TRGOVSKI UST Časopis sa trgovino, industrijo in obrt naročnina za Jueoslavlio- letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za yA leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in tofl se v Ljubljani. Uredništvo in upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.851. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v četrtek, 23. julija 1931. Telefon št. 2552. štev. 83. Nekaj misli glede nemške krize. Kako veliko zanimanje je vzbudila Hoover-jeva spomenica po vsem svetu. Nekateri pravijo, da taka spomenica ni vredna tolike pozornosti, češ da zunanja politika Amerike sploh ni drugega kot politika spomenic že tja od Monroe-ja naprej. Tudi gre Hooverjevo predsedovanje h koncu, prihodnje leto mu poteče služb, doba in predno se poslovi, je prav, da si, zvest ameriški tradiciji, za-sigura s spomenico trajno iime v svetovni zgodovini. Značilno pa je, da so svetovni finančni krogi že od vsega začetka smatrali Hooverjev načrt sam na sebi za nezadosten in da so ga dogodki takoj ob rojstvu daileko prehiteli. V vseh in zlasti še v angleških krogih so mnenja, da moratorij sam skoro gotovo ne bo mogel odstraniti svetovne krize in da tudi krediti lahko služijo samo za pobijanje trenutne zadrege. Res je pač, da imamo danes opravka s svetovno krizo, ki je 'naravno prišla do izraza najbolj v Nemčiji. Mi, hvala Bogu, direktno nismo tangirani na dogodkih v Nemčiji, vendar pa smatramo, da je že iz principa splošne povezanosti koristno za ves svet, če si Nemčija čimprej opomore. To želimo tem bolj, ker je bila Nemčija vedno tista država, ki je za naše posebne razmere kot agrarno državo pokazala ob vsaki priliki največ razumevanja. Pomisliti je treba samo na jesensko zasedanje druge gosp. komisije pri Zvezi narodov v Ženevi. Nemški zastopnik je bil edini, ki je branil tezo Jugoslavije in Romunije ter izjavil, da je Nemčija, zavedajoč se naših posebnih prilik, pripravljena dati nam preferenčne carine. Vprav radi tega želimo Nemčiji čim hitrejše okrevanje, ki ga bo brez dvoma tudi dosegla. Da je položaj v Nemčiji res težak in kako težak je, razvidimo najbolj iz oklica, ki ga je nemška vlada izdala na celokupni nemški narod. V tem oklicu je položaj orisan brez vsakih olepšav. In prav imajo oni, ki pravijo o Brunin-gu, da ni samo politik, ampak tudi strog gospodar, ki se zaveda svojega položaja in resnico odkrito pove. Kakor je namreč Hooverjev načrt olajšal finančno gospodarstvo nemške države, tako je na drugi strani baš borba okrog tega načrta povzročila veliko škodo nemškemu privatnemu gospodarstvu. Zaradi nesi-gurne situacije so inozemski krogi, ki so dali nemškim privatnim gospodarjem milijardne vsote kot kratkoročne kredite, vzeli iste skoro čez noč nazaj. Radi tega je usmerjeno delo nemške vlade predvsem na to, da se onemogoči beg kapitala. V to svrho je treba vzbuditi zaupanje inozemstva. To je nemška vlada tudi dosegila. Njene zasilne odredbe, ki so tako jasne in odkrite, so vzbudile začudenje in zaupanje tako v Downing Streetu v Londonu kakor tudi na new-yorškem Wallstreetu. Vidi se namreč, da hoče Nemčija resnega dela, da ne slepomiši, temveč da hoče vzpostaviti doma zopet normalne razmere in to, če bo treba, tudi samo iz lastnih moči. Splošno mnenje je, da so njene zasilne odredbe čin modrosti, ki naj onemogoči izbruh panike ter diametralno nasprotuje vsaki inflacijski politiki, ki je Nemčija več ne mara doživeti. Ti ukrepi so iimeli tudi za posledico, da je bil dotok inozemskih deviz v nemško državno banko v zadnjenu času zelo velik. Resno voljo Nemčije tudi Francozi priznavajo. Res pa je, da Ježi velika težava v tem, da zahtevajo Francozi politične koncesije, če naj že pomagajo s krediti. Flandin, finančni minister Francije, je pa sam iz- javil, da pri kreditih ne more biti govora o ničemer drugem kot o obrestni meri, da pa mora računati z močno naci-jonalistično strujo v parlamentu, ki jo je tudi treba nekako zadovoljiti. Upamo, da se bo to zgodilo. Želimo pa vsekakor, da bi londonska konferenca prinesla pozitiven rezultat tako' v korist Nemčije, 'kakor tudi vse ostale Evrope. Pravilno pa je, če se ob tej priliki odkrito pove, da je treba še večje širokogrudnosti pričakovati baš od Anierikancev in ne toliko od Francozov. Ako hoče Amerika res koristiti Evropi, naj bo dosledna in odpusti vse vojne dolgove tako Angležem Francozom, nam itd.; kajti dokler bo Amerika držala druge upnike, bodo ti držali Nemčijo, torej pridemo v cir-culua viciosus. Na Ameriki pa je, da ta gordijski vozel preseče. Ako gledamo to zahtevo iz splošnega svetovnega stališča in še posebno s stališča bele rase, bi bilo to tudi v njeno veliko korist. Pravijo, da se v Washingtonu razpravlja tudi o splošnem odpustu vojnih dolgov. Pozitiven rezultat iz srca želimo. Skupni davek na poslovni promet. Izprememba zakona o skupnem davku na poslovni promet. Nj. Vel. kralj je na predlog zastopnika ministra za finance po zaslišanju gosp. predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o izpremembah zakona o skupnem davku na poslovni promet, ki se glasi: »§ 1. Odstavek 4. § 4. zakona o skupnem davku na poslovni promet od 12. avgusta 1930. se i,/premeni in se glasi: »Pri uvozu preko pošte, ako uvoznik ne predloži originalnega računa ali ne prijavi vrednosti blaga, odnosno ako carinarnica smatra, da je vrednost po računu prenizka, ali da je očividno prenizko prijavljena, se vzame za davčno osnovo petkratni iznos odpadajočih carinskih davščin. § 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno imoč na dan objave v »Službenih novinah«. S tem zakonom se je upoštevalo ponovno izražene želje gospodarskih krogov, da se preuredi pobiranje skupnega davka pri uvozu potom pošte v tem zmi-slu, da se tudi v tem primeru pobere skuipni davek po fakturni vrednosti uvožene pošiljke. Akcija ljubljanske Zbornice za TOI se je s tem zakonom zadovoljivo končala. Davek na poslovni promet za dobave pred dnem 1. aprila 1.1. Ministrstvo za finance je z razpisom z dne 17. julija 1931., št. 41302, o katerem je obvestilo vsa ostala ministrstva, uredilo vprašanje, kako je postopati z davkom na poslovni promet za friaterial, ki se dobavi državi po 1. aprilu, a na podlagi licitacij, ki so se vršile pred 1. apr. t. d., odnosno na podlagi predpisov za ilicitacije, veljavnih pred 1. aprilom, sledeče: Za oni material, ki se mora državi ali samoupravnemu telesu izročiti in za katerega se je vršila predpisana licitacija pred 1. aprilom t. 1. in za katerega so pogoji ilicitacije predvidevali takrat veljavne državne davščine, katere so bile v ceno vkalkulirane, pa se je na podlagi teh pogojev sklenila pogodba, čeprav šele po 1. aprilu t. l.,se naj ob dobavi navedenega materiala, odnosno ob izplačilu dogovorjene cene odbije \%> prometni davek. Po tem takem nimajo carinarnice ob uvozu tega materiala pobrati skupnega davka. Da bi carinarnice mogle dotične osebe oprostiti od plačila skupnega davka, so uvozniki dolžni, da predlože potrdilo dotične državne ustanove ali samoupravnega telesa, komur se material dobavlja, da se je licitacija vršila pred 1. aprilom t. 1., čeprav je bila pogodba sklenjena pozneje. Potrdila zbornic za oprostitev skupnega davka na poslovni promet ob uvozu. Po členu 14. št. 4. uredbe o skupnem davku je uvoz blaga iz inozemstva, ki je po carinski tarifi oproščeno carine, opro- ščen tudi skupnega davka pod pogojem, da ni namenjeno za preprodajo. Da uvoženo blago res ni namenjeno za preprodaje se mora carinskem poslovanju dokazati s potrdilom kompetentne zbornice. Kdor je reflektiral na oprostitev od skupnega davka, je moral za vsak tak slučaj predložiti posebno potrdilo. — Ker pmoga pomjetja dobivajo iz inozemstva blago, za katero imajo pravico na davčno prostost, tudi v mai)jših količinah in imajo poleg tega mnogo podjetja svoj sedež izven sedeža kompetentne zbornice, je bila pravočasna nabava potrdil zvezana večkrat s težavami in ovirami. Spričo tega je ministrstvo za finance na prošnjo zbornic z razpisom dovolilo, da isimejo zbornice v bodoče izdajati posameznim podjetja za take primere splošno veljavna potrdila, glaseča se za dobo pol leta. Dokazano zlorabo bo fin. uprava kaznovala in dotični stranki odvzela ugodnost polletnih potrdil. Vpogled davčnih uprav v knjige opravljenega prometa. Notico, katero smo o tem priobčili v zadnji številki, popolnjujemo z besedilom predmetne odredbe ministrstva za finance. , Odredba z dne 17. julija 1951. št. 43969 se glasi: Po členu 10. zakona in čl. 6. uredbe o skupnem davku so davkoplačevalci dolžni, da na zahtevo davčne uprave predlože knjigo opravljenega prometa, v poslovnem času pa dovolijo organom davčne uprave pregled knjige opravljenega prometa in drugih poslovnih knjig. Na vprašanje zbornic za trgovino, obrt in industrijo, katere knjige so davkoplačevalci dolžni dati v pregled, pojasnjuje davčni oddelek, da imajo organi davčnih oblasti pravico vpogledati vse poslovne knjige*, posebno knjige opravljenega prometa, blagajniške knjige, fakturne knjige in vse ostale glavne in pomožne knjige, iz katerih se imore točno ugotoviti dejanski promet. Sočasno je davčni oddelek naročil vsem organom finančnih oblasti, da opuste vsako ve-ksiranje davkoplačevalcev. Ministrstvo je doznalo, da se obnašajo posamezni organi ob vpogledu v knjige jako grobo, nedostojno, kakor se ne bi smeli kot državni nameščenci, vpijejo na davkoplačevalce in jim prete z velikimi globami brez kakega povoda, pogosto še predno prično z delom. Vsled tega je ministrstvo odredilo, da izvedejo vpogled v navedene knjige vedno imimo, dostojno in taktno ter se pri tem omejujejo na ugotovitve, potrebne za skupni davek, ne pa da bi se spuščali v pregled knjig v katerikoli drugi smeri. Finančni organi so dolžni strogo varovati tajnost trgovskih knjig in smejo edino oblasti, kateri so podrejeni, priobčiti ugotovljene podatke. Pregled naj vsled tega vrše docela usposob- il j eni in izkušeni uradniki z dostojnim obnašanjem.« Krepitev notranjega J V* V V trzisca. Kakor smo že poročali je imel gen. tajnik ljubljanske Zbornice TOI g. Ivan Mohorič na konferenci gospodarskih zbornic v Vel. Bečkereku junija t. 1. zelo interesanten referat o gorenjem vprašanju. Iz tega referata, ki je zbudil splošno pozornost, smo tedaj tudi podali njegove glavne misli, danes pa ga prinašamo v celoti. Na lanskoletnem izvozniškem kongresu smo naglasili, da so nas razmere prisilile, da svojo priviredno politiko orijen-tiramo z ozirom na potrebe našega notranjega tržišča. Konstatirali smo, da ni to potrebno samo radi tega, ker se z vedno bolj pogostimi trgovsko-politič-nimi merami srednje-evropskih držav dovaja naš izvoz v vedno težji položaj, zmanjšuje rentabilnost na minimum in celo sploh onemogočuje plasirati mnoge naše proizvode po lastnih proizvodnih stroških. Izgledi, da bi se to stanje tekom bodočih let poboljšalo ter da bi nastopil v mednarodni zamenjavi dobrin liberalnejši režim, katerega bi si sicer mi želeli, so zelo minimalni, da ne rečemo odkrito, da jih sploh ni. Zato je tem večje važnosti, da storimo vse, da se tej preorijentaciji v našem gospodarskem delu pripomore tudi s preorijen-tacijo naše gospodarske politike ter da se čim prej in v čim večjem obsegu izvrši. Krepitev domačega tržišča nam je potrebna tudi iz socijalnih razlogov, ker je treba ustvarjati pogoje za zaposlenje in zaslužek stalnega prirastka prebivalcev, zlasti še radi tega, ker je tudi izseljevanje za siromašne sloje težko izvedljivo. ■V času, ko smo na lanskoletnem izvozniškem kongresu prvikrat iznesli to devizo, je možno, da je vladalo v agrarnih krogih drugačno razpoloženje in mišljenje." Toda danes je, po tolikih mednarodnih gospodarskih konferencah, žitnih kongresih in sejah raznih odborov, po tolikih naporih pri pogajanjih s tujimi državami, vsakdo uvidel, da bo že v resnici najboljši izhod, če našo proizvodnjo in naše gospodarsko delo organiziramo tako, da bomo v čim manjši meri odvisni od inozemstva. Kot značilen znak za spremembo mišljenja naših agraircev naj navedemo članek g. V. Gjorgjeviča, odličnega in zaslužnega organizatorja, ki je izšel v »Politiki« z dne 30. maja t. 1., pod naslovom »Pot po kateri je treba iti«, v katerem kon-statira, da je znašal izvoz naših žitaric v i. 1921.—1930. v % napram skupnemu donosu tako-le: Izvoz v % Leto • celokupnega donosa: 1921 517 % 1922 6-76 % 1923 8-67 % 1924 13-72 % 1925 11-11 % 1926 18-26 % 1927 4-93 % 1928 5-85 % 1929 21-81 % 1930 11-94 % Smatramo, da ta članek ni samo osebno mišljenje g. V. Gjorgeviča, pač pa, da je izraz splošnega razpoloženja krogov, ki uvidevajo, da je problem naše pšenice z 90% problem našega notranjega tržišča ter zato danes oni sami zahtevajoča se ga kot takega tudi rešuje. Struktura naše zunanje trgovine kaže po grupaciji mednarodnega seznama blaga, da odpada v 1. 1930 od celokupnega izvoza 72-7 % na izdelano blago in \ v samo 18-5% na surovine in poluizdelke ter da predstavlja uvoz življenjskih potrebščin še vedno znaten odstotek 8-!?%. to je več kakor znaša naš izvoz izdelanega blaga. Nasprotno pa odpade od celokupnega našega izvoza 49-6 % na proizvode poljedelstva in živinoreje, 7'6 odstotkov na izdelano blago in 42'8 % na surovine in poluizdelke. Z drugimi 'besedami pomeni to: 1. da mi uvažamo desetkrat več izdelanega blaga, kakor ga izvažamo v inozemstvo, 2. da je uvoz izdelanega blaga štirikrat večji od uvoza poluizdelkov in surovin in končno 3. da znaša pri našem izvozu razmerje agrarnega deleža napram industrijskemu kakor 49'6:50\3. Danes zalaga naša država s surovinami isrednjo Evropo, katera jemlje od nas v neizdelanem stanju kože, rude, kemične poluizdelke, konopljo, kovinske poluizdelke in druge surovine v znatnih količinah ter jih predeluje in v predelanem stanju deloma zopet prodaja v našo državo. Ta pregled istočasno dokazuje, da se javlja naša država v mednarodni trgovini z niti ne 50 % svojega izvoza kot agrarna država in z več kot 50% kot država surovin za industrijsko predelavo, industrijskih poluizdelkov. Lahko režemo, da oibstoja v strukturi našega izvoza že sedaj ravnotežje med agrarno in industrijsko aktivnostjo v državi. Med tem pa vidimo, da sestavljajo tri četrtine uvoza finalni produkti, med njimi ogromno število predmetov, za katere imamo i surovine i polufabrikate v državi toda katerih še nismo začeli predelavah v tolikšni meri, da bi mogli z domačo proizvodnjo zadostiti vsaj potrebam domačega tržišča. Če označimo današnje stanje z drugimi besedami, pomeni to, da doibavljamo inozemstvu hrano in surovine za industrijsko predelavo z najmanjšim ali nikakim dobičkom ter da kupujemo za drag denar nazaj finalne produkte, izdelane mogoče oelo iz naših surovin, predelanih in dodelanih v inozemstvu. ‘Struktura našega izvoza pokazuje vso nerazvitost in našo gospodarsko primitivnost. Sicer to samo po sebi ne bi bilo še tako zlo, če nas ne bi dovajalo tako stanje v odvisnost od inozemstva, ki more postati v kritičnih dneh zelo fatalna in škodljiva in katere si zato ne moremo želeti niti iz kulturnega, jsocijalnega in niti političnega stališča. Ni dvoma, da je treba delati na tem, da se odstotek uvoza izdelanega blaga postopoma zmanjša in istočasno poveča uvoz surovin in polufabrikatov; to pa je mogoče doseči le s sistematično izdelano nacijo-nalno organizacijo proizvodnje in indu-strijalizacijo države. Ker smo agrarna država, zato smatramo, da je pravilno in umestnC, da se za-počne z racionalizacijo najprej pri poljedelski proizvodnji. Pod racijonaJizacijo v tem smislu mislimo in razumemo skrb, da se Sim več življenskih potrebščin, katere potrebuje naše domače tržišče, proizvaja doma, da bi jih tako ne bilo treba uvažati. Tega programa ne bo lahko izvesti. Vprašanja so težka in delikatna ter jih ni mogoče Tešiti z enostavnim administrativnim aktom in niti s kako 'razpravo ali resolucijo. Za izvajanje takega programa je potrebna pravilna koordinacija interesov raznih panog gospodarstva, v katera zadevajo posamezna vprašanja, in organizacija složnega sodelovanja vseh zainteresiranih faktorjev. . Statistika našega uvoza kaže, da smo v 1. 1930. uvozili za 26-7 milij. Din živih živali in za 580-5 milj. Din predmetov za hrano in pijačo. Pripominjamo takoj, da je v tej vsoti uračunano tudi kolonijalno blago s ca. 160 milj. Din. Priznavamo, da je bilo 1929 v tem pogledu še slalbše, ker je tu uvoz predmetov za hrano in pijačo znašal celo 8726 milj. Din oz. v procentih 11-49 % celokupnega uvoza, med tem ko je znašal v preteklem letu le 8-34 %. Toda tudi ta % je zadosti velik in bi se po našem mnenju mogel zmanjšati sigurno vsaj za polovico današnjega stanja. Konkretno bi prišli v pogledu potrebe po zmanjšanju uvoza sledeči predmeti v poštev, za katere obenem navajamo tu tudi vrednost njih uvoza v 1. 1930.: ječmen — 10 milj Din; 'riž — 87 milj. Din; oves — 8 milj. Din; sočivje — 8 milj. Din; rozine — 10 Občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo. (Konec.) ‘f \ Radi tega predlagam: 1. Trgovstvo uvažuje velike gospodarske, kulturne in socialne naloge samoupravnih oblasti in je v okviru gospodarske in davčne zmožnosti pripravljeno nositi bremena za izvrševanje teh vzvišenih nalog. Nikakor pa se ne more trgovstvo strinjati z nakladanjem in uvajanjem novih samoupravnih davščin, ki presegajo to moč. Samoupravne doklade in davščine v Dravski banovini so višje nego v vseh ostalih banovinah, pa je z ozirom na gospodarski položaj v banovini neobhodno potrebno, da se samoupravna bremena prilagode bremenom v drugih banovinah. Z ozirom na pretežko obremenitev, ki jo je prinesel letošnji banovinski proračun, apelira trgovstvo na merodajne faktorje, da uvidijo spričo težkih splošno gospodarskih prilik, ne-znosljivost teh bremen ter da se modificira kuluk in ukinejo sreske cestne doklade, izredni prispevek za vzdrževanje javnih cest pa pobira v zmislu določb zakona o samoupravnih cestah. 2. V komunalnem gospodarstvu opažamo popolno pomanjkanje davč-no-finančnega sistema. Saniranje sedanjega položaja je mogoče samo v dobrem zakonu o občinah, ki mora definitivno odrediti njih delokrog in v zakonu o financiranju občin. Prav tako je tudi v financiranju banovin potegniti mejo davčne obremenitvg, Trgovstvo apelira radi tega na kraljevsko vlado, da čimprej pristopi k delu za popolno reorganizacijo sedanjega samoupravnega finančnega sistema, ki daje možnosti prekomerne obdavčitve. Za soboslikarska pleskarska in Črkoslikar* ska dela se priporota Tone Malgaj družba z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska G oseh vrst eno- in ovčburnne Jugograjiku Liubljanu, Su. Pelrcj nasip 23 Konferenca sadnih trgovcev Dravske banovine. Z letošnjo sadno sezono se je poživelo tudi gibanje sadnih trgovcev. Sadna trgovina postaja vedno važnejši faktor, pa posveča izvozu našega svežega sadja vso pažnjo tudi ministrstvo trgovine in industrije. Kakor vse druge izvozne stroke, tako se bori tudi sadna trgovina z mnogoka-terimi težkočami, ki ovirajo uspešnejši izvoz. Med drugimi težkočami, ki jih je tudi sadni trgovini prineslo splošno neugodno gospodarsko stanje, ipastaja pereče ob veliki inozemski konkurenci vprašanje prevoznih tarif, hitre odpreme sadja itd. S pravilnikom, ki ga je izdalo ministrstvo trgovine in industrije, se ureja izvoz svežega sadja. Po tem pravilniku bodo smeli izvažati sadje le protokoli-rani trgovci, ki se prijavijo Centralni komisiji za izvoz sadja v Beogradu, in ki jim Centralna komisija izda tozadevno uverenje zadruge za svoje člane in sadjarji za svoje lastne (pridelke. Zelo važne so nadalje določbe pravilnika glede kontrole in odpreme sadja. Zato je za vsakega sadnega trgovca jako važno, da je poučen o določbah pravilnika. O položaju v naši sadni trgovini, o pospeševanju strokovnih interesov in o ureditvi izvoza po novem pravilniku, se bo razpravljalo na konferenci sadnih trgovcev Dravske banovine, ki jo sklicuje Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani in ki se bo vršila v nedeljo 26. t. m. ob pol 1. uri popoldne v mali dvoi-ani Celjskega doma v Colju. Na konferenco so vabljeni vsi sadni trgovci, ki se naj je v svojem interesu zanesljivo udeleže. <*eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee#ee#e*eeeeeee»«aaeeeeeeeer ZMANJŠANA TRGOVINA MED NEMČIJO IN ITALIJO.. Izvoz iz Italije v Nemčijo je padel od leta 1927 do vključno i. 1930 po vrednosti za 36 odstotkov, po množini za 25 odstotkov, dočim je skupni izvoz Italije omenjeni dobi padel le za 20 oziroma 12 odstotkov. Izvoz jajec v Nemčijo je padel od 1. 1927 do 1. 1930 za 60 odstotkov, izvoz vina za 55, marmorja za 65, krompirja za 65, konoplji za 60, svile za 50, cvetlic (od 1. 1925) za 50, klobukov za 50, živega srebra za 20% itd. Skupni padec v teh predmetih je izkazan s 600 milijoni lir. Izvozu svežih cvetlic, zlasti vrtnic, dela hudo konkurenco Holandija. Izvoz jajc je v šestih iletih (od 1. 1925 dalje) padel za 70 odstotkov v vrednosti 150 milijonov lir, pa je poraba jajec v Nemčiji medtem zelo narasla; tudi tukaj se javlja konkurenca Holandije, pa tudi ona balkanskih dežel. Tudi izvoz vina se bori s konkurenco; izvozniki stavijo mnogo upanja na učinek novega zakona o vzorčnih vinih. Obratno pa izvoz sadja in sočivja v Nemčijo stalno raste; tako n. pr. od 1. 1928 do 1. 1929 od 36.000 na 45.000 vagonov. milj. Din; pomaranče 26-8 milj. Din; suhe fige — 5 milj. Din; poper — 6 milj. Din; polenovka — 7-3 milj. Din; jedilno olje — 15-4 milj. Din; rastlinska masla — 25-6 milj. Din; siri — 2'6 milij. Din; Čokolada — 3 milij. Din; margarin — 3-5 milij. Din; čebelni vosek — 1'5 milj. Din. (Dalje prihodnji?.) Priporoča se Gregorc & Ko. Ljubljana Veletrgovino Špecerijskega in Itolonijalnega blaga, raznega žganja in šf>iri as .* :=* St S3 S,"55 S 2 'a O) tn S JR S, - ■ U os C- H a B 2 a> -k m Januar 1929 96-7 89-4 101-3 94-8 91-2 94-7 Dec. 1929 92-3 83-6 82-6 92-4 89-2 88-3 Januar 1930 89-2 83-1 76-7 92-6 880 86-1 Junij 1930 82-2 77-8 66-5 82-8 84-1 78-8 Avgust 1930 82-5 75-2 61-7 81-5 79-7 76-1 Dec. 1930 70-0 71-0 51-4 78-0 75-2 68-7 Januar 1931 67-4 69-5 49-2 75-3 72-6 66-3 Marec 1931 66-9 67-0 53-7' 74-5 69-9 66-2 Maj 1931 69-0 63-5 48-2 69-5 68-2 63-6 Junij 1931 68-8 60-2 48-4 72-4 68-7 63-6 Že v 24 urah leke, klobuke itd. Škrobi in avetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. Adresar mesta Maribor z novim mestnim načrtom je ravnokar izšel v samozaložbi Podravske tiskarne preje Ažbe, Gregorčičeva ulica 6, tel. 20-38. (Cena Din 47-—.) Istotam se prodajajo posamezni načrti mesta Maribor v merilu 70X50 cm za ceno Din 10-—. Vsakomur v lastno korist se priporoča, da takoj naroči že dolgo močno pogrešan adresar, ki je neobhodno potreben pripomoček za vse trgovce, obrtnike in industrijce. Vsak smotren gospodar čita »Trgovski list«! oiev. oo. Trgovina med Jugoslavijo in Švico. V maju je importirala Švica iz Jugoslavije 2084 hektolitrov pijač, 118 glav živine in 26.714 stotov drugega blaga v vrednosti 1,150.000 frankov. Glavni jugoslovanski uvozni predmeti so bili: jajca, les, perotnina, konji, biki, perje za postelje. Eksportirala je pa Švica v Jugoslavijo v maju 3322 ur in 2424 stotov drugega blaga v vrednosti 703.000 frankov. Poleg ur omenimo zlasti tekstilije — posebno svilo in umetno svilo — farmacevtske predmete, parfumerije, kemikalije za obrtno porabo, barvila (anilinske barve), stroje in mehanično orodje (statve, dinamoelektrične stroje, mlinske stroje itd.), vozila (motorna kolesa). V maju je bila Jugoslavija v trgovini s Švico močno aktivna. TEDENSKO POROČILO EKSPOZITURE JAVNE BORZE DELA V MURSKI SOBOTI za čas od 12. julija do 18. julija 1931: 1. Iskalo je dela: a) iz prejšnjega tedna preostalo: 10 moških, 1 ženska, vseh 11; b) tega tedna novo prijavljenih: 101 moški, 21 žensk, vseh 122; skupaj: 111 moških, 22 žensk, vseh 133. 2. Ponujeno delo za: 90 moških, 21 žensk, vseh 111. 3. Izvršenih posredovanj: 73 moških, 18 žensk, vseh 91. 4. Odpotovalo: 7 moških. 5. Odpadlo: 16 moških, 2 ženski, vseh 18. 6. Koncem tedna ostalo v evidenci 15 moških, 2 ženski, vseh 17. Od 1. januarja do 18. julija 1931: 1. Iskalo je dela: 3170 moških, 2296 žensk, vseh 5466. 2. Ponujeno delo za: 2843 moških, 2269 žensk, vseh 5112. 3. Izvršenih posredovanj: 2772 moških, 2207 žensk, vseh 4979. 4. Odpotovalo': 306 moških, 32 žensk, vseh 338. 5. Odpadlo: 77 moških, 55 žensk, vseh 132. 6. 18. julija 1931 ostalo v evidenci: 15 moških, 2 ženski, vseh 17. Pregled stanja na delavnem trgu: Iščejo delo: 1 hlapec, 1 kovač, 4 mizarji, 1 krojač, 1 čevljar, 1 mesar, 1 pomožni natakar, 1 zidar za betonska in vodovodna dela, 3 navadni delavci, 1 vajenec, 2 služkinji za hišno delo. — Ponujeno delo: 2 hlapcema (M. Sobota-Sotina), 1 mizarju (M. Sobota), 1 pomožnemu natakarju (Sv. Martin n. M.), 1 kuharici za gostilno (Sv! Martin n. M.), 1 služkinji (M. Sobota). Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja gospodarske kroge, da je pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dobiti sledeče tarife po sledečih cenah: za za 1. Imenik železniških stanica 2. Daljinar I. 3. Daljinar II. 4. Železniška tarifa, del. I. 5. Železniška tarifa, del II., za prevoz potnikov 6. Železniška tarifa, del. II., za prevoz robe 7. Dodatek tarifi del II. za prevoz robe 8. Lokalna tarifa 9. Lučka tarifa 10. Dodatek lokalni tarifi 11. Dodatek lučki tarifi 12. Izmena ilučke tarife 13. Mednarodne konvencije prevoz potnikov 14. Mednarodne konvencije prevoz robe 15. Internationales Giiter - Kurs-buch 16. Jugoslovansko - italijanska tarifa 17. Dodatek jugosl. - italijanski tarifi 18. Jugoslovan. - nemška tarifa, zvezek I. 19. Jugoslovan. - nemška tarifa, zVezek II. 20. Jugoslovan. - nemška tarifa, zvezek IV. 21. Dodatek jugoslov. - nemški tarifi 22. Jugoslovansko -tarifa, zvezek I. 23. Jugoslovansko - tarifa, zvezek II. 24. Priloga jugoslov. - madjarski tarifi 25. Putokaz jugosl. - madjarski tarifi 26. Jugoslovansko - češka tarifa, zvezek I. 27. Jugoslovansko - češka tarifa zvezek II. 28. Azbučni spisak jugoslovansko - češki tarifi 29. Dodatek I. jugoslovansko -češki tarifi, zvezek I. 30. Dodatek I. jugoslovansko -češki tarifi, zvezek II. 31. Jugoslovansko - grška tarifa 32. Dodatek jugoslovansko-grški tarifi, zvezek I. 33. Propisi o olakšicaTna k mednarodni konvenciji za prevoz robe 34. Propisi o predmetima, koji seuslovno primaju za prevoz miadjarska madjarska Din 125'— 30O-— 150— 100'— 50— 150— 10- 60- 60— 30— 1<*- 10— s- ; 40— 80— 150. 100— 35-- 1.25-— 75-— 80— 180— 40;-120— 58-— 325- — 325'- 17-— 145’— 60— SO- lO*— 15- Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. julija t. 1. ponudbe glede dobave Jesenih drogov in jeklenih gibnih cevi. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 27. julija t. 1. ponudbe glede dobave 2 zobatih koles, kotnega železa, pločevine; do 3. avgusta t. il. pa glede dobave 300 q apna, '500 kub. m gramoza, 3000 kg bencina, 6 komadov nosilcev ter glede dobave tesanega lesa. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 5. avgusta t. 1. ponudbe glede dobav 1300 m jeklenih vrvi ter glede dobave profilnega železa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Tiitu poročila Tržne cene v Ljubljani dne 15. julija 1931. — Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste 16 do 18, II. vrste 14 do 16 Din. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. 16 do 18, II. 14 do 16, III. 10 do 12, jezika 18, vampov 8 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 16 do 18, ledic 18, možganov 10 do 20, loja 6 do 8 Din. — Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 20, II. 15, jeter 25 do 30, pljuč 18 do 20 Din. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 20 do 23, II. 16 do 18, pljuč 10, jeter 18 do 20, ledic 18 do 20, glave 8 do 10, parkljev 6 do 8, slanine trebušne 12 do 13, slanine ribe in sala 14 do 15, slanine mešane 13 do 14, slanine na debelo 14, masti 16, šunke (gnjati) 24 do 25, prekajenega mesa I. 24 do 25, II. 18 do 20, prekajenih parkljev 6 do 8, prekajene glave 10, jezika 25 do 28 Din. — Drobnica: 1 kg koštrunovega 14 do 15, jagnjetine 18 do 20, kozličevine 24 Din. — Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 8, II. 6. Klobase: 1 kg krakovskih 32, debrecin-skih 32, hrenovk 29 do 31, safalad 29 do 31, posebnih 32, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, polprekajenih kranjskih 28 do 30, suhih kranjskih 35, prekajene slanine 16 do 18 Din. — Perutnina: Piščanec majhen 10 do 15, večji 20 do 30, kokoš 20 do 35, petelin 20 do 25, raca 25 do 35, domači zajec, manjši 8 do 12, večji 15 do 25 Din. — Ribe: 1 kg karpa 22 do 28, ščuke 35 do 40, postrvi 50, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 12 Din. — Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50 do 3, 1 kg surovega masla 25 do 28, čajnega masla 36 do 40, masla 30 do 36, bohinjskega sira 24,. sirčka 7 do 8, eno jajce 0-50 do 1 Din! Pijače: 1 liter starega vina 16 do 22„ novega 14 do 16, čaša piva 3 do 3-50’, vrček piva 5, steklenica piva 5-50: do> 6 Din. — Kruh: 1 kg belega 4-50, črnega 4, rženega 4, navadna žemlja 0-501 Sadje: 1 kg luksusnih kalifornijskih jabolk 24, jabolk II. 4 do 8, hrušk II. 4 do 8, oranža 1-50 do 4, limona 0-75 doi I, 1 kg fig 12, orehov 9 do 10, luščenih, orehov 34 do 36, češenj 2 do 4, suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk 10, ma-relc 16 do 20, breskev 20, grozdja 20, sv. Ivana grozdja 10 do 12, malin 6 do 7, 1 1 borovnic 2 do 2-50 Din. — Špecerijsko blago:-1 kg kave Portoriko 80* do 84, Santos 52 do 54, Rio 36 do 40, praene kave I. 90 do 100, II. 80 do 90, III. 66 do 70, IV. 56 do 60, kristalnega belega sladkorja 12-75, sladkorja v kockah 14-25, kavne primesi 18, riža I. 9,, II. 1, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega 17, vinskega kisa 4% 4-75, navadnega kisa 4X3,1 kg soli morske, debele 2-50, drobne 2-75, celega popra 70, mletega 72, paprike III. vrste 32, slad’ ke paprike, po kakovosti 40, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10 II. 9,. pralnega luga 3-75, čaja 80 Din. — Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0 na debelo 350 do 375, na drobno 4, št. 2. na debelo 325 do 355, na drobno 3-75, št. 4 na debelo 270 do 290, na drobno 3-50, št. 6 255 do 250, na drobno 3-25, kaše 5 do 6, ješprenja 5 do 6, ješprenjč-ka 8 do 10, otrobov 1-50 do 2, koruzne moke 3 do 3-50, koruznega zdroba 4 do 4-50, pšeničnega zdroba 4 do 5, ajdove moke I. 7, II. 5, ržene moke 3-50 Din. Žito: 1 q pšenice 220 do 230, rži 210 do 220, ječmena 190 do 200, ovsa 220. do 240, prosa 190 do 200, koruze 155 do 160, ajde 220 do 230, fižola ribničana 275, prepeličarja 325, 1 kg graha 8 do 10, leče 10 do 14 Din. — Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 460, 1 m* trdih drv 125 do 150, mehkih 70 Din. Krma: q sladkega sena 75, polsladkega 60 do 70, kislega sena 40 do 50, slame 50 Din. — Zelenjave in gobe: 1 kg štrucnate solate 3 do 4, endivije 4 do 5 zgodnjega zelja 2 do 3, kislega zelia novo 6, ohrovta 2 do 3, karfijol 8 dJ 10, kolerab 2 do 2-50, špinače 3 do 4, paradižnikov 5, kumar 2-50 do 3, kumaric za vpisavanje, 10 kom. 10 do 12, buče 2-50 do 3, graha v stročju 2 do 4, 1 1 luščenega graha 6, 1 kg fižola v stročju 2 do 6, čebule 3 do 4, česna 10 do 12, krompirja novega 1 do 1-50, repe 2 do 2-50, kisle repe, nove 4, korenja 3 do 4, peteršilja 3 do 4, zelenjave za juho 3 do 4, zelene paprike 14 Din. Naročajte In podpirajte »TRGOVSKI LIST«! Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe