3P«$tfiln& plačana * gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOT«. ..N. .mil.....,. —| I, , ,n.,l . Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIS’*' Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. . LETO VEH. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 23. maja 1925._Telefon št. 552. ŠTEV. 59. Občni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Na praznik, dne 21. t. m. se je vršil v Rogaški Slatini ob izredno veliki udeležbi občni zbor Zveze trgovskih ©remijev in zadrug za Slovenijo. Po-• leg 105 delegatov, ki so pred pričetkom iu tekom občnega zbora oddali svoje poverilnice, so se ga udeležili v zastopstvu gg. velikih županov v Mariboru in Ljubljani sekcijski svetnik g. dr. Ratej in sekcijski načelnik g. dr. Mam, nadalje zastopnik Trgovske in obrtniške zbornice zbornični tajnik g. dr. Windischer in zdraviliški % ravnatelj g. dr. Šter. Skupščino je otvoril zvezni načelnik g. Ivan Jelačin ml., ki je uvodoma ugotovil sklepčnost, nato pa pozdravil v izbranih besedah navzoče, ki so se v tako impozantnem številu odzvali vabilu na Zvezni občni zbor v biser slovenske domovine, našo divno Rogaško Slatino. Pred prehodom na dnevni red je pozdravil najpreje zdraviliškega ravnatelja g. dr. Štera za gostoljubno streho in naklonjenost udeležnikom občnega zbora. Nadalje je pozdravil zastopnika gg. velikih županov, posebno sekcijskega svetnika g. dr. Rateja, ki je po likvidaciji oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani prvič zastopal kot oblastni referent^ mariborsko oblast na Zvezi-nem občnem zboru in g. dr Mama, ki je zastopal ljubljansko oblast, kot starega preizkušenega prijatelja slovenskega trgovstva. Končno je g. načelnik v prisrčnih besedah pozdravil zastopnika Trgovske in obrtniške zbornice g. dr. Windischerja, ki je zastopal hkratu tudi slovensko trgovsko društvo >Merkur«. Po pozdravih je predlagal g. načelnik, da se odpošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru in prebral pripravljeno besedilo. Zborovalci so načelnikov predlog z navdušenjem sprejeli in branje besedila brzojava stoje poslušali ter z živahnimi živio klici odobrili. Pozdravi. Nato se je oglasil k besedi g. dr. Šter, ki je v imenu zdraviliške uprave toplo pozdravil slovensko trgovstvo in vladne zastopnike ter se zahvalil slovenskemu trgovstvu, da si je izbralo letos za svoj občni zbor ravno Rogaško Slatino. Razveselil se je častnega obiska in prosi vse navzoče, da si ogledajo na licu mesta vse zdraviliške naprave in da pogosto po-sečajo zdravilišče po trudapolnih stanovskih poslih. Sekcijski svetnik g. dr. Ratej je pozdravil občni zbor v imenu bivšega velikega župana iz Maribora. Veseli ga solidarnost trgovstva obeh oblastev, ki kaže svoje uspehe v plodonosnem delovanju Zveze za dobrobit slovenskega trgovstva. Zveza naj ostane tudi v bodoče skupno torišče trgovstva obeh oblastev in ji želi v zasledovanju njenih ciljev najlepše uspehe. — Načelnik g. dr. Mara, živahno pozdravljen, je izrekel občnemu zboru pozdrave g. velikega župana iz Ljubljane, kateremu je priključil pozdrave tudi za svojo osebo in želel zborovanju veliko uspehov. Nato je pozdravil občni zbor g. dr. Windischer, ki je med drugim izva- jal: Oglašam se k besedi v tem Vašem znamenitem zboru, da se zahvalim za ljubeznive besede, ki jih je na moj naslov govoril g. zvezni načelnik. Zahvaljujem se za nje, ker sem prepričan, da so mu prišle od srca. Prinašam pozdrave Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in njenega predsednika g. Ivan Kneza, ki je zadržan se udeležiti današnjega občnega zbora. Prinašam pa tudi pozdrave slovenskega trgovskega društva Merkur«. Kot predsednik te slovenske trgovske organizacije sem prišel med svojce. Zveza je središče obligatornih trgovskih organizacij, »Merkur« pa največja prostovoljna organizacija slovenskega trgovstva. Zveza je uvedla hvalevredno w napravo, da sklicuje občne zbore vsako leto v drug kraj naše domovine. Lani smo zborovali na Bledu, letos pa zborujemo v Rogaški Slatini. Potrebno je, da na ta način spoznavamo krasote domače zemlje, katero še vedno le premalo poznamo. Ce je kaj gnilega, kaj nezdravega v naših vrstah, naj nam odvzame Rogaška Slatina in nas pripravi za nov boj za nove uspehe v znamenju edinosti in solidarnosti vse slovenske trgovine, ker naš še čaka veliko dela za naš stan. Za nove uspehe so potrebni občni zbori, ki so spomladanske revije naših čet, ko prične veti svež zrak in se je začelo sveže pomladansko življenje. Zveza obstoja pet let, praznuje torej letos svojo petletnico. Tekom tega časa smo veliko dosegli, a ti uspehi, dasi so ne-pobitni, marsikomur vendar še ne ^zadostujejo. Slovenci smo radi kritični, v svojih sodbah pa se le preradi prenaglimo. Da bomo vedeli ceniti pomen Zveze, se mora vprašati, kaj bi bilo, če bi ne imeli Zveze. Občni zbori, kakoršen je današen, so za trgovstvo zadoščenje, če se članstvo odziva vabilu v tako obilnem številu, zadoščenje pa so tudi za odbor,ker mu impozantna udeležba kaže, da je na pravem potu. Pfav posebno pa vas pozdravljam v imenu »Merkurja«, ki obhaja letos svojo 25-letnico. Merkur je ognjišče slovenskega trgovstva, ki mu je dalo vse druge. Ob ustanovitvi je vladalo mrtvilo med slovenskim trgovstvom. Merkur je pokrenil ustanovitev gremijev tam, kjer jih še ni bilo in iz njegovega kroga je izšla inicijativa tudi za ustanovitev Zveze. Vzgajati se moramo v pravičnosti in pospeševati edinost gospodarskih krogov v stanovskih zadevah, ker nič ni gospodarstvu bolj potrebnega nego edinost. V obeh naj večjih stanovskih organizacijah vlada želja povzdigniti čast in veljavo trgovskega stanu da prenehajo časi, ko je imel vsak pravico se obregati ob slovensko trgovstvo. Prav lahko se zgodi, da v enem ali drugem vprašanju nismo edini, a tudi preko tega bomo prišli brez nevarnosti, ako bomo ravnali tako, kakor je v takih primerih edino pametno. Dogovorov je treba, dogovor gradi hiše, nesloga pa jih podre. >In ne-cessariis unitas«. — Zveza je velika organizacija slovenskega trgovstva, s trudom smo jo zgradili. In ob njeni petletnici se spominjamo vseh skupnih bojev za skupne interese in prešle nam bodo misli, da se Zveza, ta krepka opora slovenskega trgovstva, deli. Za uspešno delo je treba, da so naše vrste edine, strumne in krepke. Mi hočemo z vsemi svojimi stanovskimi tovariši stati v stiku, tudi z onimi preko mej naše ožje domovine. Veseli nas, da trgovska organizacija tudi v drugih pokrajinah krepko napreduje in da ta napredek omogoča, da si v doglednem času osnujemo svojo največjo instanco: Centralo tr- ; govskih korporacij, ki bo spajala trgovske organizacije vseh delov naše državo v krepko falango za obrambo naših pravic in za povdarek naših ziahtev. Naš položaj je neugoden, naše gospodarstvo je v krizi. Obstojajo še vedno razni za trgovsko poslovanje kvarni predpisi, ki bi že davno zaslužili, da se jih pomeče med staro ropotijo in šaro ter kot času neprimerne razveljavi. Zadovoljni pa nismo tudi vsled pretežkih davkov. Upali smo, da se z zadnjim dvanaj- j stinskim zakonom omilijo, a smo se žalibog varali. Naložili so se nam iz naslova izenačenje davčnih bremen novi davki. Stojimo na stališču izenačenja davčnih bremen, a tako izenačenje odločno odklanjamo in za take pirhe se zahvaljujemo. Želi zborovanju najlepši potek in popolen uspeh. Izvajanja g. dr. Windischerja so iz-vala med govorom samim, posebno pa ob koncu burno pritrjevanje. Predsedniško poročilo. Zvezni načelnik g. Jelačin je podal na to predsedniško poročilo. Uvodoma se spominja petletnice Zveze. Če se zamisli v kakšnih razmerah se je nahajalo slovensko trgovstvo ob usta-, novitvi Zyeze, lahko s samozavestjo ugotovi, da je Zveza storila tekom svojega obstoja vse, kar je smatrala za potrebno za interese slovenske trgovine. Težko je bilo pred leti najti uvaževanje trgovine, katero so tlačili in še tlačijo k tlom razni zakoni in predpisi. V teh težkih časih je marsikdo začutil potrebo zbližanja in takrat smo sklenili, da ustanovimo za samoobrambo trgovskih interesov Zvezo trgovskih gremijev. Zvezi se je tekom let posrečilo povzdigniti, pospešiti ter podžgati delo v naših gre-mejih, prispevala pa je veliko tudi za konsolidacijo razmer, ker je v konsolidaciji države tudi naš spas in naša bodočnost. Ko so ga pred 5 leti postavili na čelo organizacije, ga je to podžgalo, da je posvetil vse svoje sile za napredek trgovske organizacije. Delal je vedno iskreno in z veseljem za procvit naše trgovine. Večkrat lahko nastanejo pri skupnem delu različna mnenja in nasprotstva, vendar vse to ne sme dati povoda za to, da bi se razbila naša enotnost po trudapolnem delu. Da se še bolj okrepi naša prepotrebna složnost in dokumentira tudi na zunaj, izraža željo, da se pravila Zveze izpremene v toliko, da bivališče načelnika ne bo vezano na Ljubljano in da bo s tem nada možnost, da se prihodnji načelnik izvoli iz vrst trgovcev v mariborski oblasti. — Zveza se je v pretečenem letu resno trudila za trgovske interese, ima pa pred sabo še veliko delo. Odpiranje in za- piranje trgovin še vedno ni urejeno. Za izenačenje obrtnega reda je podala Zveza obsežne predloge, ki bodo služili za pripomoček pri sestavi definitivnega predloga zakona o obrtnem redu. Glede trgovskega šolstva smo na slabem. Vzdrževanje nadaljevalnih šol nas stane težke denarje in posamezni gremiji le s težavo zmorejo vzdrževalne stroške. Naše nade, da nam dvanajstinski zakon omili davčna bremena, se niso uresničile, nasprotno naložilo se nam je še novo breme v obliki povišanega invalidskega davka. Dohodnina se še vedno pobira po stari kronski lestvici, namesto, da bi se izpremenila v dinarsko valuto in s tem primemo znižala. V novih dvanajstinah je posebno trpek davek na zaslužek delavcev, ki bo zadeval tudi trgovski stan. Davki se vedno ostrejše izterjujejo in odrekajo se vedno pogostejše vse olajšave za njihovo poravnavo. Odprto je še vprašanje popolne borze, ki bi bila velikega pomena za narodno gospodarstvo v Sloveniji. Glede prisilne poravnave stojimo slejkoprej na stališču, da jo ne gre kratkomalo odpraviti, ampak da se predpisi toliko pre-urede, da bodo izključene zlorabe. Končno apelira še enkrat na solidarnost in prebere brzojavni pozdrav uprave ljubljanske borze, ki se glasi: »Imenom ljubljanske borze pozdravljamo z iskreno radostjo današnji zbor, želeči obilo uspeha v procvit in za neodvisnost našega gospodarstva. Korakajmo incijativno z modernim duhom, da ne pojde s podvojenimi koraki preko nas in nam ne osta- vi sledov tujega gospodarskega podjarmljenja. Bleščeča točka naše gospodarske zavesti bodi naša gospodarska samostojnost.« Zbornični provizorični presednik g. Ivan Schrey iz Ljubljane je poslal občnemu zboru sledeči brzojav: »Ker ne morem biti danes v Rogaški Slatini, tem lepem, meni tako k srcu prirastlem kraju, ki ste ga letos izbrali za svoje velepomembno zborovanje, mi je srčna potreba, da Vas po tem potu pozdravim ter želim zborovanju najboljši uspeh.« Tajniško poročilo o delovanju Zveze v letu 1924/25. Z današnjim občnim zborom praznujemo petletnico obstoja Zveze gremijev za Slovenijo. Zveza je bilo ustanovljena v zelo nemirnih časih. Na eni strani smo bili takrat v polni ko-njukturi inflacije in z njo v zvezi naraščanja draginje in nezadovoljstva najširših slojev. V trgovski stan je takrat dotekalo vse in vsakdo se je smatral za sposobnega biti trgovec. Ugled trgovstva je padal, nerazpolo-ženje proti trgovskemu stanu je naraščalo. Trgovstvo se je delalo odgovorno za draginjo in vse gospodarske neprilike povojnih let. V tej dobi je slovensko trgovsko društvo Merkur pričelo z organizacijo trgovstva v strokovnih organizacijah, v gremijih po deželi in kot osrednja zveza teh gremijev je bila ustanovljena zveza, ki je tekom preteklih petih let dogradila začeto organizacijsko delo po celi Sloveniji. Danes se opira na močno zgradbo agilnih in incija-tivnih gremijev, ki so budno na delu za zaščito stanovskih interesov. Delo zveze v teh 5 letih njenega obstoja ni bilo lahko. Imeli smo pred očmi v glavnem tri smeri in sicer obnovo nekdanje solidnosti in dobrega ugleda trgovskega stanu, zaščito gospodarskih interesov in trgovstva v povojni dobi in konečno sodelovanje pri izgradbi naše gospodarske zakonodaje in konsolidacije razmer. Potisnjeni v defenzivo, smo branili predvsem interese trgovstva proti pretiravanju favoriziranja zadružništva in proti pogrešeni praksi pobijanja draginje. V teh letih so se pokazale vse slabe strani sedanjega obrtnega zakona, ki favorizira prostost trgovskih . obrtov in je omogočil neomejen poraz novih prijav. Zveza je skušala vplivati na merodajne faktorje, da je ta pritok za solidno trgovsko poslovanje kvaren in moramo priznati, da smo našli tudi razumevanje za naše utemeljene razloge, v ostalem pa je nagla izprememba konjunkture sama dovršila ta proces. Takratno razpoloženje širokih mas je zahtevalo, da se izdajajo socijalno politični zakoni, ki so takrat predstavljali minimum njih programa, ki pa. jih že danes občutimo kot nekak maksimum, ki zahteva po našem mnenju v mnogih točkah revizijo. Baš današnji občni zbor se bo pečal tudi s tem vprašanjem in sicer z revizijo zakona o pokojninskem zavarovanju, kakor tudi z vprašanjem reorganizacije administracije bolniškega zavarovanja, dočim nam že medtem preti nevarnost uvedbe starostnega in invaliditetnega zavarovanja, ki bi pomenilo novo obremenitev delodajalca. Ni mi treba ponavljati, koliko borbe smo vodili za ohranitev samostojne bolniške blagajne, ki še danes ni definitivno zaključena. Ni mi treba tudi naštevati, da smo glede zakona izvajanja o pobijanju draginje vendarle konečno dosegli upoštevanje trgovskih načel, kar je baš za sedanjo dobo izrednega pomena. V davčnem oziru sicer še ni izvedeno izenačenje davčnih osnov za ce- lo državo, in se je vse izjednačenje dosedaj gibalo v vidu linearnih poviškov in pribitkov na obstoječe davke, vendar dobiva problem izjednačenja vedno konkretnejše oblike ter je stavljeni delovni program sedanje vlade in je tudi zveza imela v preteklem letu priliko, da izvede v novem načrtu zakona o neposrednih davkih obširno anketo in stavi svoje predloge. Obširen je naš program glede indirektnih davkov posebno glede taks, ki so bile vpeljane zgolj iz vidika in potrebe fiskalnih razlogov, in niso upoštevale ekonomskih momentov ter v tem oziru povzročile mnogo nezadovoljstva in škode. V prometnem oziru se razmere polagoma boljšajo. Prenehale so vedne prometne omejitve, ki so nam prva leta zveznega obstoja ovirale ves razmah in stik z vzhodnimi pokrajinami naše države, dela se mnogo na obnovitvi voznega parka, ureditvi prometnih odnošajev z inozemstvom, nerešeno je ostalo pa še glavno vprašanje, ureditve železniških tarif. V podrobnem delu smo porabili vsako priliko, da pospešimo rešitev tudi tega vprašanja, ki je za slovensko trgovino prav odločilne važnosti in izdelanih je več načrtov o katerih moremo na današnjem občnem zboru samo izreči nujno željo, da se jih takoj uveljavi, da pridemo iz sedanjega tarifnega kaosa, k urejenim razmeram. V trgovsko političnem oziru smo na potu likvidacije povojne dobe, izvedbe mirovnih pogodb in sklepanja definitivnih trgovskih pogodb z inozemstvom. Težak in delikaten je naš položaj v tem oziru, zaključenih je mnogo konvencij z inozemstvom, ki še niso ratificirane, ki tudi niso izpolnile naših maksimalnih zahtev, ki pa vendar pomenijo znatno pridobitev za končno ureditev gospodarskih odnošajev z sosednim inozemstvom. Tudi v tem oziru je naš program obširen in dalekosežen in to je bilo baš med drugim povod, da se je zveza odločila pristopiti mednarodni trgovski komori v Parizu kot aktivni član. K tej za pospeševanje mednarodnih in trgovskih stikov najvažnejši korporacij so dosedaj pristopile poleg vseh naših zbornic tudi že zveza industrijcev in društvo bančnih zavodov, kakor tudi Savez trgovaca za Hrvaško in druge'slične organizacije. Že ob ustanovitvi je zveza povdari-la potrebo in željo centralne organizacije vsega trgovstva za celo državo. Žal, da takrat naš apel ni našel razumevanja in odziva v ostalih pokrajinah, kjer trgovstvo še danes nima obligatorne stanovske organizacije. V zadnjem času pa je postalo tudi to vprašanje zopet aktuelno in je bilo predmet razprav na kongresu trgovskih organizacij 26. in 27. avgusta v Zagrebu. Ni dvoma, da je centralna organizacija tudi za naše trgovstvo važna in potrebna in da bi postala lahko močna opora za zaščito trgovskih interesov in zato si moramo tudi v tem oziru priti na jasno, kakšnb stališče imamo napram njej zavzeti. Po aktiviranju oblasti in srezke uprave je nastala potreba, da se gre-miji s svojimi okoliši prilagodijo novim mejam srezkih poglavarstev. Tozadevne spremembe, ki so deloma že izvedene' so bile potrebne v slovenjegraškem, konjiškem, celjskem, laškem in brežiškem okraju. Konečno mi je prijetna čast poročati, da je bil na zadišem občnem zboru prek-i murskega gremija ustanovljen pose- ben gremij za dolnjelendavski okraj, ki je že prijavil svoj pristop k zvezi in daje sklicanje ustanovnega občnega zbora za ljutomerski okraj vprašanje prihodnjih dni. Program zveze, ki je bil začrtan v njenih poročilih in dopolnjen s smernicami jasno in točno že na prvih rednih občnih zborih v Ljubljani, Mariboru in Celju ter pozneje ob ope-tovanih prilikah dopolnjen, nam nalaga še za nadalje potrebo skupnega nastopa in solidarnosti v vseh vprašanjih zaščite trgovskih interesov, ker se položaj kakor tudi gospodarski razvoj in sedanje stanje trgovstva v Sloveniji v mnogem oziru razlikuje od ostalih pokrajin, ki so se razvijale poi težjimi in neugodnejšimi razmerami kot naše trgovstvo. V tem leži glavna ovira kakor tudi težava sedanjega izjednačenja obrtnega zakona kakor tudi socijalno-političnih in gospodarskih odredb, kjer želimo, da nam izjednačenje prinese novo modernejšo formo in izpolni naše zahteve ter ustvari nadaljne predpogoje za razmah slovenske trgovine. Po podanem tajniškem poročilu je pozdravil občni zbor pomočnik ministra za šume in rudnike g. Ivan Mohorič v imenu ministra g. dr. Žerjava in v kratkih obrisih očrtal delovanje Zveze v preteklih petih letih. V na-daljnih izvajanjih ponavlja željo, da se izpremene Zvezina pravila na način, ki bo še nadalje omogočal složno 'in solidarno delo vsega slovenskega trgovstva. Po njegovem govoru se oglasi za besedo g. I. I. Kavčič, delegat gremija trgovcev v Ljubljani, ki opozarja občni zbor na uspešno delovanje g. Mohoriča v Zvezi od dneva ustanovitve. Posvetil je vse svoje obsežno znanje in vse svoje izredne zmožnosti v prid Zveze, vsled česar zasluži, da mu ob petlenici izrečemo svoje priznanje in hvaležnost. Predlog g. Kavčiča je občni zbor odobril z velikim odobravanjem in priredil g. Mohoriču viharne ovacije. Računski zaključek za 1.1924. j Celokupni dohodki Zveze so znašali v letu 1924 259.642 dinarjev, izdatki pa 257.409 Din. Zvezino pre-; moženje je znašalo koncem leta 1924 j Din 12.236 64, dočim je znašalo kon-I cem leta 1923 Din 35.762-97. :• V imenu pregledovalcev računov je ' podal poročilo g. Kostevc in predla-: gal, da se da odboru absolutorij in izreče občni zbor blagajniku g. Ve-rovšku iskreno zahvalo za njegovo vzorno in požrtvovalno delo. G. Kostevc je ob tej priliki opozoril občni i zbor na dejstvo, da posamezni gremi-! ji ne izpolnjujejo svojih materijelnih obveznosti napram Zvezi in poziva vse gremije, ki so s plačili v zaostanku, da izpolnijo svojo dolžnost. Proračun za leto 1925. Na zadnji seji širšega odbora se je sklenilo, da se zvezni proračun omeji izključno na vzdrževanje zvezne pisarne in na podporo našega lista, ki je kot strokovno glasilo potrebno za zaščito trgovskih interesov. Na tej podlagi se je sestavil proračun, ki predvideva 132.900 Din stroškov. Za * kritje proračunjenih stroškov je sklenil občni zbor, da bo pobiral zvezno doklado v izmeri letnih 10 Din za ne-protokolirane in 20 Din za protokoli-rane tvrdke, kakor v pretečenem letu. ----------- Sklepe in resolucije Zvezinega občnega zbora, med katerimi omenjamo danes samo sklep, da se vrši prihod- & iiji občni zbor v Kranju, priobčimo v prihodnji številki. Zveza je združila na občnem zboru impozantno število našega trgovstva. Ugotovili so se uspehi in dobre strani skupnega dela in določile smernice za bodočnost. Da se je razprava pospešila posebno glede formulacij sklepov in resolucij, se je v sredo dne 20. t. m. vršila predkonferenca delegatov, ki so zborovali nad tri ure. Dosegla se je v vseh smereh edinost in složnost. Fr. Stupica, načelnik gremija trgovcev v Ljubljani: Beseda o Zvezinem občnem zboru. Včeraj je združila Zveza trgovskih S gremijev povodom svojega občnega zbora v Rogaški Slatini impozantno število našega trgovstva, da se ha eni strani ugotove uspehi skupnega dela in določi na drugi strani smernice za bodoče važne naloge. Zborovanje, za katerega je vladalo veliko zanimanje, je bilo nad vse dobro obiskano, kar je dokaz, kako pereča in nujna vpra-nja trgovskega stanu so bila na dnevnem redu in kako važne naloge mora Zveza še izvršiti, da dvigne trgovstvo na ono višino, ki je potrebna za pro-speh našega narodnega gospodarstva. Splošno se je opažal velik interes za vsa ta vprašanja in je le pozdravljati, da so se stvari pri nas premaknile vendar enkrat iz mrtve točke. Vsestransko poučni in obenem informativni so bili zlasti nad vse uspeli aktualni govori g. dr. Windischerja in g. Mohoriča, ki sta izčrpno poročala o težnjah, za katerimi naj stremi naša trgovina in nam o njih podala svoje strokovno mnenje. Med posameznimi udeleženci so se izmenjale pred zborovanjem zelo važne misli in nazori in se stavili razni predlogi in resolucije, katere tvorijo del progra- LISTEK. Dr. Metod Dolenc: 0 denarnih krizah v preteklih in današnjih časih. (Nadaljevanje.) Zelo zanimiva je bila kriza Avstrije, ki je sledila časom irancoske revolucije. Avstrijski bankovci (Banko-zettel), so bili izdani 1. 1762 v svoti 12 milijonov goldinarjev. Dobili so 1. 1797 prisilni kurz, ali 1. 1811 so že narasli na svoto 1061 milijonov goldinarjev. Posledica je bila razvredba, ki je pričela navzlic prisilnemu kurzu že leto dni po uredbi prisilnega kurza in se je ustavila v prvih mesecih 1. 1810 na eni osmini nominalnega zneska. Zato pride 20. februarja 1811 do finančnega patenta, ki je vrednost bankovcev prisilno znižal, toda ne na eno osmino, marveč samo na eno petino nominalnega zneska in odredil prisilno konverzijo tako, da so »odkupni listki« Ein-losungsscheine) nadomestili kot »dunajska valuta« (Wiener Wahrung) bankovce, seveda z redukcijo na petino. Tisti finančni patent je dalje izrekel, da se državni dolgovi po svoji glavnici ne znižajo, pač pa se zmanjšajo obresti od vseh javnih obligacij, bodisi stanovskih, erarial-nih ali mestnih, — na polovico. Slednjič je finančni patent glede plačila dolgov odredil sledeče: Terjatve, ki so dospele v plačilo pred 15. marcem 1811, so morali upniki ob plačilu jemati v bankovcih po nominalni vrednosti. Za pozneje dospele zasebne terjatve pa je veljalo: Če so nastale pred 1. 1799, ko je nastopila razvredba bankovcev, so morale biti plačane v polnem znesku: ali v novi dunajski valuti, ali pa s petkratnim zneskom bankovcev, to pa tako glede glavnice, kakor tudi glede obresti. Če so pa terjatve nastale v času od 1. 1799 naprej do 30. oktobra 1810, preračunale so se po kurzu, ki je veljal o času sklepa pogodbe itd., po izdani uradni lestvici in so morale biti plačane: ali v novi dunajski valuti ali pa s petkratnim zneskom bankovcev, pa samo v preračunjenem znesku. Tiste zasebne terjatve pa, ki so nastale med 1. oktobrom 1810 in 14. marcem 1811, so se znižale na eno petino in so morale biti V tem znesku plačane: ali v odkupnih listih ali pa v petkratnem znesku bankovcev. Krize ta finančni patent iz 1. 1811 seveda ni odpravil. Odkupni listki so u trpe vali čedalje večje izgube na kupni moči. Zato je novi patent z dne 1. junija 1816 uvedel bankovce novo ustanovljene privilegirane avstrijske nacijonalne banke. Ti bankovci so se glasili na konvencijski novec. Bili so nadomestilo za odkupne listke po ključu 140 : 40; za ostanek pa so dobili tisti, ki so imeli in menjali papirnati denar, »nakaznice« na enoodstotne državne obligacije. Glede zasebnih pravnih razmerij pa ni bilo treba več posebnih določil. Od 1. januarja 1812 dalje je veljal že obči državljanski zakonik, ki je v §§ 987. in 988. izrekel: Kdor si izpogoji ; plačilo posojila v neki posebni vrsti kovanega denarja, temu se mora vrniti dolg v tem denarju. Zakonite izpre-membe kovanega novca, ki nastanejo brez izpremembe notranje vsebine, gredo na račun posojevalca: on dobi plačilo v dotičnih novcih, ne glede ali se je izpremenila vnanja vrednost na boljše ali slabše. Če se pa notranja vrednost izpremeni, šteje naj se plačilo v razmerju z notranjo vrednostjo, ki jo je imel novec o času, ko je bilo posojilo dano. Tu se torej jasno vidi, da sta i francoska i avstrijska denarna kriza dobili sko-ro enak gospodarski zaključek, nam- reč, da se je razvredba koncem koncev — omalovaževala. Tudi Severna Amerika je prestala v 19. stoletju hude krize. Začetkom državljanske vojne 186t je izdala zakladne papirje, ki so se mogli odkupiti. Leto za tem pa so bili ti zakladni papirji zamenjani z bankovci, imenovanimi Greenbacks (= na hrbtni strani zeleni listi), ti pa niso bili od-kupljivi in so se morali jemati za zakonito plačilno sredstvo. Izdani so bili prvotno v nominalni vrednosti 150 milijonov dolarjev, ščasoma jih je prišlo v obtok toliko, da je znašala nominalna vrednost 450 milijonov dolarjev. Zlati ažijo, ki so ga dobili, je znašal v juliju 1864 — 164 odstotkov. Poleg teh Greenbacks pa so bi- li v prometu tudi še zlati dolarji kot zakonito plačilno sredstvo. V splošnem je veljalo, da je en zlat dolar toliko vreden, kolikor ^en papirnat dolar. Izjemo so pripuščali pri tistih pogodbah, pri katerih je bilo dogovorjeno plačilo v resničnem zlatem denarju. Samo v teh primerih je smel upnik zahtevati plačilo v zlatih dolarjih, inače pa ne. Torej tudi Severna Amerika v splošnem ni pripuščala — valorizacije zasebnih zahtevkov. (Dalje KJedi.) raa Zveze za bodoče delo. Zborovanje Je pokazalo najbolj, kako potreben je skupni nastop in organizirano delo, brez katerega je nemogoče uspeti vsakemu poedincu, še manj pa celoti in je najlepši uspeh to, da se je začelo naše trgovstvo tega vendar že enkrat zavedati. Lepo uspeli občni zbor bo ostal vsem udeležencem v najboljšem spominu in jih bo bodril v nadaljnjem boju za interese trgovskega stanu. Bo pa tudi za dogleden čas svetel vzgled slovenskemu trgovstvu, kako naj ravna, da ohrani v trgovskih vrstah tako zelo potrebno slogo. * KUPUJMO IN PODPIRAJMO & iiTrita« Kolinsko cikorijo m izdelek. ^ XII. frankfurtski mednarodni sejm. Letošnji pomladanski sejm v Frankfurtu ob Menu, ki se je vršil v času od 17. do 22. aprila, pomenja važen korak naprej v razvoju tega na historičnih sejmskih tleh prirejenega sejma. Pač malo je mest, ki so po svoji legi v taki meri sposobna za križišče v evropskem gospodarstvu, kakor to staro trgovsko mesto ob Menu. Nov dokaz za to je donesel baš zaključeni -sejm, na katerem so razstavili tudi številni inozemski producenti. Posebno je treba povdariti, da so se udeležile tega sejma prvič po vojni kot razstavljalke v znatnem številu tudi francoske tvrdke, pa tudi iz ostalega inozemstva je bilo mnogo raz-stavljalcev in posetnikov. Kupčijski uspeh poteklega sejma je bil povprečno zelo ugoden. Da je bilo Judi to pot največ prometa v tekstilni, usnjarski in čevljarski stroki, ki so bile bogato zastopane, temu se ni -čuditi, ker so te stroke del pamtiveka naseljene v Frankfurtu, oziroma se tam nahajajo njih produkcijski centri. Pa tudi v drugih strokah je zaznamovati znatne sklepe. Kot razveseljivo novost je bilo pozdraviti sejm za živila, ki bo zbog dobrega uspeha pač ostal trajen pojav na frankfurtskem : sejmu. Sejm za živila zaznamuje razmeroma največjo inozemsko udeležbo. Na sejmu za pohištvo in za gospodinjske potrebščine so bila razstavljena lepa dela, ki so vzbujala splošno zanimanje. Umetne obrti, zelo zanimiva izložba unije ruske sovjetske vlade, vozila vseh vrst, gradbeni oddelek itd. zaznamujejo živahen poset in znatne kupčije. V tehničnem oddelku ni zastajal živahen obrat, ki je dal celokupni upravi sejma svoj znak. ' Omeniti je še, da je dobila oblačilna stroka v novootvorjenem modnem oddelku primeren okvir, v kojem morejo razstavljeni izdelki priti v polni meri do veljave in ki že po svoji prostornosti označuje pomen frankfurt- - skega tekstilnega sejma. Novi frankfurtski sejm, neposredni naslednik tako važnih frankfurtskih sejmov v srednjem veku, ki so bili neposredno najstarejši nemški sejmi, si je zbog svojega ciljnega ustroja in zlasti zbog svoje posebnosti kot najpreglednejši in strogo po . strokah urejeni sejm priboril ugledano stališče v mednarodnem blagovnem prometu. To stališče se izkazuje od sejma do sejma kot bolj in bolj utrjeno. Za bodoči jesenski sejm, ki se bo vršil od 4. do 7. oktobra, je že došlo mnogo novih prijav iz tu- in Inozemstva. Kakor kaze, bo sejmska uprava najbrž primorana, graditi zopet nove stavbe, ker že to pot m bilo mogoče dati na razpolago razstavnih prostorov številnim reflektantom cev-Mjarslce in usnjarske stroke. »UDOMA«!_ __ .mMUmmm TRADEMAfiK Trgovina. Zveza trgovskih udruženj v Srbiji. Za področje bivše kraljevine Srbije in Črne gore se snuje zveza trgovskih urduženj. Zveza bi pristopila kot celota Centrali trgovskih korporacij, katero se je sklenilo osnovati na trgovskem kongresu v Zagrebu. Konkurzni oklic. Razglasitev konkur-za o imovini Stojana Jenka, posestnika in trgovca v Ljubljani, Valjavčeva ulica 23. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču v sobi št. 140 dne 14. maja 1925 ob 10. Oglasitveni rok do dne 18. junija 1925. Razglasitev konkurza o imovini Prekmurske gospodarske zadruge r. z o. z. v Dolnji Lendavi. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču dne 13. jnaja 1925 ob 9. Oglasitveni rok do 15. junija 1925. Razglasitev konkurza o imovini Franca Skuhala, trgovca pri Sv. Trojici v Slov. Goricah. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču dne 13. maja 1925 ob 9. Oglasitveni rok do 10. junija 1925. Razglasitev konkurza o imovini zapuščine po Francur Radiju, trgovcu v Mariboru. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču v sobi št. 83 dne 14. maja 1925 ob 9. Oglasitveni rok do dne 14. junija 1925. Razglasitev konkurza o imovini Odona Koutnega, trgovca v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču v porotni dvorani dne 23. maja 1925 ob 10. Oglasitveni rok do dne 27. junija 1925. Razglasitev konkurza o imovini Franca Majdiča, trgovca v Kranju. Prvi zbor- upnikov pri okrajnem sodišču v Kranju dne 26. maja 1925 ob 10. Oglasitveni rok do dne 20. junija 1925. Razglasitev konkurza o imovini Marije Špor-nove, trgovke v Lokah pri Trbovljah. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Laškem dne 18. maja 1925 ob 9. Oglasitveni rok do dne 1. junija 1925. Razglasitev konkurza o imovini Julija Kovačiča, trgovca v Vojniku. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču v sobi št. 2 dne 29. maja 1925 ob 10. Oglasitveni rok do dne 15. junija 1925. Poravnalno postopanje. Uvedlo se je poravnalno postopanje o imovini Roberta Bachoja, trgovca z deželnimi pridelki v Račju. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 83 dne 10. junija 1925 ob 9. Industrija. Dobava inozemskega premoga po znižani železniški tarifi. Prihodnji teden prične poslovati komisija, obstoječa iz zastopnikov ministrstva trgovine in industrije, ministrstva za šume in rude ter ministrstva za finance, ki bo po celi kraljevini obiskala podjetja, ki porabljajo inozemski premog, da se na licu mesta prepriča o letni potrebi inozemskega premoga in o možnosti nadomestitve z domačim premogom. Kakor čujemo, je dalo povod za to kontrolo dejstvo, da se v Vojvodino uvaža izredne množine rjavega premoga iste kaloričnosti, kakor so domače vrste rjavega premoga na škodo domačih rudnikov. Domači rudniki so v veliki stagnaciji in imajo kljub skrčeni produkciji in odpustitvi domačega delavstva ogromne množine deponiranega premoga. Samo Trboveljska premogo-kopna družba ga ima približno 10.000 vagonov, bosanski državni rudniki pa okoli 4300 vagonov. Domači rudniki kljub znižani tarifi z veliko težavo plasirajo premog in je njihova zaščita z gospodarskega in socijalnega stališča potrebna. Rezultati izvidov komisije bodo merodajni za rešitev prošenj za dovoz inozemskega premoga po znižani železniški tarifi. Oenarstvo. Zlata pariteta srednjeevropskih držav. Jugoslavija (dne 12. t. m.) 1 zlati dinar = 12.06 pap. dinarjev; Italija (od 11. do 17. t. m.): 1 zlata lira = 4.70 pap. lir; Avstrija (od 27. aprila 1923): 1 zlata krona = 1-44 šilingov; Češkoslovaška (dne 12. t. m.): 1 zlata krona = 6.83 pap. kron; Ogrska (od 16. do 31. aprila): 1 zlata krona = 14.500 pap. kron; Ru-munija (dne 12. t. m.): 1 zlata leja = 40.22 pap. lej. Davki in.takse. Izenačenje neposrednih davkov. Minister za finance je postavil za sestavo definitivnega predloga zakona o neposrednih davkih posebno komisijo, v kateri sta poklicana od Slovencev delegat ministrstva financ v Ljubljani g. dr. Karol Savnik in tajnik Centrale industrijskih korporacij g. dr. Cvetko Gregorič. Komisija bo proučila vse došle predloge o izenačenju neposrednih davkov in na podlagi tega materijala sestavila zakonski osnutek, katerega namerava minister za finance predložiti Narodni skupščini v prvi polovici meseca julija t. 1. — Imeni obeh slovenskih strokovnjakov nam dajeta upanje, da bomo dobili moderen, tudi gospodarskim prilikam v Sloveniji vstrezajoči davčni zakon. Davčno okrajno oblastvo v Novem mestu objavlja sledeči razglas: »V smislu ČL 204. fin. zakona iz l 1924/25, Ur. L št 140 iz 1. 1924. se tem potom objavlja, da bodo odmerni izkazi za občo kontingenti rano in začetno nekontingentirano pri-dobnino za 1. 1925. za davčne okraje Novo mesto, Žužemberk, Črnomelj in Metlika na vpogled za davkoplačevalce, stanujoče na sedežih davčnih uradov, pri pristojnih davčnih uradih, za vse ostale davkoplačevalce pa pri občinskih in davčnih uradih, dalje pa tudi za vse pri davčnem okrajnem oblastvu v Novem mestu in sicer bodo razgrnjeni v času od 1. do 15. junija 1925. — Vsak davkoplačevalec ima pravico vpogledati le njegovo davčno dolžnost zadevajočo predpis-no postavko, za druge davčne zavezance pa le, če se izkaže s kolka prostim pooblastilom, da jih je upravičen zastopati v davčnih zadevah. — Petnajstdnevni rok za vložitev prizivov (pri davčnem okrajnem oblastvu v Novem mestu) poteče dne 30. junija 1925. — Prizivi, kateri so dopuščeni le zoper preračun v plačilo naloženega davčnega zneska (§ 59. zak. o osebnih davkih in čl. 39. št. 6 izvrš. predp. I. odst. 4.) se kolekujejo s 20 Din, vsaka priloga pa z 2 Din. Predpis davkov onim zavezancem, ki v zgoraj označenem roku ne vlože priziva, postane pravoveljaven, če tudi se davčnim zavezancem ne vroče posebni plačilni nalogi.« Izvoz in uvoz. Prostost češkoslovaških kron za kritje con pri uvozu živil iz naše kraljevine. Češkoslovaški bančni urad dovoljuje od 1. maja t. 1. kritje uvoženega žita, živine, mesa in živalskih produktov v Čeških kronah, ako gre za blago jugoslovanskega, rumunskega, ogrskega ali poljskega izvora/Kritja v druge države se še nadalje dovoljujejo samo v inozemski valuti po mednarodnih običajih in po prosti izbiri uvoznika. Za uvoženo moko in mlevslce izdelke, pa naj bodo iz katerekoli države, se plačevanje v čeških kronah ne dovoljuje. Trgovski register. Vpisale so se nastopne firme: Jelšin-grnd za industriju drva i ruda, dr. s o. jM Šmarje pri Jelšah; »Ribnica«, lesna družba z o. z., Ribnica; Štajerska železoindu-strijska družba z o. z., Zreče. Naš nad vse ljubljeni, dobri soprog, skrbni papa, gospod Jožef Logar trgovec in posestnik KRANJ, 20. maja 1925. nas je previden s sv. zakramenti in vdan v voljo božjo za vedno zapustil. Truplo predragega pokojnika prepeljemo iz kopališča Nauheim v domačo hišo, da ga na Vnebohod ob 5 uri popoldne položimo na tukajšnje pokopališče k počitku. Vsi, ki ste poznali njegovo blago srce, ohranite mu prijazen spomin. Ivanka Logar, soproga. Stana, stud. fil., Ivka, Vida, hčerke. Alojzija Kavčič, Marija Svetlin sestri. Joža, stud. jur., sin. Rgzno. Angleško posojilo poljski sladkorni industriji. Ppljska sladkorna industrija je najela na Angleškem 2,750.000 funt. šter-lingov posojila. Od posojila odpade na poznanjsko zvezo 1.5 milj., na varšavsko Evezo pa ostanek. Žrtve avtomobilov v Ameriki. — V Združenih državah se je v 1. 1924. smrtno ponesrečilo vsled avtomobilskih nezgod 190.000 oseb, poškodovalo pa 450.000 oseb. Kavkaški petrolej. — Velika petrolejska polja na Kavkazu je vzela za dobo 30 let v zakup italijansko-belgijska petrolejska družba. Koliko porabi Švica tobaka? — Švica je porabila 1. 1923. približno 65.000 me-terskih stotov tobaka, ki je veljal kadilce ogromno vsoto 105 milijonov frankov. Na osebo se je porabilo 117 kg napram 2 kg v 1. 1922. Manjšo porabo so brez dvoma povzročili višji stroški, ki so znašali v L 1922. na osebo le 1440 fr., v 1. 1923. pa 27 frankov. Brezposelnost na Ogrskem. Na Ogrskem je od 224.000 organiziranih delavcev brezposelnih 36.873, torej na 15%. Ljubljanska borza. Petek, 22. maja. Blago: Hrastovi trami, I. in II. vrste, 3.62 m 30/20, 3.67 m 30/20, 3.96 m 30/20, 4.70 m 30/20, fco meja, 3 vag. den. 1350, bi. 1350, zaklj. 1350; Madriers, 75/225, 3.66—6 m, monte, fco Postojna, 8 vag. den. 620. bi. 620, zaklj. 620; hrastovi bor-donali od 30/30, I. in II. vrsta, fco Po- ! stojna den. 1400; čreslo suho, fco nakl. j postaja den. 56; pšenica Rosafč, 80 kg, : rinf., prompt., par. Ljubljana bi. 490; pšenica avstralska, rinfusa, prompt., par. Ljubljana bi. 485; pšenica Hard Winter i TA ZNAK JAMČI ZA ZLATOROG TERPEItuN 2, rinf., prompt., par Ljubljana bi. 500; otrobi pšenični drob., par. Ljubljana bi. 190; koruza, dob. maj, junij, par. Postojna neocar. bi. 260; rž, Canada, Western 2, dob. junij, fco Ljubljana bi. 460; rž makedonska, 72/73 kg, par. Ljubljana bi. 400; ječmen 57/59 kg, fco maked. postaja bi. 300; oves makedonski orig., par. Ljubljana bi. 360; krompir beli, fco dolenjska postaja bi. 125; krompir rumeni, fco štaj. postaja bi. 115; krompir rdečkast, fco štaj. postaja bi. 135; bučne peške, zdrave, suhe, rešetane, juta vreče, eg. 50 kg, fco Postojna tranz. bi. 875. Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 62, bi. 63.50; loterijska 2'A% državna renta za vojno škodo den. 180, bi. 195, zaklj. 195; Celjska posojilnica d. d., Celje den 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 260; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 124; Prva hrvatska štedio-nica, Zagreb den. 800, bi. 809; Sla venska banka d. d., Zagreb den 66; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 133; Trboveljska premogo-kopna družba, Ljubljana den. 375, bi. 388; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110, bi. 122; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280. Tržna poročila Tržne cene za meso v Mariboru (15.. maja). Govedina: 1 kg govejega mesa 12—20, vampov 10—12, pljuča 7—10, le-dic 17—20. Teletina: 1 kg teletine I. 20> do 22.50, II. 15—17.50, jetra 15—22.50*. pljuča 15. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa. 12.50—30, sala 25—30, črevna mast 15 do 17, pljuča 10—12, jetra 15, ledic 18: do 20, slanine sveže 18—25, papricirane.’: 30—35, prekajene 30—40, mast 30—32, prekajeno meso 25—34, šunke 38—40-Drobnica: 1 kg kozličevine 20—25, 1 komad kozliča 45—75. Klobase: 1 kg krakovskih 36—38, brunšviških 19—25, pariških 26—28, posebnih 20—28, safalad' 20—28, hrenovk 34—36, kranjskih 36 de-40, 1 kom. prekajenih 5—7. Perutninar 1 kom. piščanec majhen 12.50—25, večji; 25—30, kokoši 32.50—40, gosi 65—75„ purani 75—100, zajec domač majhen 10, večji 45 Din, 1 liter mleka 3—3.50, smetane-12—16, 1 kg surovega masla 40 d»' 44, masla kuhanega 60, ementalskega, sira 120, polementalskega 70, trapistne-ga 35, grojskega 40, tilsitskega 40. Mariborsko sejmsko poročilo z dne; 12. maja. Prignalo se je 19 konjev, 15* bikov, 150 volov, 414 krav in 17 telet-Skupaj 615 komadov. Povprečne cene za. različne živalske vrste so bile sledeče:, debeli voli 1 kg žive teže 9.75—10.50 Din,, poldebeli voli 8.50—9.50, plemenski voli’ 7—8, biki za klanje 4.75—6.25, klavne? krave debele 7—8.75, plemenske krave-4.75—7, krave za klobasarje 3—4.50„ molzne krave 4.50—6.75, breje krave- 4.50—6.75, mlada živina 6.75—7.75 Din.. Prodalo se je 229 komadov. — Mesne cene: volovsko meso I. 1 kg 12—20 Din,. II. 12—20, meso od bikov, krav, telic 12—20, telečje meso I. 20—22.50, II. 15 do 17.50, svinjsko meso sveže 12.50 do 30 Din. Največje zanimanje 1 vlada za zgradbo stanovanjskih hiš sistema SEIDEL" ker je zidanje v tem sistemu tehnično in ekonomsko dovršeno, najhitrejše in najcenejše. Splošno pozornost vzbujajo nosilci sistema »SEIDEL", ki nadomeščajo lesene stropnike, železobetonske preklade itd. Natančnejše podatke dobite pri stavbnem podjetju Jakob flccetto, sin Ing. Viktor Accetto in . drug, Ljubljana, Tabor It. 2. Stopnice Ograje: Dr. Ing. Miroslav Kasal Oblastveno poverjeni stavbeni inSener in mestni stavbenik Ljubljana - Mirje št. 11 - telefon št. 287 Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za betonske, železobetonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe. Izvršitev. Projektiranje. SKARNA „MERKUR" ml s. s. LJUBLJANA t«i®*«w» »*-SIMON GREGORČIČEVA UUCA ST. 13 Tlaka Časopise, knjige, posetnice, brošure, letake, cenike, praella Itd. Itd. Kastna knjlfjo- odda se, počenši od 50 kg, po ceni 10 Din za 1 kg Ico Ljubljana. Poizve se v npravi »Trgovskega lista«. Izreden priložnostni nakup 800 hi prvovrstnega belega liter po 9 Din. — Poleg tega imam za oddati v najem tudi tri velike vinske kleti s potrebnimi sodi ■ vsebino 16—80 hektolitrov. — I. Kravagna, Ptuj. NaJboljSI Šivalni stroji ln kolesa so edino le Josip Petelinc-a znamke GRITZNER, PHČHIX~in ADLER za rodbino, obrt ln industrijo , Ejufeljena Pcuh v veienju breiplden. Vetletnn garancija. Delavnica ssa popravila Na veliko. Tele»-V LJUBLJANA ^ Veletrgovina žita ln mlevsklh Izdelkov priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne (n ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves^fižol in druge poljske pridelke. Telefos štev. 449. Brzojavi: VOLK. ZAHTEVAJTE PONUDBE ■vsesee- / Gradbeno podj*etje Ing. Dukič in Ljubljana, Bohoričeva ul. št 24 ' ' <'■' Telefon štev. 560 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. AVTO bencin, pnevmatika, olje, mat, ne popravila in voinja. Le prvovrstna blago in delo po solidnih cenah nndd JUGO-AVTO. d. z o. z. v Ljubljani. •••♦•••••••••••••••••eeseeseesssi Dobrovoljačka banka d. d. v Zagrebu, podružnica Ljubljana AFILIRANl ZAVOD: Banke čehoslovaških legij v Pragi z njenimi 21 podružnicami v Čehoslovaški ter delniško glavnico od Kč 70,000.000-— ter rezerv, fondom od Kč 30,000.000-— ter vlogomi nad Kč 800,000.000-—. Popolno vplačana delniška glavnica Din 5,000.000-—. Rezerve Din 750.000—. — Brzojavi: „DOBROBANKA“, Ljubljana. — Telefona: 5 in 720. Prevzema vloge na hranilne knjiiice in na tekoče račune ter jih obrestuje kar najugodneje. — Obavlja vse bančne posle najkulantneje. •••••••••SSSSSSSSSSSSBSSSSSSS Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-induztrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tiak tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.