadušiti bolečino. Matijec je z napol začudeno ZASTAVE Vsako stanovanje bi moglo imeti razstavljeno ameriško zastavo v soboto, 4. julija. Pri nas dobite lepo izbero zastav različnih velikosti, z palico ali brez, kakor tudi s stojali da jih lahko postavite pred hišo. POSEBNO: Naša trgovina bo odprta celi dan v sredo iyi zaprta celi dan v soboto, ]}. julija, ki je državni praznik. GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. ENdicott 9559 mislijo za hip premeril njeno polno, gibčno postavo in njen odločni korak. In prav čez hip je bil spet ves resen in strog njegov obraz. "Mora biti konec," je dejal Mohor. "Saj je dovolj, da smo že leto dni brez gospodarja. Zdaj pa še ti oboli!" "Brez gospodarja!" je ponovila Franca trpko in stopila v kuhinjo. Matijec je šel za njo napajat. Mirno, dostojno, obzirno je stopal pred njo. Ni se ozrl nanjo, ni je počakal, ko mu je nekaj rekla. Videlo se je, da stopa svak pred svakinjo, zavedajoč se razdalje, ki jo zahteva to sorodstvo. Blaž je sam ždel na ognjišču, ko je vstopil Tine. "Presneto vreme," je zmetal hlapec sneg spred- praga. "Sneg," je dejal Blaž s čudnim preudarkom. "Jutri bo pa svetilo solnce na sveži sneg. Prav tako svetilo kakor pred letom dni. Jutri bo obletnica, Tine!" "Da, maša je oznanjena! še obriti se moram nocoj!" je v zadregi naglo pripomnil. "Ne, Tine! Jaz pravim, da bo obletnica! Ti, Tine, veš, kaj to pomeni!" je polglasno, s čudno spremenjenim obrazom zašepe-tal berač. "Ali imaš spet prikazni?" se je čudno siljeno smejal Tine. "Ovadi, če imaš kaj na srcu. Rekli bodo, da imaš-prikazni." Beseda mu je trepetala. "Da, rekli bodo, da vidim prikazni. Zato pa, Tine, stori svojo dolžnost sam! To bo najbolje in največ vredno pred Bogom." Stopil je prav k fantu in proseče dvignil roke. "Za to vrednost pred Bogom gre, Tine!" Tineta je čudni pogled stresel, da se je umeknil, kakor da se nekaj trže v njem. "Prikazni, prikazni!" se je skušal nasmejati. "Ne, Tine! Ti veš, da sem jaz videl. Samo ti veš in Bog ve in solnce ve in veter ve in živina ve! Pram ve!" "Bo pa Pram ovadil!" je zamahnil navidez porogljivo Tine z roko. "Nikar no, Blaž! Lezi, da se umiriš; spet te preganjajo prikazni in ti preganjaš mene!" "Sam se najbolj preganjaš," je pomenljivo dejal berač ter se odpravljal s praga. Tine je zrl za njim s čudno mešanico občutkov. Pred Blažem je zmerom čutil neznan strah. Kakor da hodi za njim njegov pogled. Tisti globoko udrte starčeve oči, ki so se v njih zrcalile skrivnostne prikazni, vsepričujočnost in vsevednost, so mu rezale v spomin. Spreletel ga je po vsem telesu zoprn mraz. "Strašno! Videl je in če ovadi, ne bom mogel utajiti! Njega lahko zavrnem s prikaznimi, to- Sreča nas čaka! Proda se ali pa zamenja za hišo dobroido-čo grocerijsko trgovino. •— Naslov se poizve v uradu tega lista. Anthony Morch, iznajditelj iz New Yorka, kaže svoj aparat, s katerim lahko izpreminja vodo v gasolin za avtomobile. V eni steklenici je voda in sodium. Če se to zveze z baterijo, povzroča elektriciteta vodikov plin, ki gori, in stane produciranje samo pet centov za galono. da sam, jaz sam bi priznal. — Ne bi!" je zamahnil z roko. "Prezgodaj je." 2. Maša zadušnica po Francetu je minila. Od Mohorjevih so bili pri njej Franca, Tine in Matijec. V cerkvi sta bila tudi stric Matevž Kosmač in Blaž. Gredoč proti domu je stric Matevž potegnil Matijca za roko. "Matijec, zdaj bi bil pa> le čas, da se ozreš po ženi. Kaj pa misliš?" "Kam naj jo pripeljem; samo kot imam pri hiši!" "Zato pa glej, da boš imel kaj več!" Prav tisti hip je stopila Franca mimo v ozki gazi ter se še zadela ob Matijca, ki se ni dovolj hitro umeknil. "Kam pa tako hitro?" je vprašal Kosmač. "Delo žene!" je kratko odgovorila. Sama ni vedela, zakaj ji je bil stric Matevž tako zoprn. "Pregnala se boš!";je dejal Matevž. Ko je bila že streljaj pred njima, je Stricc spet potegnil Matijca za rokav. "Ali, nič ne vidiš, Matijec? Kakšna ženska je to!" Možakar je stisnil čeljusti, da je cmoknilo, ter je pomežiknil nečaku. Matijec je čutil, kako mu je vsa kri planila v glavo. Rdeč, kakor bi ga bili zalotili pri tavi-ni, je zajecljal: "Ni napačna, ne. Ampak..." Žensko posvetovanje v Washingtonu LIBERTY LIMEYS Na sliki vidimo posvetovanje treh žensk v Washingtonu. Od leve na desno so: Mrs. Maurice Moore, predsednica USO narodnega ženskega odbora; Mrs. Oveta Hobby, direktorica ženskega armadnega pomožnega odbora, in Mrs. Pearl Blough, tajnica USO, ki razpravljajo o načrtih svoje kooperacije z armado. Končno na varnem Naprodaj je slaščičarna in tobačnica. — $100.00 tedenskega preostanka. Lastnik se bo preselil na svojo farmo. — Izvrstna prilika za dobroidočo trgovino. — Zglasite se med 2. in 3. uro popoldne na 8520 Garfield Boulevard, tel.: LOngacre 9805. — - Vzemite E. 105 St. karo. Ewiri -•-t--. of V L i Na sliki sta Seymour in Beryl Everett, otroka prvega tajnika ameriškega poslaništva v Vichy-ju, ki sta dospela te dni v Ameriko. Otroka sta bila rojena v Evropi. "Ti si neroden!" mu je za-godrnjal stric. "Kaj neroden! Za to ne gre. Kako naj vprašam? Ali veš, kaj ji je bil France?" je stopil čez prag. Franca je bila že odložila črno ruto ter kuhala zajtrk. Po maši je bila pri župniku, in ko je zagledal stari gospod njene objokane oči, ji je sočutno segel v roke: "Nič ne jokaj, Francka! Prenašaj, prenašaj. Bog ve, za koga delaš* to pokoro. Eden jo mora, in Bog ve, za koga jo ti." Te besede os ji čudno zvenele v spominu, še zapazila ni, da stoji Matijec na pragu ter jo gleda s spoštljivim pogledom. "Niti ozre se ne!" je zbodlo Matijca, "niti ozre se ne, če pridem v kuhinjo." In ves potrt in slabe volje je. stopil v izbo, da se preobleče. Franca je čez čas klicala k, zajtrku. Mohor je tožil, da mu ni prav, in ni vstal. Njegovo mesto je bilo pri mizi prazno. "Pa sedi ti tja, Matijec," je dejala Franca, .ko je postavila na mizo kavo in žgance. "Bo vsaj Tine imel več prostora!" "Saj je vseeno, kje sedim?" se je otresal Matijec skoraj osor-no radi hlapca. "Povsod nese žlica v usta. Kdo bi se zmerom prekladal,' 'je godrnjal dostojanstveno, dasi se mu je dobro zdelo, da je Franca prostor ponudila njemu. Če ti ne maraš, se pa jaz umaknem!" je dejal Tine ter se presedel, še preden je mogel Matijec vstati. "Pa sedi!" je navidez malomarno odvrnil Matijec, ki ga je Tinetova odločna hitrica pogrela. "Saj je res vseeno, kje kdo sedi!" je popravila Franca ter nalivala kavo na žgance. Molče so zajemali. Matijec je skrivaj opazoval Franco. S Francetom je živela komaj dober mesec, potem se ji je v gozdu ponesrečil. Vse leto je nosila črno ruto na glavi, danes je bila prvič gologlava. Težke lase je imela povite v kite in na čelo so ji silili kodri. Pod obrvmi so se ji vlažno svetile črne oči. Matijec se ni upal pogledati vanje. "Da bi kdo česa ne rekel!" Čudno ponižujoče ga je pogrelo, ko je zapazil, da je pa Tine z radovedno izziva- Said a Boy Scout m Anthony Gray, "Gee whiz—about all 1 pay Is a dime at a tiro® For Savings Stamps, b* I'm Going to own a Saving8 Bond some day. ! E»en your pennlM i America defeat tb« ^ Sa*e them and Savings Stamp« jočim pogledom motril din j o. "še Blaž je bil danes pn ši!" je čez čas vlovil ost| tijec, ki mu je bil molk P mučen. "S Francetom sta bila P tel j a,' 'je razložila Franca'ra£ "France sploh ni imel s° ...... . _ nagi" nikov," je dejal Tine ter ' ,odar P» f j C UCJOl i".- .1 zajel iz sklede. "Kaj vražnike? Kakšen gospcd| ^ je bil. Sto ur hoda se ne najdeš enakega. Kol^.^ pa tudi naučil pri njem. - ■ ^ je rastlo pod rokami-njivi pšenico, Tine, nateJ ^vji pir; konjski gnoj sem, (il tja. Tam kajnita, sem s gj.^ tjakaj Tomaževo žlindri" zi zemljo je videl, do k01 (Dalje prihodnjič' TO ROUSE FLOj OF LIVER V i Get _ Half an as Will lle oil a U1U1B in tx ----- ~ or cold) or In your morning cur coffee and keep this up for 30 day" ™, taken this way helps relleve sucn ,* p as sick headaches, bowel s>ugP» V •] so-called bilious indigestion when mk* | sufficient How of bile from tbei »» S»W You can get Kruschen, a fa^JritiM formula made In the U. S. A., »'„ey"" ■tore You must be satisfied or Naznanilo Naznanjamo, da vas od sedaj naprej lahko zavarujemo proti bombnim napadom. Cene so nizke. Prosimo, da se oglasite v našemu uradu. Odprto zvečer. HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue ■ /i// ¥ ^ 1 KEEP FIT FOR VICTORY! Save tires ^ \ " • 8ave 9asoline ■ • • only a iew W® -rn miles to nearby Cedar Point. Easily reached by rail, bus, steamer or auto. Every summer resort recrealionl Swim in the blue waters of Lake Erie . . . relax on the white, sandy beach. All sports and amusements . . . tennis, riding, boating, golf, fishing, etc. ... Hotel Breakers has gene KRUPA 1000 outside rooms ... Excellent food. WOODY HERMAN flaJ; or fcu, to Sandutky■ Sltamtn from CUvfond S I IN N AY ENNIS aad Dttrolt. On U. S. Routt 6, Oblo 2. Atk your VAUGHN MONROE local Trar'l Bureau or Auto Club for foldmr, or tad othlll writ* C »dar Polat-oaLakt Srlm, Sanduiky, Oblo. THE PLAYGROUND OF THE GREAT LAKTS --------KBIi WflF Ali imate kaj STAREGA KAVČUKA? Če imate stare gumijaste pete, galoše, pnevmatike ali sploh kak kos kavčuka, oddajte ga še danes na katerikoli gasolinski postaji. Vlada prosi slehernega, da v tem oziru pomaga. Storite tudi VI vašo dolžnost! jI AMERIKA MORA ZMAGATI V TEJ VOJ^