Štev. 26. V Mariboru 30. junija 1892.^ Tečaj XXVI. List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na Posamezni linti dobe se v tiskarni in pri g. Novak-j na velikem trgu po 5 kr. dom za celo leto 2 gld. 50 kr.. za pol leta t gld. 25 kr., za četrt leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 65 kr. — Naročnina se pošilja npravmštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., hftv. 5. — OelAžniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. (..tulila podoba domoljubja. Nismo krivi mi, če ne damo veliko na domoljubje Nemcev naših, posebej pa še je piravo pri nemških na-cijonalcih domoljubje in ravno v naših krajih so ti na-cijonalci doma. Dobro bode torej, ako pokažemo našim bralcem te domoljube avstrijske. Naj pa nam služi za to Bismarck; on je bil v uneni tednu na Dunaji, pri poroki svojega sina. 0 enaki priložnosti je človek rad vesel in tudi sosedje še storijo kaj, da mu vzvišajo to veselje. Tudi Bismarcku lahko želimo tako veselje, ali kar so nemški nacijonalci počenjali v tem oziru na Dunaji, to ni več nedolžno veselje. »Slovenec« sodi o tem, po vsem prav, ko piše, da še človek sicer umeje, zakaj se knez v »rajhu« t. j. v nemškem cesarstvu obožava, nikakor pa ne umeje, zakaj avstrijski Nemci tako poveličujejo »železnega« ijioža. On je Avstriji zadal največje rane, iz katerih še vedno krvavi; on je izdal parolo, da mora Avstrija na vzhodu iskati svoje težišče, on je delal na to, da se je Avstrija raztrgala v dve polovici. Te demonstracije nimajo drugega namena, kakor poveličevati one ideje, katere je do polovice dovršil Bismarck, a te ideje niso v prospeh naši državi. Bismarck je na svojem potovanju vedno ponavljal, da potuje kot zasebnik, ali vzlic temu je njegovo potovanje imelo politiški pomen, ki vzbuja pozornost na Nemškem in v Avstriji. Na vseh postajah, posebno na Dunaju je bil knez Bismarck predmet burnih ovacij. V Berolinu so klicali Bismarcku: »Ostanite tu! Pridite zopet nazaj!« V Draždanah mu je klical neki govornik: »Jedini, ki je popolnem in povsem umei bivšega kanclerja, bil je nepozabni cesar Viljem I. Te izjave povedo jasno, kaj mislijo v širših krogih na Nemškem o sedanjih voditeljih združenega cesarstva, kako sodijo o sedanjem položaju. S hrupnimi ovacijami na nemških tleh se pa kaj čudno vjema navdušenost, s katero so pozdravljali biv- šega nemškega kancelarja na avstrijskih tleh, osobito pa na Dunaju. Prenavdušeni čestilci Bismarckovi spozabili so se celö tako daleč, da so se krvavo zbili s policijo in se jih je več pozaprlo. To ni bilo več navdušenje za osebo »železnega moža«, to je bila politiška demonstracija, v kateri so odmevali burni klici: »Živela velika Nemčija!« Bismarckova prisotnost na Dunaju podala nam je jeden dokaz več, kam bi pritirali državo nemški nacijonalci, ki si z liberalci podajejo roko v združen boj proti avstrijskim Slovanom, ko bi dobili zopet v roke vladno krmilo, po katerem toliko hrepenijo. Kaj bi se govorilo in pisalo, ko bi n. pr. Slovenci, recimo, kacega Strossmayerja tako pozdravljali na avstrijskih postajah! Minolo leto, v Praški razstavi, je bil na kolodvoru v Pragi prepovedan celo pozdrav avstrijskih državljanov, šolska mladina ni smela peti narodnih pesmij in obisk čeških gostov v Nancy-ju so nemški listi opi-savali kot veleizdajstvo. In vendar -Wacht am Rhein< in 'Deutschland, Deutschland über alles« — to pač niso tako nedolžne pesmi, kakor češke iz ust čeških otrok. Seveda v Pragi so slavili vspehe češke marljivosti, na Dunaju pa so demonstrovali za Veliko Nemčijo. Knez Bismarck ni prišel na Dunaj kot nekdanji vsemogočni nemški minister, na katerega se je pred leti oziral z nekakim strahom ves politiški svet kot zasebnik, kot družinski oče k rodbinski S tega stališča mu je mogel čestitati vsak toda spomniti pa se je moral tudi njegove politike, s katero je ostrupljal naše gospodarsl in še kot zasebnik v Saksonskem gozdu vodi carinski politiki z Avstrijo. In ko je sklepal leta 1879 trodržavno zvezo, imel je pred očmi v prvi vrsti svojo državo, katero je hotel obvarovati dvojnega ognja od zahoda do vzhoda. V spominu nam je dobro, ko so v Peterburgu leta 1866 in 1870 razsvetljavah okna, v>. spominu nam je ustaja na severnem Ogerskem, delo »največjega Nemca« v sedanjem stoletju. Narodni šovi- id 1 nizem je torej, v katerem so sedaj Dismarcku sipali kadilo. Nihče ne more tajiti, da je bila Avstrija Uis-marcku samo na straži za Nemčijo in vendar je on bog nemških nacijonaleev, najbolj še teh, ki žive po naših mestih in trgih! Cerkvene zadeve. Jurij Matijašie, stolni prost lavant. škofije. (Konec.) Knezoškof Slomšek so plemenito srce Matjašičevo hitro spoznali in so jih leta 1861 postavili za dekana v Jarenini in pa izvolili so jih za svojega svetovalca. Pa tudi knezoškof Stepišnik so Matjašiča po vrednosti cenili, in so jim izročili 1. 1866. stolno faro Mariborsko v njihovo skrb. Kako radi so njih pošteni Jarenin-čani imeli, to so pokazali posebno po njihovem odhodu v Maribor s tem, da so jim polje še enkrat na novi fari iz lastnega nagiba zastonj izorali, ker so imeli Mat-jašič le malo vozne živine. Pa tudi pri pogrebu smo jih videli, poštene .1 areninčane; med vsemi se je odlikoval častiti starec, katerega spomin ne bode zginil, dokler se bo iz visokih lin glasil mogočen zvon .lare-ninski, ki ga je plačal on sam z darežljivo roko svojo. Tukaj v Mariboru je tudi pisatelj teh vrst kot stolni kaplan k Matjašičevi gostoljubni mizi prisedel. Ne bom Vas pozabil, častili Starešina Matjašič, kako dobri ste nam bih svojim duhovskim pomočnikom, in pa koliko potrpežljivosti ste z nami imeli. Enkrat sem bil pri večerji ves čemeren, ker me je hud nahod nadlegoval, in pa od dela sem bil silno utrujen. Zato sem se hitro po večerji v gorko posteljo skril. Ko sem se ravno zamislil, kako da si bom zdaj, ako je božja volja, sladko počival, pa je na vrata potrkalo. Rekel sem: »Naj pa bo v imenu božjem, spoved bo!« Ko pa vrata odprem, stali so pred menoj stolni župnik Matjašič; v levi roki so imeli svečo, v desni pa steklenico najboljše Jareninske starine, in rekli so mi: »To izpijte, pa bo vse dobro!« Pokorščine od mladih nog vajen, nisem se nič ustavljal, in drugo jutro, ko se je solnce v mojo sobo prismejalo, smejal sem se že tudi jaz, pa tudi dobrotljivi Matjašič so se zadovoljno smehljali, ker so me tako naglo ozdravili. Leta 1881. so postali Matjašič stolni dekan, to je, dobili so škofovsko visoko mitro in zakrivljeno pastirsko palico; leta 1884. pa so dosegli za mil. knezoškofom največo čast, postali so stolni prošt ali starešina vseh duhovnikov lavantinskih. Polni prav za prav Matjašič svoje žive dni niso bili in tudi zdaj ni bilo druge bolezni v njih, tlačila jih je pa visoka starost in v svojem 85. letu so dne 12. maja tekočega leta mirno v Gospodu zaspali. „Oli naglo vse mine, Zvonovi zvonite, Ves trud bolečine, Domu njih spremite! Utrujen se vleže Gre z dela in teže Na oder trpin. Adamov zdaj sin". Ko sem poročal o častiti osemdesetletnici Matjašičevi, ki so jo dne 22. aprila 1887. v krogu svojih najboljših prijateljev obhajali, sem pisal: »Kdor Matjašičevo preblago srce pozna, razume, zakaj da jih je božja previdnost klicala na tako važna mesta. O tem pa ne rečem ne besede več, ker nočem žaliti skromnosti ljubljenega gospoda«. Zdaj pa, po njihovi smrti, naj mi bo dovoljeno, da vsaj nekoliko o tem povem, česar mi niso ^prikriti zamogli. Ukanjeni ali goljufani so bili po raznih zvijačah za blizo 5000 gld., kakor so mi enkrat pa brez vse jeze, na drobno razložili. Sami so bili odkritosrčni in mož beseda, in skoraj si niso mogli drugih ljudij drugačnjih misliti, kakor poštenih. Za stolno cerkev Mariborsko so dali Matjašič vliti na svoje stroške nov zvon; za to, tla se je popravila križeva pot na goro Kalvarijo pri Mariboru, vložili so prav obilno svoto, ker je bilo treba za vsem blizo 1000 gld. šteti; za gimnazijske dijake so skrbeli do svoje smrti in smem reči, da so potrošili za-nje vsako leto 100 gld.; na zadnje so še izročili kratko pred smrtjo skoraj vse svoje premoženje v podporo dijaškega semenišča, katero ravno ztlaj pre-zidavajo in razširjajo. Iiog, ki nikomur dolžen ne ostane, naj Vam plati, kar ste meti nami dobrega storili, ki Vas tliči na veke častito ime lavantinskih duhovnikov starešine in velikega dobrotnika naše šolske mladine! Naš spretni pesnik, Božidar Flegerič, kedaj njih učenec, zložil jim je za grobni spominek to-le pesmico: Majnik cvetoči, zakaj prinesel si novo nam žalost, Saj je imamo tako zmerom Slovenci dovolj ? Žalosten svet je pri ilas, kjer krijejo solnce oldaki, Motno sedaj je nebo, kakor da toči solzi'. Točimo tudi jih mi! Zakaj jih ne bi točili? Grozno nam svojo oblast spet je pokazala smrt, Ki jo kaže navadno nam ubogim Slovencem, Pobirajoč nam može v temni zapira jih grob: Vzela sedaj nam tudi moža iz naše je srede. Težko pogrešamo ga; vzoren je hil odličnjak: Malone šestdeset let obdelujoč vinograd Gospodov, Mnogo otel je ljudij, spravil na pravo jih pot. Malone dvadeset let med tem bil učitelj mladini, Skrben učitelj je bil, blag je na njega spomin. Dolgo ostal bo spomin med hvaležnimi njemu učenci, Ki jih velik je še broj delavnih rodu v korist. Ril je duhovščini čast in dika je bil narodnjaštvu, Z roko podporno povsod vedno pomagal je rad. Dolgega žitja mu tek odtekel je vendar prebrzo; Delaven človek nikdar živel predolgo še ni. Dično njegovo ime! Ne bo ga pozabil Slovenec, Oolgo njegov bo sijaj naši mladini v izgled, In s tem izgledom spomin na njega naj rase in rase, Dokler njegovih kostij ne razkadi se pepel. Častit ostani spomin preblagega stolnega prošta, vlč. g. Jurija Matjašiča! Dr. Jožef Pajek. Mili darovi za družbo vednega češčenja: iz župnij: Sv. Florijan na Počit 4 11. 13 kr., Vuzenice 2 fl., Kozje 6 II. 80 kr., Planina 5 fl. 20 kr., Pilštanj 25 II., Sv. Peter pri Sv. Gorah 10 II., Podčetrtek 5'ti., Sv. Tomaž pri Veliki nedelji 50 11., Sv. Martin v Kožni dolini 14 II., Polenščak ti") II. 15 kr., Sv. Peter v Savinjski dolini 19 II., Rogatec 11 11., Frani 3 11. 51 kr. Gospodarske stvari. Kanadska reneta. Jabelko tega imena je veliko, in nekoliko plošnale oblike; močna rebra vlečejo se mu od muhe proti pec-Iju. Trebuh je skoro vselej nekoliko pod sredino in to slori, da je jabelko proti peclju zelo široko, a proti muhi všpičeno. Muha mu je velika in odprta, nje listki so dolgi, pa ozki, zeleni in volnati; špice teh listkov so nekoliko nazaj zavite. Jama, v kateri se nahaja muha, je srednje široka, liki sklede, liebra počenjajo navadno že v tej jami, ter se razprostirajo, kakor omenjeno že zgoraj, črez celo jabelko. Pecelj je navadno kratek in debel, rjav ter ne moli iz jame, v kateri se nahaja; ta jama je precej globoka, ob kraju široka in z rjo v podobi zveztle obdana. Kpža jabelka je po tem, ali je več ali manj rijasto, ostra, hrapava, mnogokrat mehka; z drevesa je zelena, pozneje pa svetlo zelena, v suhih letinah tudi zlato rmena; solnčna stran sadu je mnogokrat nekoliko rjavordeč-kasta, plamenkasta. Značajne so rjavo-rijaste zvezdice, s katerimi je celo jabelko posipano; te zvezdice združijo se mnogokrat v veče rijaste slike. Meso je rumeno-belo, fino, ob popolni zrelosti krhko, drugače hruskavo, ter ima lin, piijeten mirisni okus. Peščišče je čebulaste oblike, dotika se skoro neposredno peclja, njega os je votla, ter nekoliko odprta; predali so veliki ter skoraj dve tretjini peščišča zavzemajo ; peške so navadno slabo razvite, podolgovate in ošpičene; cev, ki podaljšuje jamo, v kateri sedi muha, je kratka in široka; niuhini listki je ne zakrivajo, praš-niki sedijo globoko. Sad zori sredi meseca novembra in traja dobro shranjen do meseca marcija ali aprila. Jabelko je priljubljen namizni sad. Trgati se mora pozno in oprezno, ranjeno rado hitro gnjije, a prerano trgano postane velo. Drevo ima precej veliko, široko, malo obokano krono, veje stoje precej vodoravno od debla. Rodovitnost kanadske renete se obče hvali. Drevo močno in hitro raste, krona je močno listnata, ter polna sadnih mladik. Sorta uspeva v naših krajih v toplejših legah, ter v rodovitni, dobri, če tudi lažji zemlji izvrstno. Krona se pa mora večkrat iztrebiti, ker inače se zaraste popolnoma z lesenimi mladikami, ki drevo nepotrebno slabijo. Čez nekoliko let je navadno potrebno, da se drevo pomladi, t. j. da se mu cela krona odvrže, in nova vzgoji, ker ga njega redna rodovitnost oslabi. Letne mladike so debele, volnate, ter z debelimi pikami posejane. Cvetni popki so veliki in topi, koglasti ter z volno obdani; lesni popki so špičasti, volnati in trdo k mladikam pritisnjeni; listje je podolgovato, zelo veliko, ter ostro zobnato; zgornja stran listja je temno zelena, spodnja je pokrita z volno; žile po listju so močne. Zavoljo velikega sadu naj bi se drevo sadilo bolje na krajih, kjer veter preveč ne pritiska. Kdor želi te sorte, dobi drevesa in cepiče med drugimi pri cesarjevič Rudolfovem sadjerejskem društvu pri Sv. Juriju na južni železnici in pri deželni sadjarski in vinorejski šoli v Mariboru. Fr. Matjašič. Sejinovi. Dne 2. julija v Sentilji pod Turjakom, na Gori pri Ptuji, vPletrovčah, na Polenščaku, na Remš-niku in na Rečici. Dne 4. julija v Mariboru, v Podplatu, v Vidmu in v Vuzenici. Dne (i. juli ja na Ptuji in v Spiel- feldu. Dne 7. julija v Kapli in Vojniku. --* t _ Dopisi. Iz Šaleške doline. (Slovesnost.) Pretekle dni se je vsa šaleška dolina oblekla v praznično oblačilo in dnevi od 10. do 15. junija so bili lu dnevi veselja, kajli mil. knezoškof in višji pastir so po našej lepej dolini delili zakrament sv. birme na stotine mladini. V četrtek 9. okolo 6. ure pripeljali so se v Št. Janž na vinski gori, kjer so jih pričakovali duhovniki iz domače in sosednjih v dekaniji, šolska mladina z učitelji in lepo novo šolsko zastavo, katera je bila pred birmo pripravljena in na binkoštno nedeljo popoldne pred večernicami slovesno blagoslovljena, lianderce so čč. šolske sestre v Mariboru iz krasnega blaga prav okusno napravile; na eni strani se vidi podoba sv. Alojzija, in na drugi podoba brezmadežne Device Marije. Isti večer je bilo v cerkvi izpraševanje šolske mladine iz krščanskega nauka; pred tem so bile molitve in sv. blagoslov. Drugi dan kvaterni petek se je deževno vreme, ki je zelo oviralo okin-čevanje in druge priprave, izjasnilo in nastopil je krasen vroč pomladni dan. Sv. cerkveni obredi blagoslovljenja novih od g. Alberta Sainassa v Ljubljani vlitih zvonov so se pričeli ob 8. uri zjutraj, zatem je bila sv. maša, katero so, kakor tudi po sv. maši pridigo, opravljali mil. knezoškof sami, in potem deljenje sv. birme okolo 130 birmancem. Okolo 1 ure popoldne so sv. opravila minila. Potem so se podali mil. knezoškof v župnišče, kjer so se vršile predstave itd. Okolo 4. ure popoldne so se mil. višji pastir, spremljani od vseh duhovnikov, poslovili in odpeljali-v Št. Ilj pri Gradiču, kjer so bih, kakor tudi po vsej šaleški oblini prav svečano sprejeti, tako v Skalah, v Št. Martinu, pri sv. Mihaelu pri Šoštanji v Št. .Janžu so na večer prihoda mil. kezoškofa hiše lepo razsvetili in po bližnjih hribih lepe krese zažgali, posebno lep je bil kres iz smolenjakov na »gomžarjevej peči« nad župnijsko cerkvijo, sestavljen v podobi križa; krepko pokanje iz topičev je vse te dni poveličevalo slavnost in dalnjim krajem oznanjejevalo, da se tu posebne svečanosti vršijo. Novi zvonovi Št. .lanški so vglasbeni v F-dur (f, a, c) ter imajo težo skupaj kakih 31 starih centov, namreč večji okolo 17, srednji črez 9, in mali črez 5 centov. Zvonovi imajo mehak, mili glas. Stari zvonovi, katere je zvonar v račun vzel, so bili vliti v C.elji v livarni Konrada Schneider-ja in sicer večji težak kakih 10 starih centov, v letu 1723, srednji, težak kakih 7 centov, leta 1708, in mali kake 3 cente težki zvon leta 1724. Naj bi novi zvonovi, ki so prevzv. knezoškofu prvokrat v pozdrav zapeli, mnogo mnogo let, budili župljane k časti božji! Iz Vojnika. (»F.d i nos t«.) Naše mlado društvo je napravilo, kar je že znano, dne 19. junija t. 1. prvi svoj shod pri gosp. Karolu Vrečarju. Dolgo se je ustanavljalo in da je res potrebno bilo, izpričala je mnogoštevilna vdeležba ljudstva, zavednih kmetov in tržanov in drugih gostov. Dež je lil, vender ni jih mnogo preplašil. Po štirih popoldne zaigrala je vrla Šmarijska godba »Naprej zastava Slave«, da so kar odmevali veliki prostori. Na to nastopi č. g. Fr. Lekše in pozdravi v imenu osnovalnega odbora pričujoče. Razloži in prebere jim pravila, katera je z odpisom dne 16. maja c. kr. namestništvo potrdilo. Pove zbranim koristi, katere bode imel vsak ud od tega društva, ker bo lahko za nekoliko krajcarjev čital poštene slovenske časnike in knjige, katere se bodo naročevale od udnine. Težko, pravi govornik, se je godilo Slovencu v prejšnjih časih, jcer ga je zatiral oblasten Nemec, pestil oholi Madjar in mu za nokte zabijal trnje vročekrvni Italijan. Toda ti so bili ptujci »a tudje dete tvoje nije«, torej ti za nas slovenske otroke mnogo srca in ljubezni niso imeli. Tem sovražnikom pridružili so se še nevestni sinovi »majke Slave«, nemčurji, kateri so zdaj najhujši in najnevarniši sovražniki. Toda tudi teh se Slovencu ni freba bati. Poznavati naj se uči svoje pravice, katere mu daja država, in posluževati se mu je vseh dovoljenih sredstev in poštenih pripomočkov, katere mu postava dovoljuje, ona postava, katero so potrdili naš presvitli cesar, ki želijo mir in edinost med vsemi narodi in zato je govornik tudi pozval pričujoče, naj trikratni »živio«_pre-svitlemu cesarju zakličejo, na kar je godba zaigrala cesarsko pesem. Potem je nastopil vlč. kanonik gosp. dr. Gregorec ter pojasnjeval v dalnjem zelo poučnem govoru raz v i t^ k naših društev in (vsega gibanja med Slovenci, začetek, korist in potrebo društev. Večkratni glas »tako je« med kmeti, »to ni prav« med zavednimi možmi je pričal, da je č. govornik kakor vselej na pravo struno zadel. Pojasnjeval je tudi naše razmere v državnem zboru ter ljudem o novem denarju poročal, kar je vidno vsakega zanimalo, kako se hoče zdaj, ko vse toži, da ni denarja, ves svet naenkrat pozlatiti. Po govoru seje kar začelo vpisavanje udov, katerih se je toliko vpisalo, da človek ne bi tega pričakoval. Na to se je izvolilo vodstvo, v katerem je eden duhovnik, dva župana in pa pet tržanov in školjevaški občinski svetovavec. Nastopil še je tudi g. Hribar ter v znani gorečnosti navduševal ljudstvo za vse dobro. Med raznimi prestanki se je godba prav dobro skazala. Omeniti mi je tudi dolžnost. da so nas počastili gostje iz Celja, iz Konjic in iz Št. Jurija in da so nam prišli telegrami iz Št. Pavla. Slovenske Bistrice itd. Hvala Vam, na svidenje zopet kmalu! Po kratkem opisu še bolj kratko mi je omeniti za danes samo to, da se ne bomo prepirali z »Vahterco« in pa vojniškimi odretimi nemškutarji, kje je bolj »lušno« bilo. Slovenci smo zelo zadovoljni z našo veselico, katero je samo kalila nemčurska nesramnost. Če se ta njim »luštna in vesela« zdi, kakor Vahterca« piše in se po stari navadi ob poštene Slovence čoha, naj ji bo. Vsak na svoj mlin vodo navrača in vsak po svoje, djal je tisti, ki je kravo s svedrom drl! Torej se še vidimo, »Vablerca« in Vojniški nemškutarji! ? Iz Brežiškega okraja. (Razno.) Na Bizeljskem so amerikanskih trt že mnogo zasadili ter se jim neki to delo prav dobro obnaša; pa že tudi požlabnjenih je veliko in se je, kakor se sliši, letos obilno grozdja zastavilo. Zal pa, da je tudi tukaj 31. maja popoldan toča precej škode napravila, posebno še na požlabnjenih. nežnih mladičih, koje je precej polomila ali pS celo odbila. -— Naj bi vsaj pri- tem ostalo, bilo bi še vendar neka.j amerikanca ! Bolj na slabem so prek Sotle na Hrvaškem, kjer je toča še večo škodo napravila. — V vašem cenjenem listu št. 18 je bil Jelovški srenjski za-stop pohvaljen radi sklepa o -konkubinatu«, ker je sklenil one, ki v divjem zakonu žive, ostro kaznovati, ali pa iz srenje ižtirati. — Želeti bi bilo, da bi se v tej ogledal tudi Dizeljski srenjski zastop ter enako sklenil. Pripoveduje se namreč, da se tudi tam nahajajo ljudje, ki enako žive, srenjski odbor pa se neki malo za to briga, ali ima gotovo tudi nalogo za občinski blagor in nravnost skrbeti. Od Velike nedelje. (Občinsko.) Akoravno naši narodni nasprotniki vse sile napenjajo, da bi nam kratili naše narodne pravice, vendar mora vsakega rodoljuba radost na boljšo bodočnost obhajali, kedar vidi in opazuje, kako je narodna zavest že v našem ljudstvu vkoreninjena. To smo videli in slišali v naši sosednji občini Sodinski ob času volitve občinskega predstojništva. Ko je bil gospod veleposestnik Vido Dovečar zopet enoglasno občinskim predstojnikom voljen, je nagovoril pričujoče gg. odbornike blizo tako-le: Zahvalim Vas, odborniki in vaščani, za častno zaupanje, katero ste mi skoz to skazali, da ste me enoglasno zopet kot predstojnika volili. Čeravno imam svojih opravil dovolj in se tudi občinski posli od leta do leta mno-žujejo, kakor sami vidite, vendar hočem prevzeti ta posel, ter vestno in nesebično gospodariti v prid naše občine in tudi v širjem pomenu na blagor naše mile domovine pri vsaki priliki, kolikor mi bo mogoče. Kljubu temu, da nam nekateri stroški, osobito za šolo rastejo, smo- vendar v zadnjih treh letih lepo svoto prihranili, kar kažejo posojilne knjižice, in bode tudi vpri-bodnjič moja skrb. da se vsaka tudi manjša svota, katero prigospodarimo, obrestno naloži. Polagam pa Vam na srce in Vas prosim, častiti gg. odborniki, delajte tudi, kolikor Vam mogoče, v prid občine in posebno povdarjam. bodite in ostanite vselej zvesti in odločni narodnjaki, bodisi ob času kake volitve ali pri kateri bodi priliki in pokažite s tem, da ste tudi ene misli z menoj: Vse za vero, dom, cesarja! Bodimo složni, kajli v edinosti ,je moč. Iz Gradca. (»T ri glav«.) [Konec.] Ob 2. popoldan je bil banket v gostilni g. Jagodica, kjer se nam je na splošnjo zadovoljnost postreglo. Udeležilo se ga je do 80 oseb, med njimi mnogo odličnih rodoljubov kot gg.: dež. glav. nam. dr. Jurtela, kranjski dež. odbornik dr. J. Vošnjak, dež. poslanec dr. Dečko, predsednik Šmarijske čitalnice Stabuc, dr. Drč in dr. Majaron iz Ljubljane, dr. Treo in Hribar iz Celja, dr. Czipelka iz Šmarija in več druzih. Med banketom govorilo se je mnogo navdušenih napit-nic, katere bi bile tudi vredne, da se zabeležijo, a prostor nam tega ne dopušča. Pri koncertu bili so prostori Jagodičeve gostilne do zadnjega prostorčka napolnjeni. Tamburaši in pevci izvajali so vse točke na splošno zadovoljnost, kar je pričalo burno odobravanje. Po koncertu razvila se je prijetna prosta zabava. V torek bili smo povabljeni od tržanov na prijazen holmec sv. Roka, kjer nam je bila pripravljena cela pojedina. Tu se je razvijala še le prava domača zabava. Napitnica vrstila se je za napitnico, katerim so odgovarjali od zvunaj streli topi-čev. Pevci so nas pa razveseljevali s popevanjem krasnih narodnih pesini.j. V taki zabavi nam je prišla le prehitro ura, ko smo se morali ločiti od prijaznega holmca, s katerega smo videli do polovice slovenske Štirške. Ob 4. popoldan poslovili smo se od Irga Šmarije in se odpeljali proti Grobelnu. Do tje nas je spremljalo neka.j gospodov. Stabuc govoril je še tu besede v slovo, odgovarjal mu je g. Jenko, zahvaljevaje se vsem tržanom še enkrat za krasen sprejem. Na to smo se odpeljali s prijetnimi spomini v srcih proti Gradcu. H koncu naj omenim še s posebno pohvalo tržane Šmarija, kateri so ozalšali tako lepo svoj prijazen trg o našem prihodu, nam priskrbeli vozove do postaje in prenočišča ter nas pri sv. Roku tako bogato pogostili. Posebno pohvalo zasluži pa tamošnja častita duhovščina, katera se je toliko za nas zanimala. Obžalovali smo le, da se ni mogel naše slavnosti udeležiti tudi preč. gospod kanonik in dekan, katerega je ovirala bolezen: a kljubu tej seje vendar dosti zanimal za izlet »Triglava in je blagovoljno prepustil več sob za prenočišča. *) • r. ■-- Politični ogied. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Nemška levica je zgubila svojega prvaka, dr. Herbsta; zadnjo soboto je na Dunaji umrl v 72. letu svoje dobe. Mož je bil pravi oče nemške levice, toda zadnja leta mu je iz vil krmilo iz roke pl. Plener. Herbst je bil tri leta minister, Plener pa se vspenja doslej še zastonj na enako mesto in sploh ni tako bistre glave, kakor je bil dr. Herbst; enaka pa sta si v sovraštvu do Čehov in poprek do vseh slovanskih ljudstev. — V času, ko je bil Rismarck na Dunaji, zaprli so več mokroušesih mladeničev zavoljo upitja: »heil Bismarck!« in drugih neredov: izmed teh stoji jih sedaj že več pred sodnijo ali pa so v zaporu. Ne vemo pa, če niso drugi več krivi, toda roka pravice ne more do njih. Škoda. — V torek dne 5. julija pridejo načrti za postave o novem denarji zopet v državni zbor: v odseku je bilo sicer o njih veliko besedij, ali brez nasledkov za načrte same. Iz tega sodimo, da obveljajo vsi načrti tudi v drž. zboru. Moravsko. Svitli cesar so prišli v nedeljo dopoldne v Rrno in slavnosti so se vršile po redu, kakor so ga bili določili že poprej. Cesar so govorili tudi večkrat češki, tako koj v odgovoru na pozdrav dež. namestnika. Navdušenje za Nj. veličanstvo je bilo povsod in veselo znamenje domoljubja. Dnes pa se vrne Nj. veličanstvo na Dunaj. Štajarsko. Iz ene strani se trdi, da pride ven-dar-le do shoda nemških veljakov v Gradci, iz drugo pa se kaže, da ne vedo prav, čemu da bi jim shod bil. In resnica, kaj še čejo Nemci v oziru svojega jezika? Povsod še nemščina, sedi pri nas za mizo, tudi tam, v tacih uradih, kamor prihaja le slov. kmet, sedi gospoda, ki ne zna ali vsaj noče znati jezika, ki ga govori ljudstvo, s katerim jim je opravka. Naravno je, da take gospode ljudstvo ne vidi rado ter si jo želi izpremeniti, se ve, da le po postavi ali še skromniše, po prošnjah do višje gosposke. Ako le-ta včasih usliši prošnjo ljudstva, to vam je potem v očeh nemške gospode pa — krivica in največji greh grofa Taaffe in njegove vlade. Koroško. V Gelovci se je župan Fr. Glockner odpovedal tej časti in so imeli potem silo, komu da jo naj izročijo. Na zadnje jo je dobil dr. Posch, ali ni je prav vesel, kajti v občinskem gospodarstvu so jo liberalci jako zavozili. Njega čaka torej težavno delo, ali mu bode kos? — Kakor je znano, je pri večih sodnijah treba tolmača, če hoče sodnik kaj dopovedati slov. stranki. Slovenci so vlado že večkrat opomenili na to, ali kakor je podoba, zastonj, kajti mlade sodnike, avskul-tante, jemlje, c. kr. dež. nadsodnija še vedno le iz nemških pravnikov, kako dobijo potem sodnije tacih sodnikov, ki bi znali slovenski? Kranjsko. »Slov. matica« je imenovala A. barona Winklerja, dež. predsednika v Ljubljani, za častnega člana in je s tem počastila tudi sebe, kajti baron je sicer v drž. službi, vendar pa ne zakriva nikjer, da teče v njegovih žilah slov. krv. — V Rudolfovem so pri zadnjih občinskih volitvah zmagali po vsej vrsti slov. možje, nekaj časa pa so že vzdigovali nemškutarji glavo ter so računali na razpor med Slovenci. Hvala Bogu, da tam Slovenci niso posnemali teh v Ljubljani. Primorsko. V (iorici je umrl France Podobnik, c. kr. stavbeni svetnik. Mož je bil časti vreden slov. rodoljub. — Zoper slov. ljudske šole v Gorici se vspenja, kar največ mora, mestni zastop, toda 7000 Slovencev je v mestu in njim se bode vendar dovolilo toliko, kolikor se drugje peščici Nemcev ali Lahov dovoljuje z odprto roko. Tržaško. V okolici Trsta je gorelo na večer pred sv. Ivanom veliko število kresov in hočejo jih vžgati tudi na večer 4. julija v čast sv. apostolov slovenskih. •— Slov. čitalnica je priredila včeraj svojim udom veselico v Senožečah. Vdeležba je bila mnogobrojna. Hrvaško. Ogerska vlada sili madjarski jezik tudi v hrvaške šole; v Zagrebu morajo se ga otroci v obrtni šoli učiti kar izog zna, koliko žuljev od slov. kmetov je na onih goldinarjih! (»Slov. čitalnica«) v Mariboru se je preselila iz Grajskih ulic v Gosposke, v gostilno k nadvojvodi Ivanu«. Novi prostori so v prvem nadstropji in jako ugodni. (Ogerska država) meri 282.804 štirijaških ki- 1 lomelrov, Hrvaško in Slavonija pa skupaj 42.500 štir. km. Prebivalcev šteje Ogersko 15,122.514, Hrvaško pa 2,184.414. Madjarski govori jih neki 7 milj., rumunski in nemški po 2, ter blizo toliko jih govori slovaški in hrvaški. Katolikov je 8 mil., 2'!., milj. razkolnikov, 2 milj: kalvincev in 1' 2 milj. lutrovcev, 700.000 pa je judov. Največje mesto je Rudimpešt, ki šteje 500.000 in Szc-gedin, ki ima 80.000 prebivalcev. Zagreb šteje 38.000 in Reka 29.000 ljudij. j (D o k tor s t v o.) Č. g. Anton Medved, kaplan v zavodu deli' anima v Rimu, je postal ondi dne 4. junija dr. modroslovja in dne 25. junija na Dunaji dr. bogo- ; slovja. (Deželna nižja gimnazija v Ptuj i.) Napoved učencev na nižji gimnaziji v Ptuj i za 1. razred se vrši dvakrat, in sicer: ali 15. julija od 10—12 ure, ali pa 10. septembra od 10 12 ure. Sprejemna skušnja začenja se vsakokrat ob dveh. V H., III. in IV. razred se bodo sprejemali in upisovali učenci 17. septembra od 4—6 ure. Tschanet, ravnatelj. (Imenovanje.) Minister za uk in bogočastje je imenoval g. dr. Arturja Steimvenler. ravnatelja na c. kr. gimnaziji v Mariboru, za ravnatelja na 1. gimnaziji v Gradci in g. dr. Petra Stornika, profesorja na c. kr. gimnaziji na Dunaji, za ravnatelja c. kr. gimnazije v Mariboru. Zadnji je rojen KoroSec iz Lesja. (Rrzojav.) Kako dolgo je treba čakali, da pride na brzojavno vprašanje iz Londona odgovor v New-York v Ameriki? Na poskusu se je pokazalo, da je za to treba samo štirih minot. Najhitreji parnik pride pa Ije v šestih dnevih. (Rirmancev) je bilo letos v Šaleški dolini 1212 in v Laški dekaniji 2931, razdele se pa lako-le: v Št. Janži na peči 123, v Št. Ilji pri Gradci Uit, v Skalah 345, v Šmartnu 131 in v Šostanji 552; nadalje v .lur-kloštru 280, v Laškem trgu 1150, v Loki' 320, v Trbovljah 784 in v Dolu 397. (Pij anstvo.) Dne 20. junija je prišel Ivan Korošec, kancelijski sluga v Gelji, v pozni noči domov ter ji; razbijal po hiši, da je bežala njegova žena z llletno hčerjo i/, hiše. Na to pa .je nesrečni človek vzel mišnice in je drugo jutro umrl v Imdili bolečinah. (Ponočnjaki.)" V Račah je prišlo v noči od Ki. na (17. junija krdelo kacih 18 dečakov pred hišo kilmc-narja J. Horvata. Ko jih je ta opominjal, naj bi odšli, niso ga ubogali, ampak še le bolj razsajali. Mož da jim na to iz svoje puške praha in rani jih petero. Našli so torej, česar so iskali. (Smodnik.) V četrtek, dne Ki. junija so streljali v Vojniku s topiči, v tem pa jo Jožef Purger vsipal na novo smodnika v topič, v katerem še je tlelo. V tem se mu je za kilogram smodnika unelo in mu je požgalo roke in lice hudo. (Sadjerejsko društvo) za šoštanjski okraj ima v nedeljo, dne 3. julijo v čitalničnih prostorih v Šoštanji ob 3. uri popoldne svojo glavno skupščino in sicer po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednikov, 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Predavanje g. Rele-ta o cepljenji amerikanskih trt v zelenem stanu. 5. Razni nasveli. 9. junija v Savinji pri Grobel-16 let stari mladenič iz Gor- (U tonil) je dne skem mostu Jože. Hren, njih (lorč. (»V a lita ric a.«) Gelji, »Deutsche VVacht W. Oechs, uredovanje l'ri glasilu nemških kričačev v ima oskrbovanje denarja gosp. pa France Gzischek in tisek Rnkuscheva udova v rokah. Kaj ne, da je »vahtarica« sedaj v trdnih, nemških rokah? (D uhovniške s p r e m e ni l> e.) G. g. Matija Karba, kaplan na Dobrni, je dobil župnijo Sv. llja v Zrečali. I iOterijne številke. Line 25. junija 1892: 21, 76, 61, 45, 74 Trst 68, 87, 61, 6, 27 Zavarovalno društvo 71 Unio catholica" na Dunaji I., Backerstrasse 14 in v Grradci Radetzkystrasse 1. priporoča so vseui katoličanom, kateri nameravajo složnost na gospodarstvenem p >!ji. Društvo oskrbljuje zavarovanje proti ognji:, nesreči in za življenje, kakor tudi cerkvenim in občinskim predstojnikom zavarovanje zvonov proti razlomu in poklini. Zastopniki se iščejo. Varnost pojKilna, premije po ceni. Nji Frankolovem je lepo posestvo, čisto pri državni cesti z 18 oralov zemlje, ■/. novo hišo, z velikim hlevom in kozolcem, z mlinom, s kovačnico, z žago na prodaj. Kdor misli kupiti, naj se oglasi ali piše gospej Kat. Vodenag na Frankolovem, pošta Vojtlik (Hochcnegg). 3-3 rim 5-15 J, Weipert & sin v Stockciiivi priporoča vsakovrstne lastne gospodarske najbolje in novejše stroje, kakor vitla, mlat.il-nice, rezalnice za sadje, stiskalnice, mline in vse rezervne dele itd. po celo nizki ceni. IMačilo na obroke. Potovalnih agentov ne pošiljamo in zavolj priročnosti je naša vzgledna zaloga pri gospodu F. Pišeku v Hotiuji vesi (bei Kranichsfeld.) Stroji se |X)šl,jejo frank o in 14 dni na poskušnjo. Ceniki zastonj. k ki žive na kmetih, priha-jajo z ljudstvom mnogo v doti k o, uživajo spoštovanje in zaupanje njegovo ter znajo, slovenski pravilno pisati, za-morejo si o poletnih mesecih prislužiti lepe denarje, ako se hočejo marljivo lotiti poslo-vanja za stvar, katere važnost je splošno priznana. Kdor se zato zanima, naznani naj svoje ime in bivališče pod naslovom: 84. 13 poste restante v Ljubljani. 4-5 Gornje-Savinjska posojilnica v Mozirji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bode vsled njenega današnjega sklepa od 1. julija 1892 počenši denarne vloge le s 4'/Je/n obrestovala in od danih posojil le (>°/0 obrestij tirjala. Mozirje, dne 11. junija 1892. 3-3 K» V MillrljNl vo. WTéewee dobrih starišev slovenskega in nemškega jezika in dobrih šolskih spričeval se vzame pri Tomažu Golob-u, trgovci pri Sv. Andražu v slov. goricah. 2-2 Išče so duhovnik, kateri bi pri katoliški rodbini na Stajarski graščini v štirih prihodnih mesecih sv. mašo služil pod ugodnimi pogoji. 3-3 Oskrbništvo v Plevni, pošta Žalec pri Celji. 3 Poštne ulice. Maribor ot> l>r. Poštne ulice 3. Velika zaloga B-caznega blaga kš» /cusko »bleko. Največja zaloga tkanine «a suknje in hlače, domači in inozemski pridelek. Vsakovrstno biap za talarje za če. duhovščino, neumen, toskin. razno hlap za niiifornie in obleke za gospe. Pruvu tirolslin i*iitšc\ ii»i». Velika zaloga rnmbur.škega in creas-platna, platna za postelje v vsaki širokosti. Damast in plahuta za mize, všivano platno. Lastni pridelek domačega mi2nega platna, prtičev in obrisačev. Zaloga vsakovrstnega sifona, tkanine za pohištvo, zagrinjalo, preproge itd. ti' I *<> lli^lci 0«>>ll!. i ^ n y <: i -ir, Nvarilo. Kakor se mi je poročalo, klati se po Mariboru in okolici mlad mož ter se hvali, da je v rodu 7. menoj. Ker pa to ni resnica, prosim uljudno it. duhovnike, naj mu ničesar ne dajo na moje ime. Pri Sv. Petru nižje Maribora, dne 29. junija 1892. Mart. Jurkovič, župnik. Razpis stavbe. Naznanja se, da se ho na Keblju v občini Kot v Konjiškem okraju zadnja pošta: Oplo -niča stavila nova šola. Zmanjševalna draži a te stavbe, katera je preliminirana na 5950 gld. 59 kr., bode 2(i. julija ob 10. uri na Keblju. Pismene ponudbe se naj pošljejo krajnemu šolskemu svetu na Keblju s 5°/0 varščine. Krajni šol. svet na Keblju, 20. junija 1892. A. Gričnik, 1. r., načelnik. Novi živinski sejem je vis. c. kr. namestnija pri Mali nedelji, na prostoru Blaža Ivorošec-a dozvolila in to v četrtek pred Troj i šk o nedeljo in drugič na Urši no, to je dne 21. oktobra vsakega leta. K obilni vdeležbi, se kupci in prodajalci prijazno vabijo. A. Božič, župan. v Kamniku na Kranjskem. (Postaja lokaine železnice Ljubljana-Kamnik.) Zdravljenje po načinu župnika Kneippa. pod vodstvom specialnega zdravnika, ki ima spričevalo sposobnosti od vlč. g. župnika Kneippa, pri katerem je dalje časa prakticiral in je potem sli oz dve leti vodil jako obiskano zdravišče po Kneippovem sistemu, ter je najboljše vspelie dosegel, kar kažejo mnoga zahvalna spričala. O zavodu in stanovanjih daje potrebna dotična pojasnila 3 Vodstvo zdravišča Štajerska deželna 3-4 } J Rogaška slatina, J izvirek „Tempelj" in „Styrija". " Nova napolnitev v novic zgra-4 jeni natakalnici, kamor se slatina naravnost izliva. ™ Te glavberjeve solne slatine, katera ni 9 4 samo izborno sredstvo proti holeznim | J organov, ampak tudi Jako prijetna hla- - 1 dilna pijača, ni zamenjati "Z3C ' ¡slinami, katere se proda- | M na Slatini ])ri Uogatci kakor tudi v b 2 vseh prodajalnicah mineralnih vod, v ? i špecerijskih prodajalnicah in drogueri- P ^ jab, ki so na dobrem glasu in lekarnah. ^ | z drugimi kislinami, katere se prodajajo pod imonom: „Rogaške". 9 Dobiva se pri slatinskeni oskrbništvu Krčma na prodaj. V prijaznej vasi pol ure od Ptuja se proda dobra krčma s zidano hišo, lepo kuhinjo, kletjo, s studencem, gospodarskim poslopjem, ■/ lepim vrtom, 10 orali njiv in 3 orali gozdov po prav primerni ceni. Kupci naj se oglasijo pri gosji. Fras-u, gostilničarji na Hajdinji pri Ptuji 2-3 Schivitz & Comp. (Živic in družb.) v TrMii, ulit*» Zoitla štev. 5, prodajajo najizvrstnejše škropilnice proti pe-ronospori in jih po pošti pošiljajo za 8 gld. in 50 kr. komad. 3-3 Mlin s tremi tečaji, stopo in oljarijo se da takoj v najem. Več se izve pri [oskrbništvu Jareninskega dvora v Jarenini pri Pesnici. 3-3. , mlatilnice. čistilnice za lito, trierje. slamoreznice, mline r.a «ufjje, stMililce i» ulje ti tli», n Erozije, tufcot iso drag» *aw in prt(r*» zn kmei(jNtvo, vinarstvo in 8adJei^)Htvo itd. priporoči) v najnovejši in (uuboljil obliki, po ceni'. IG. HELLER, DUNAJ, */2 Praiersirasso 78. Illuitrovanf zapisniki I* pohvalnn pisma v hrvatskem. «en*km.. I«ih«m In iIovmsM« Jtuku po zahte*an|ti breiplafnn In franko — »C»» <• poekoinjo - oarandM. «Sodni poflojl. D4E* X*ifft tmitmr črne/ -bo | Saharin, "^HJ I Fluid za ltonje. I „zlatemu Križu" Droguerija t „zlatemu Križu" Celje, Balinliofgnsse štv. 7 priporoča po ceni za desinfekcijo v šolah, uradih in župnijskih hramih karbolovo kislino kem. čisto, kreolin, karbolovo kislino sirovo, železni vitrijol, klorapno, bakreni vitrijol, nadalje svoje zdravstvene korenine, zelišča, soli in prajke za vlivanje in prajke za živino v najčistejši kakovosti. VHnfiovvHltte ttveie tiimmihir (rnlz, Bregenz od vlč. g. župnika Kneippa edino pooblaščena tovarna za sladno kavo na Avstrijsko-Ogerskem. Specijalne tovarne za W SISALJKE TEHTNICE I vsake vrste. za vse svrhe. 12—20 žlebe v vsaki velikosti. Commandit-G-esellschaft für Pumpen- und Maschinenfabrikation W. GARVENS, Wien, I., Wallfischgasse Nr. 14. Zapisniki brezplačno in franko.