cd	Samoevalvacija v luCci kakovosti
»
^	Saša F. Kocijančič in Darka Krmelj
S	Uvod
IS
Le šola, ki pozna svoje prednosti in slabosti, lahko napreduje. To-^^	rej ves cas dela samoevalvacijo in je sposobna izpolnjevati potrebe
in priCakovanja udeležencev v procesu vzgoje in izobraževanja. Tudi Tehniški šolski center Kranj (tšc) se trudi postati vodilna izobraževalna organizacija v regiji za tehnicna podrocja. Samo-evalviranje se je na tšc Kranj zacelo že s projektom mak (mreža kakovosti) v letu 2007 in se nadaljuje od 2008 s projektom mün-us 2 (http://munus2.tsc.si/index.php?option=com_content&view= article&id=i&Itemid=2).
Šolska komisija za kakovost za Strokovno in poklicno šolo (sipš) ter Strokovno gimnazijo (so) sodeluje z vodstvom in ucite-lji pri pripravi in izvajanju samoevalvacije na razlicnih podrocjih dela in pripravi porocila o kakovosti.
Uvajanje standarda kakovosti v gospodarstvo in v šolstvo
Definicija kakovost vzgoje in izobraževanja je sposobnost izpolnjevanja potreb in pricakovanj udeležencev v procesih vzgoje in izobraževanja. Standardi kakovosti so se najprej pojavili in uveljavili v gospodarstvu. V šolskem sistemu je kakovost še toliko bolj pomembna, saj se nanaša na pomen vzgoje in izobraževanja mladih, ki so osnovni dejavnik cloveških virov v podjetjih in drugih ustanovah. Prehod na gospodarstvo, ki temelji na znanju, zahteva v skladu z lizbonsko strategijo (http://circa.europa.eu/irc/opoce/ fact_sheets/info/data/policies/lisbon/article_7207_sl.htm) posodobitev in stalno izboljševanje sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot odgovor na hitre spremembe v gospodarstvu in družbi. To lahko pripomore k povecanju zaposljivosti in družbene vkljucenosti ter izboljšanju dostopnosti do vseživljenjskega ucenja za vse.
CCe primerjamo kakovost v gospodarstvu in šolstvu:
• V gospodarstvu so pomembne zahteve kupca - odjemalca in podjetje mora delovati skladno z dolocenimi standardi o urejenosti v vseh poslovnih in delovnih procesih, ker je to osnova za kakovosten proizvod. V šolah je marsikdaj kako-
voDENJE i|20ii: 103-108
vost še vedno le posledica zakonodaje: Zakon o strokovnem in poklicnem izobraževanju (zpsi-1), iii. poglavje 15., 16. in 17. Clen, ter Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (zoFvi-uPB5), iii. poglavje 20. in 49. clen. V prihodnosti bo verjetno to tudi kot pogoj za sodelovanje v evropskih (eu) projektih in za pridobivanje sredstev iz Eu skladov, za marsikatero šolo pa bistvenega pomena za obstoj.
•	Uveden sistem kakovosti je interes podjetja, ker s pridobitvijo certifikata in s tem posledicno boljšim delom odjemalcem dokazuje kakovost svojih izdelkov in storitev, v šoli pa s tem lahko pridobimo cim vecje število dijakov in ugled v družbi, saj je znak kakovosti dokaz kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.
•	Posledice uvedenega sistema kakovosti v podjetju so kakovostni izdelki. Posledice kakovosti izobraževanja so ravno tako »kakovostni izdelki - dijaki« in posledicno za njih vecja zapo-sljivost in uspešnost pri nadaljnjem študiju in delu.
V šolstvu se nam v zvezi s kakovostjo postavljajo tri kljucna vprašanja:
1.	Sprejet standard v šoli - ali ga poznamo?
2.	Kaj sploh je kakovost in kdo jo definira?
3.	(Čigava je odgovornost za kakovost?
CCe poskušamo na kratko odgovoriti na ta vprašanja, lahko strnemo: Kakovost vzgoje in izobraževanja je sposobnost izpolnjevanja potreb in pricakovanj udeležencev v procesih vzgoje in izobraževanja. Standarde v šoli šele spoznavamo in jih ustvarjamo. Tako vodstvo kot clani komisije za kakovost in seveda vsi ostali udeleženci v vzgoji in izobraževanju bi potrebovali že vnaprej pripravljene standarde in vec podpore s strani Ministrstva za šolstvo in šport (mšš). Kakovost zagotavljamo z inštrumenti stalnega izboljševanja procesov in rezultati izobraževanja, kar vpliva na aktivnosti nacrtovanja, izvajanja, vrednotenja in pregleda. Kakovost definira šola sama in za kakovost v šoli smo odgovorni vsi zaposleni v šoli, dijaki, starši in socialni partnerji.
Samoevalvacija na TŠC Kranj
Na tšc Kranj smo s kakovostjo priceli v projektu mak v letu 2007, ko je že prišlo do ustanovitve komisije za kakovost in njenih zacet-kov delovanja. mak je mreža kakovosti Konzorcija šolskih centrov
Slovenije. Namen mreže je bila medsebojna izmenjava izkušenj in primerov dobrih praks ter stalno sodelovanje slovenskih šol na podroCju kakovosti v šolstvu. To je bilo vpeljevanje sistema kakovosti v poklicno šolstvo pod okriljem European Teachers Foundation. Pomagali smo si tudi s prirocnikom PriporoCcila šolam za izvajanje samoevalvacije (Mali et al. 2007).
Od 2008 naprej pa je sistematicno delo in spremljanje kakovosti s samoevalvacijami del projekta münüs 2. Projekt uvaja prenovljene izobraževalne programe v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju ter sistemsko in vsebinsko ureja podrocja kakovosti.
Doseženi cilji projektnega dela (vsebinsko podrocje kakovost) so: vpeljevanje sistema celovitega vodenja kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju, priprava osnutka poslovnika - opis vodenja kakovosti v strokovnih in poklicnih šolah, oblikovanje komisije za kakovost in usposabljanje clanov, izdelava spletne strani z objavljenimi dokumenti o kakovosti, dolodtev ciljev dela na pod-rocju kakovosti, samoevalvacija-posledicno uvajanje izboljšav na podrocju dela z dijaki, poglobljeno sodelovanje med šolo in gospodarstvom pri pripravi programov Odprtega kurikula (gk) in Prak-ticnega usposabljanja z delom (füd). Pri delu si pomagamo z Metodološkim priročnikom za delo šolskih komisij za kakovost (Mali et al. 2010).
Ugotovljeni so bili tudi problemi pri uvajanju kakovosti v šolski sistem dela, ki se kažejo v premajhni motivaciji ravnateljev za spremljanje kakovosti na šolah, saj so že tako preobremenjeni z delom. Financne motivacije za ucitelje, ki bi kvalitetno delali na tem zelo pomembnem podrocju za šole, tudi ni. Tako nikjer ni opredeljeno vrednotenje dela komisije za kakovost in lahko se kaj kmalu zgodi, da bodo še tako prizadevni clani komisij za kakovost obupali in se »odrekli« tej pomembni funkciji in nalogi.
Težave se kažejo tudi v pomanjkljivem znanju in pomanjkljivi osvešcenosti komisij in strokovnih delavcev o pomenu kakovosti na šolah. Tudi ostalim uciteljem je sodelovanje pri samoevalvaci-jah »samo dodatno breme« in zato je interes za le-te majhen ali pa ga sploh ni.
CCutimo pa pomanjkanje podpore pri postavljanju meril, postopkov za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s strani mšš ter Sveta za kakovost in evalvacije.
Zadnja samoevalvacija v šolskem letu 2009/10 je bila anketa »Šolska klima« o medosebnih odnosih v razredu na s i pš ter v sg. Zanimalo nas je pocutje v razredu, odnos med sošolci, odnos di-
jak - uCitelj (v našem primeru je to razrednik) in gojenje obCutka pripadnosti razredu. V ta namen smo se pripravili po šestih korakih samoevalvacije: priprava naCrta kampanje, informiranje so-delujoCih, postavitev raCunalniške podpore - orodje, anketiranje, analiza in predstavitev rezultatov ter konCno in kljuCno: uvajanje izboljšav, ukrepov. Pri tem smo upoštevali naCela uspešne samoe-valvaCije. Teh šest korakov je bil algoritem, ki nas je ves Cas vodil, da smo sistematiCno šli skozi postopek samoevalvaCije.
V samoevalvaCiji je sodelovalo 670 dijakov (70 %) in 22 uCiteljev razrednikov (74%). ToCkovnik je imel oCene: 1 - se popolnoma strinjam, 2 - se delno strinjam, 3 - se ne strinjam in 4 - se sploh ne strinjam. PovpreCna oCena vseh odgovorov je bila med dijaki na s i pš 2.33 in na sG 2.18, med razredniki pa 2,01 na s i pš in 2,05 na sG.
Odgovori, ki sta jih obe skupini (razredniki in dijaki) dobro oCenili:
•	v razredu se dijaki in uCitelji poCutijo dobro
•	uCitelji se trudijo za dober uspeh dijakov
•	dijaki so med seboj prijatelji
•	dijaki si med seboj pomagajo pri težavah
Odgovori, ki sta jih obe skupini slabše oCenili:
•	dijaki se spoštujejo med seboj
•	dijake, ki povzroCajo probleme, razred izloCi
•	dijaki ne delajo razlik med seboj in so strpni do drugaCnih
•	uspeh razreda dijakom veliko pomeni
•	dijaki se trudijo za enotnost razreda
Pomembna so bila odstopanja odgovorov razrednikov in dijakov, razredniki so bolje oCenili naslednje trditve:
•	med poukom se uCitelji trudijo za ustvarjalno vzdušje
•	uCitelji pomagajo vsakemu dijaku, ki ima težave pri šolskem delu
•	Ce dijaki Cesa ne vedo, vprašajo uCitelja
•	uCitelji z razumevanjem sprejemajo probleme dijakov
•	z dijaki se uCitelji dobro razumejo
•	med uCitelji in dijaki ne prihaja do sporov
•	uCitelji znajo vzpostaviti red in disCiplino v razredu
•	uCitelji s svojim obnašanjem dajejo dober zgled
•	uCitelji so mnenja, da praviCno ocenjujejo
•	uCitelji spoštujejo dijake
Torej so razredniki klimo v razredu ocenili v povprecju nekoliko bolje kot dijaki, zato smo sklepali, da dijaki potrebujejo vec sodelovanja z razrednikom (razredne ure, pogovorne ure, delavnice na temo sodelovanje v razredni skupnosti...). Na podlagi ugotovitev smo uvedli razredne ure v urnik ter organizirali za vse ucitelje seminar Nacrtovanje in izvajanje tematskih razrednih ur.
Letos bomo na osnovi ponovljene samoevalvacije z enako vsebino ugotovili ucinke naših aktivnosti. Pricakujemo tudi vecjo razpravo med ucitelji in dijaki o skupnih rezultatih anketiranja, o možnih izboljšavah motivacije in razumljivosti razlage, izboljšanju medsebojne komunikacije ...
Na Tšc Kranj smo samoevalvirali tudi: zadovoljstvo dijakov s šolanjem, uspešnost projekta Skrbništvo, ucenje in poucevanje, uspešnost dela na Projektnem tednu, šolsko klimo zaposlenih, uspešnost dijakov na PUD, zadovoljstvo ucencev s tehniškimi dnevi in informativnim dnevom ter sodelovanje med šolo in gospodarstvom pri pripravi gk in PUD. Na podlagi dejavnosti in analiz smo izvedli tudi že dolocene izboljšave.
V šolskem letu 2010/11 bomo »pregledali« delovanje šole s po-mocjo cpi (Center rs za poklicno izobraževanje) - projekt Ess (Evropski socialni sklad), aktivnosti »Evalvacija udnkov implementacije novih izobraževalnih programov in zagotavljanje kakovosti pedagoškega procesa« in delovne naloge »Kolegialna presoja«. Vsebina, ki smo se je lotili, je samoevalvacija kazalnika -podrocja ucenje in poucevanje in je kljucnega pomena pri našem delu.
Metoda je podobna zunanji presoji sistema kakovosti v gospodarstvu, vendar je prijazna do šole in uciteljev, saj se s tem šole in centri med seboj primerjamo, ugotavljamo dobre in slabe strani našega dela, s tem pa pridobivamo bogate izkušnje na podrocju graditve kakovosti.
Poudarek dela naše šolske komisije za kakovost je vzpostavitev ucinkovitega sistema vodenja in spremljanja kakovosti v šoli, izvedba samoevalvacije, ukrepov in izboljšav ter priprava analiz in letnega šolskega porodla o kakovosti.
Zavedamo se, da bomo le z majhnimi, potrpežljivimi koraki prispeli do velikih sprememb. Prepricani smo, da napredujemo v smeri zapisanega poslanstva šole, naše vizije in vrednot. Res pa je, da nikoli nismo tako dobri, da ne bi mogli postati še boljši.
Ugotovitve
Kakovost nikakor ni le stvar vodstva ali komisije za kakovost. Nenehno »izboljševanje šole« je res posledica udnkovitega vodenja (natanCna kritiCna samoevalvacija, strateško naCrtovanje in uvajanje izboljšav). Pri tem pa ne smemo pozabiti na pozitivno klimo na šoli, pa naj bo to med uCitelji in drugimi delavci šole ali pa med ostalimi subjekti izobraževanja (dijaki, starši, lokalna skupnost ...). Vse to nam bo zagotavljalo konkurencno prednost in rast, dijakom ob zakljucku šolanja prakticno, uporabno znanje, ki bo odraz njihovih potreb ter seveda potreb gospodarstva, obrti in drugih socialnih partnerjev. Na tšc Kranj kakovost ni samo zaradi zakonodaje, temvec je to postalo nujno za razvoj in uspešnost delovanja celotnega centra. Zavedamo se, da z delom na tem pod-rocju vplivamo na kakovost vzgoje in izobraževanja mladih, ki so osnovni dejavnik cloveških virov v podjetjih in drugih ustanovah.
Literatura
Mali, D., D. Krmelj, P. Štekar in A. Vršcaj. 2010. Metodološki poročenih za delo šolskih komisij za kakovost. Ljubljana: Konzorcij šolskih centrov.
Mali, D., A. Vrabi^, M. Pevec, M. Papež, K. S. Ermenc in S. Pevec Grm. 2007. Priporočila šolam za izvajanje samoevalvacije: ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Ljubljana: Center rs za poklicno izobraževanje.
Zakon o strokovnem in poklicnem izobraževanju (zpsi-i). Uradni list Republike Slovenije, št. 79/2006.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
(zoFvi-uPB5). Uradni list Republike Slovenije, št. 16/2007,36/2008, 58/2009, 64/2009, 65/2009, 20/2011.
■ Darka Krmelj je samostojna strokovna sodelavka v
Medpodjetniškem izobraževalnem centru v Tehniškem šolskem centru Kranj.
darka.krmelj@guest.arnes.si
Saša Kocijanci^ je ravnateljica Strokovne in poklicne šole v Tehniškem šolskem centru Kranj. sasa.kocijancic@guest.arnes.si