10. štev. Novo mesto, 5. lunrca 1909. XXV. letnik. DOLENJSK E NOVIC p Izhajajo vsak petek; ako jo ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jim je s poStnino vred za cclo leto naiircj 3 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in riruge evropske države znaša 3'50 K, za Ameriko pa 4-50 K. Dopise sprejema urodniSlvo, naroiinino in oznanila tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mestu. Bolenjcem v pojasnilo in prevdarek! v zadnji številki smo ob kratkem omenjali slioda, ki se je dne 22. februarja vršil v zadevi „Dol. Novic". Povedali etno, da se je sklenilo ee nadaljevati u tednikom. CJlede tedenskejja isiliajanja „Uolenjskili Novic" popravljamo zadnjo notico v toliko, da se je sklenilo podaljšati tedensko izdajanje do konca '11 area ter med tem časom storiti vse, da »e dvigne število naročnikov. Od tega vspelia bo le odvisno, kaj se po preteku te dobe končno ukreoe. IVi dosedanjem številu naročnikov bi tedensko izdajanje i'.kazalo koncem leta blizo 4000 K izgube. Djnes pa nam je natančneje pojasniti, zakaj se sto-•"'tno ta poskii«. Glejte, rojaki iz jednostavnega razloga, ker je mogoče, ako si le hočete ohraniti svoj list. Ne da bi hoteli komu kaj očitati, podajamo v prevdarek nastopna dejstra: 1.) Po zadnjem ljudskem štetju izkazujejo nas Dolenjcev, odstevsi nemško govoreče Kočevarje, čez 200.000 prebivalcev. Če izvzamemo ljubljansko prebivalstvo, nas jt Dolenjcev skoro toliko kakor šteje Gorenjska in Notranjska skupaj prebivalcev. Ali bi se torej ne mogel izmed vsakih ali vsaj teh 200.000 ljudi dobiti vsaj P» eden, ki bi naročil naš list in mu tako zagotovil obstanek ? ïi.) Pregledali smo tudi krajevni zapisnik ter našteli P» tlolenjakili okrajnih glavarstvih vkupno 1^63 vasi oziroma selišč, in gieer : v novomeškem glavarstvu 463, v črno-»laljskem 214, v krškem 467, v litijskem samo za sodnji okraj Višnjagora 148, in v kočevskem brez nemških vasi 271, — Kateri rodoljub bi bil tako malodušen, da bi da ni mogoče jedno z drugim v večje in manjše ^'aai spraviti še vsaj po cq izvod „Dol. Novic"? In glejte, "prav toliko novih naročnikov se potrebujemo, 3.J Kje in kako bi se mogli dobiti? Naštejmo najprej sedanje naročnike, da bodo čestiti čitatelji razvideli, kje bilo treba živahnejše agitacije. Omenjamo, da smo vpisali župnije, a številke veljajo le za dotične pošte, kase listi pošiljajo, zato pri nekaterih farah stoji „?". Bclokrajina, dekanat Semič (átovilo naročnikov po poštah): .V '"^enuč......naročnikov: 9fi f- Atilcšici.........5 'f Črnomelj......... IJrajiattiš . ......? Metlika ......31 fodzometi (Gradac).......9 Prcloka Vinica.......? liadovica (pri Metliki)......? vStari trg p. Poljanah......1 Hanina.........1 Odnos 171 Prenos 11. Stibor........ 12. Vinica........ 13. Vrh (z Vinico)...... II. Dekanat Novo mesto izborno: 1, Mesto...... naročnikov Bela cerkev 3. Brusnice . 4. ("'rmošDjice Ti. Mirna peč (i. Podj^'rad . 7. Podanica . 8. Prečina ». Soteska (Dvor) 10. Sto I liče 11. Šempeter . 1ÍÍ, Stimrjcta . 13. Šinihei-Kandija 14. Toplico . 15. Vavtavaa (Straža) III. Dekanat Lcskovcc (Krško): 1. Leskovec......naročnikov 2. Hosianj (Hadna) 3. Bučka ' . 4. Oerklje (Krška vas) . 5. Čatež ob Savi (Krška vas) 6. Vel. Dolina (Jcscnice) 7. Sv. Duh (gl. Krško) 8. ňt. Jernej . 9. Kostanjevica lU. Križcvo p. K. . 11. Krško 12. Kaka 13. Studcnec (Radna) 14. Skocijan j). Dobravi . IV. Dekanat Trebnje: 1, Trelurje......naročnikov 2. Čatež (Vel, Loka) 3, Št. .Tanž 4. Sv. Križ pri Litiji . .5. Št. Lovrenc gl. V, Loka 6, Mirna 7. Mokronog 8. Št. Kdpert 9, Trebelno . 10, Sv. Trojica (Tržišče) Dekanat Žužemberk: 1. Žužemberk ^.....naročnikov 2. Ajdovce gl. Žužemberk 3. Ambrus .... 4. Dobmičo . . . 5. Hinjc (gl. pošta Žužemberk) 6. Krka ^ . . . 7. Sela (pri Žužemberku) 171 10 v 18IÍ lfi7 f) 48 7 y fii U) (19 27 27ft.") 33 27 fill 7 11 18 .«i y y y fi8 21 h 17 I» y 2ň líííí 2tí 1") 5 « y 7 7 21 7 4 300 ? y L") ? a 'i Odnos T) 7 TG dolp:njske novicí:. Btev. 10. 1'rctis H. Smiliel (|>ri Žužemberku) 9. Zajírailec , lu. Utit. Wariiiberg VI. Diíjíanat Ribnica: ]. liilîiiica '2. Dobrepolje (Vi, Javor :■!. St. Jurij p. Grosuplje 4. Kopanj p. Groaup^e ii. Lipořílav . f>. Iglica 7. Ht. Vili pri Zatićini . 8. Višnja i^'ora 9. Zatičina . U). Zalina 57 V 6 1 Vili. Dekanat Šmartno: v I. Šmartno . , . . Litija pošta a. Dobovec . . . . H. Dole . . . . 4. Janče ob Litiji .5. Javorje ob Litiji ti. št. Jurij pod Kumont 7. Kresnice . . . . 8. Polšiiik říl. Litija 9. Prožganje gl. Litija . 10. Primskovo gl. Šmartno 11. Kadeče p. Zidanem mostu 11. Svibno p. Zidanem moatu IS. Stanga gl. Litija 14. Hotić gl. Litija 15. Sava n. j. ž. . , . Ifi. Zagorje ob Savi 17. Št. fjambert naročnikov naročnikov naročnikov «4 9 y y 4 7 •J y 7 •J 5 v 37 ř 'J ? 'J I 14 5 7 y 29 5 4 y 3 > y y y V 1 V 6 y y ? ? ii y Dolenjske. — A tudi izobraževalna dniStva, spojena v S. K. Z., katerili je bilo po Slovenskem lansko leto nekaj nad triato, bodo vedela uvaževati nas napor, da oliranimo list dokajlnjemii delu nasejL^a naroda, ki OBobito z bodočo otvoritvijo novili železnićnili prog potrebuje duševne opore. Upam, da nas bodo podpirala z naroùnino — zanje malenkost, za nas važno bodrilo. Mili rojaki! Prevdarite resno naša pojasnila, prišli boste do istega sklepa, kakor zaiipnikl na zadnjem sliodu. Vsaj za letoB se žrtvuj m r», da si zagotovimo si'oj dolenjski list. S tem smo postavili tudi trden temelj naši tiskarni v Novem mttu, ki je naravno sredisčb naše Djltnjske. Nas list noce «podrivati nobenega lista, osobito ne ,,Uomo-l)uba'', ampak z njimi vred lioče osobito med iiaâim priprostim ljudstvom razširjati krščansko omiko in pripomoči k lepši bodočnosti vinorodne Dolenjske. Za uredništvo „Dol. Novic": Kanonik Žlogar, 21 Is tega pregleda je razvidno, da je samo novomeška dekanija storila svojo narodno dolžnost, kar je itak samo po sebi nmljivo. Ta razpredelnik nam kaže dalje, da je v naštetili osmih dekanijab in a privzetimi slovenskimi župnijami kočevskega dekanata po Dolenjskem Čez sto ťaríl. Ali 1)! ne bilo mogoče spraviti med ljudi vsaj se po 10 izvodov našega lista in bi se tako doseglo zgoraj pod st. 2 omenjeno število novih naročnikov? — Ako bi pod st. L. do V. našteti spodnji dekanati pridobili po 200 do 300 naročnikov, drugi zgornji s kočevskim po iiO do 50, bi bil nas namen dosežen. 4 ) Ker so naše posojilnice po Dolenjskem silno važnega gospi'darskf ga pomena, nam njili aačelništva ne bodo zamerila, ako se s prošnjo zatečemo k njim, da naroče po več iztisov „Dol. Novic" ter jih razdele za prvo leto med ukaželjne gospodarje, naj se poučujejo tudi o zboljšanju svojega kmetijstva, oziroma vinarstva, živinoreje itd., du bi se tako pospeševalo blagostanje na^e zanemarjene Grospodarstvo. Setev nemške detelje s travo. Nemška detelja )e za naše kraje važna krmska rastlina. Ne te da je trpežna, da traja po 5 do 6 let, ampak ona nam daje tudi bogate košnje in prav tečno krmo. Veliko vredno pri njej je pa to, da se suši s svojimi globokimi koreninami dlje upira kakor vsaka druga detelja. 'IV) smo videli tudi lansko leto. čim globoČja je zemlja in čim bolja je njena spodnja plast, tem dlje nam daje nemška detelja dobre košnje. Po nekod jo kosijo tudi po 10 do 12 let. Kjer je pa spodaj težka ilovica, kakor n, pr, po naših njivah, ali kjer je spodnja lega preveč vlažna, ali pa, kjer je zemlja premalo debela, tam pa trpi nemška detelja k večjem T) ali 6 let. V obče se priporoča pri nemški detelji čista setev. Važno je tudi pri njej, da jo aejemo na gosto in da skrbimo za dobro seme, ki bodi pristno in od predeaiee popolnoma očiščeno. Za eno oralo je treba saj lô kg semena. Potrebno je dalje, da jo sejemo med oves, ki naj se nekoliko bolj redko seje in ki se mora na vsak način pokositi, ko atopi v latje. Kajti ni kmalu vet^e napake, kakor če se pusti ovea zoreti, ker nam v tem slučaju detelja preveč oslabi ali nam pa tudi po mestih, kjer je oves polegel, izgine. Važno je dalje, če hočemo bogatih košenj, da nemško deteljo obdelujemo z brano in da ji gnojimo. Kdor nemški detelji « fosfatnimi in kalijevimi gnojili vsako drugo leto ne gnoji, je sam kriv, ako mu opeša. Pomisliti je, da vzamemo s štirimi košnjami na leto mnogo živeža iz zemlje in da treba to nadomestiti, ako hočemo leto za letom bogatih košenj. Saj nam mora sicer zemlja in detelja opešati. Pazno oko je imeti pa tudi na predenico, da se nam ne «tihotapi in nam ne pre-preže deteljišča, Z eno besedo, čim večjo skrb bonm obračali na nemško deteljo, tem dlje nam bo trpela in tem boljše košnje nam bo dajala. (Je nam nemška detelja vzlic dobremu delu ne daje povoljnih pridelkov, bodisi ker je zemlja ali lega njena manj ugodna itd., potem se priporoča, da jo sejemo stravo. Za tako setev se najbolj priporoča pasja trava. Izkušnje so že na raznih krajih pokazale, da se dobe s tako setvijo sploli boljše košnje. Tudi v poskuševališču kmetijske šole na Grmu ae je setev nemške detelje s travo bolj sponesla kakor pa čista setev. Pripomniti pa moram, da je lefçà dotiènega prostora bulj vlažna. Če preračunam dotično košnjo na oralo, potem se je nakosilo ciste nemeke detelje metr. eentov, sejane 8 travo pa 72 metr. centov. Priporuřam, da se delajo tudi drugod poskusnje, zlasti tarn, kjer y,^ nemàko deteljo razmere manj ugodne, ■kjer je zemlja travorodna itd. Će aejemo travo vmes, potem je vzeti deteljnega semena ravno toliko kakor pri eiati setvi, ker zavzamemo pri taki setvi prav laiiko to stališče, da poleg vsake deteijne rastline raste laliko se ena trava. Množina travnega semena se pa odmeri z iiO do 25 odstotki. Po tem takem bi bilo vzeti za eno fjralo Iň kg nemške detelje in 4 kg pasje trave. -r- Režnja trt. Vinogradnika čaka sedaj režnja trt, gotovo najvaž-nejse delo v vinogradu. Ker se na Dolenjskem žalibog se marsikje tiepravilno reže, popisal bi v naslednjih vrstali pomen režnje in svaril pred poglavitnejsimi napakami. Trto obrezujemo, ker nas skušnja uči, da trta prehitro opeša, ce ne omejimo mladja na majhno àtevilo. Vemo tudi, da ne dosežemo lepega, popolno razvitega grozdja na neobrezani, podivjani trti; tako grozdje težko dozori in da kislo vino brez posebne moči. Višja kot je trta, višje kot je grozdje od zemlje, pozneje zori in manj ima sladkorja. nam poda prvi »auk : „Trta bodi nizka." ('postevati je pa seveda ti'-di, da lie smemo pri nas prenizkih trt vzgojiti, ker imamo vtT-ina ilovnata tla in bi se grozdje na takih nizkih trtah preveč oblatilo. Pri tleh se zbira tudi vlažen zrak in ta pfJBpesuje gnjilobo. Trta, ki je 40 do bO cm visoka, ima ravtio pravo višino. Če je trta višja, treba je skrbeti, da se iiniža. Ze pri vzgoji trte je skrbeti, da dobi obliko, katero ji hočemo pridržati. Ker pa pri nas v obče vse trte na «paron režemo, in s tem trto tudi k večji rodovitosti pri-•iilinio, moramo najprej skrbeti za močne trte, kar dosežemo 8 krajšo režnjo. Šele tedaj, ko imamo zares krepko tft«, lahko začnemo z daljšo režnjo in z nalaganjem nap-nen<;ev (šparonovj. 'IVta, ki je prezgodaj dobila šparon, ^jpesa in nikdar več popolnoma ne okreva, vedno (wtane slaheja. Kakor povsod, se tudi tukaj vsaka lakomnost pozneje maščuje. Sadno drevo, katero je začelo prezgodaj "■oditi, ostane majlmo in kroalo se izrodi. Saj je pa to tudi razumljivo ; v prvi mladosti se vsaki rastlini razvijejo korenine in Če so korenine v zemlji močno raz-raatle, zajemale bodo mnogo hrane in tako pospeševale '^ašěo mladja in razvoj grozdja. Trtam, ki so imele v mladosti priliko, okrepčati se, lahko potem vsako leto naložimo "apnenc (šparon) in je skrb nekaterih vinogradnikov, ^^ se trti, ki je imela lansko leto šparon, ne bi smel dati zopet šparon, popolnoma odveč. Če hočemo jedna-komerne letine, moramo trte tudi vaako leto jednako-merno rezati. Treba je to raj trtam, ki šparon prenesejo, t»di vsako leto šparon dati. Kvo vam toraj drugi nauk: nlrto je treba mladosti s kratko režnjo ^«repčati in kadar je po dovršeni vzgoji dovolj krepka, naloži seji vsako leto šparon primerne dolžine." Izjema so seveda trte, katerim raznih vzrokov sploh ne narežemo sparonov. (Konec pride.) Politični pregled. Vsleti pritiska oti raznih stranF sc jo vlada odločila, (ia jo 'Opet sklicala državni zbor. Prvu seja poslanske zbornice v zasedanju botic dno 10. sušca. Prvo v|>ra.sanje je: Kdo bode novi ]>redsednikv Krsčansko-aocialna stranku kot najtooč-nojSa stranka zahteva predsednika h svojo srede. Kaiiiiiiiaturo jo že naznanil dr. Pattai. Ker so tndi Po^aki za dr. Paltaia, utcync ta biti kvoljen brez posebnih ovir. Socialni denitikratje bodo, kakor zadnjič, svoje frlasovc oddali za Porncríití)rft;rja. Dru^'o, mnogo važnejše V])raSanjc pa je, ali je delavnost zltornice za^'otovljena. To vprašanje pa jo odvisno v prvi vrsti od taktike „Slovanske jednote." V tej skn))ini pa prevladuje misel po ob-strukdji le med češkimi agrarci in narodnimi socialci. Večina „Slovanske jednote" je doslej le za ojtozicijo proti vladi. Včeraj se jc sešel izvršilni odbor „Slovanske jednoto," da se posvetuje o taktičnem jiostopanju nasproti vladi in ostalim .strankam v zbornici. Tretje vprašanje )>a je, kaj naj zbornica reši .šo jtrcd velikonočnimi prazniki. Prvi dan izvoli predsedstvo, v drujo seji oilseke. Ta dan tudi baron Bienerth pojasni v zbornici Biilo.šni politični položaj. Razprava o tej vladni izjavi utťffne trajati dva ali tri dni. Prva in rujnujncj.ša vladna ]»rcdloga so voja-ški novinci. Prvo branje o tej prodlojii bodo trajalo najmanj dva dni. Kfl se bode brambeni odsek posvetoval o vojaških novincih, bode se v zbornici vršilo ]>rvo branje predlojre o potlr-žavljenju železnic. V'lada upa, lia zbornica do aprila reši to dve prciilot^i. Ta račun pa velja za slučaj, da olistrnkcija zopet ne zapreci dela v zbornici. Ako pa se jtojavi obstrukcija, vlada takoj zaključi državni zbor, ki se bo 8e.šel šele jeseni. Kakor trdijo poučeni krogi, ima Ijaron Bienerth nalog od vladarja, da vojaško novince mora dobiti, ali s pomočjo jiarlamenia ali pa s § 14. To je sedaj prva in najnujnejša državna potrebSćina, Ako zbornica z obstrukcijo onemogoči vojaške novince, s tem sedanja vlada ni pokojmna. Preosnova sedanje vlade bode niojioèa, ko sc prične redno delovanje tudi v češkem deželnem zboru in jc zagotovljena tudi jmrlanientarna večina. To vse ]m se more izvršiti šele po Veliki noči. Kaj bo z vojsko Î Položaj je še vedno docela nejasen. V diplomatskih krogih ne odmeva preveč cptiniizma, ilusija je sieer oficijelno nasvetovala Srbiji, naj sc odpove kategorično zahtevam po odatojm bosanskega teritorija, a govori so, da je Rusija poslala Srbiji Se drugo, zaupno noto, v kateri zopet za-gotav^a Srbijo diplomatske pomoči v dosego srbskih želja. Na Dunaju tudi ruske oficielne note niso ])0sebn0 veseli. Izpod korektne obleko vidijo moleti konjsko ko]>)to — konference. Govori se celo, da zdaj ruski car kar razpoš^e vabila h konferenci. No, do tega jo še precej daleč, kajti poprej se morajo določiti: naloga, delokrog in moč konference. Stvar mora biti popolnoma pojasnjena, predno so konfercnca snide, Nujnovejše. Pred vitjskoî Iz „Slovenca"' ])ovzairiomo: Položaj se je iiakrat zelo poostril. Vojna nevarnost je eminentna. Ravnokar jirihaja iz Belgrada naslednje uradno poročilo: Včeraj jiojioidne je prišel k srbskemu ministru zunanjih zailev Milova-novicu ruski poslanik in srbski vladi jw nalogu ruske vlade jiri-jateljski svetoval, naj Srbija o])USti svoje zahteve po teritorijalni odškodnini in po avtonomiji Bosne in Herœgovine, ker Sr))ija pri teh zahtevah ne moro računati na nikako podporo velesil. Nato so se jjri Milovanoviču oglasili rodaja imenovanega pašnika, neki važnejši opravek v mestu; zato jo izročil polovico denarja za painik DoUarjii. Doltar je kupit in od tedaj je bil paSiiik sku])na last obeh pON|>odarjev. Kržiinova in iJoUarjeva živina se je skupno pasla lia rijoiii, Nokcfra ilne po tistî nesrečni oUarjev pastir (ioniov. „^akaj jokaš?" fra je v|)rašal Doltar. „Kržanovi niso pttslili, da bi se naša živina pasla ]io celem pašniku. liekii so, da je polovica pašnika njihova in da smcjn le na eni strani pasti živino!" je odjiovoril objokani pastir. „Čakaj, vrag ti od Kržana, jaz ti pokažem 1" je vskipcl Doltar ill zažiig-al proti Kržatiovi hiši. Šel je na travnik in videl, da so Kržanovi postavili ograjo čez ]>ašnik in da so odmerili sebi precej večji kos. „Le počakaj ICržan 1 Pašnik jo moj! Nihče te ni vitlel, ko si mi izročil polovico denarja, ki sem ga dal za pašnik. Jutri grem k sodnijil" Drugo jutro se jo Doltar res napotil v mesto k sodniji. Tu je vložil tožbo zoper Kržana, k! se hoče baje polastiti njegovo lastnine pašnika. Precej vinjen je prišel popoldne domov in povedal ženi, kako je opravil. „Pašnik bo nas!" je končal Doltar svoje pripovcdovaigo. „Naš bo!"* mu je pritrdila žena, in čez teden dni je dobil Kržan od sodišča poziv, da naj se zjrlasi. Joj, to nam jo bilo zopet vika in krika, joka in stoka pri Kržaiiovih. Ona je vila roke, jokala in plakala, da jih Loče Doltar ogoljufati, on pa je mrko zrl pred se, si mislil in so čudil, kako je rnogel kdaj temu Doltarju sploh kaj verjeti, kako mu jc mogel izročiti toliko denarja brez prič. Cimdajje bolj ga je zar;«l sovražiti. Tolažil se je edino še z mislijo, da bo treba Doltarju priseči, da ni jircjel nikakega denarja. Da bi pa mogel l>oltar po krivem priseči, tega si niti mislil ni, tako velik zlobnež monda vendar ni. Vedel je pa dobro, da je travnik zar|j izgub^en, če Doltar priseže. Čez teden dni se je napotil k soriile. i illi ste že naročeni na ,ĐoL Nouice'? Potopisne črtice. (Diilje.) Razne železno obleke povedo, kako so se oblačili v starih časih ob vojski vitezi in drugi imonitnoj-ši vojSčaki. To so ti bilt vsi v železju. Samo v zgibih se je naredila med gibanjem kaka špranja. Zato so imeli pa še pod železno obleko verižnatc^ iz žice spleteno srajco in hlače, da se jim ni bilo treba ])0sebn0 bati moiia, četudi bi bil zadel ž njim sovraž[iik v sklepne šjiranje železne obleko. Vidijo se prvotno puško. To so imolo uamc.sto pctelinčka luknjico in pred luknjico mali žlebiček za stnodriik. Ko je strelec zažgal tisti smodnik, se jo i)a tudi smodnik v puški vnol skoz iuk[ýico iti krogljo i>ogiial j/, ccvi. Puško na kamen so bile pa že precej prijtravne in hitro za stresanje, Zolo dobro je pa ohranjen neki svilnati .šotor, ki jc .nlnžil nukoč v boju nekomu bavarskemu kralju za stanovanje, iz katerega jo dajal kralj vojna povelja in v katerem je prejemal vojna poročila, Tistoga šotora bi zdaj no dali^ iz muzeja, čotudi bi jim kdo zanj odštel voč miljonov mark. /al mi jc, da »i nisem zapisal o njem kaj zgodovinskega. Od tistoga časa naprej, ko se ni voč nosila v boju železna obleka, so pa razno vojaške uniforme tako postavljena na ogled, da so iz voska narejeno, vojake predstavljajoče sohe oblečene v uniformo. Najbolj nie jo zanimala voščena soha, ki predstavlja grofa Kttingen-a von Wallenstoin, l^i je ))a(iel v boja I. 1742. Na desni strani ryogovoga belega telovnika se vidi za dlan široka, krvava li.'^a, kakor bi ho bila kri šele pred kakimi tedni zasušila vanj, V drugih sobah istega nm-zeja so pa .shraiijene reči, ki spominjajo tia vojne dogodke no-v^ojših časov in moticrnoj-io orožje, s katerim so Nemci v zadnjih vojskah zmagali. Le prehitro je potekel čas, ker žo jo bilo treba odriniti iz Monakovega. Vožnja so mi jo zdela tisti večer jako jirijazna. Mladeniči iz nekega tamošnjega katoliškega drnštva so sc vračali z dotičnim vlakom od neko božjcpotno corkvo, ki so se tako lepo obnašali in se tako lepo zabavali s jietjecn in raznimi šalami, da se mi jo kar srco smejalo ob le-tcm prizoru. Ker so zapazili, da sem jaz tujec, so nio uljudno pozdravljali in vidoti je bilo, da imajo precej olike, četudi so bili sami kmotski fantje. Mi Kranjci se sicer z marsičem žo lahko ponašariio, kar se Imenuje napredek, a take olike nisem povsod zapazil doma. Okrog polnoči sem dospel v mesto Ftisson, kjer som prenočil. FiLssen štejo 4000 jire-bivavcov, jo zidan na griču, pod njim teče pa precej velika reka z imenom Lech. Pogled v mesto z onkraj vode spominja nekoliko na Novo mosto. Le to je razlika, da Loch naglo tečo, čim se Krka le [)Očasi pomika naprej. Naj ti še omenim, Jurčo, da tno ni vleklo tja mesto iïiijison, marveč kraljevi gradovi, ki so eno uro hoda oddaljeni od tam. Lc-ti gradovi so namreč nekaj tako krasnega, da ti njih lepote nikakor Oj>isati no morem. ,Jaz hi ti zdajle jirav privoščil, ko bi ])rišol tisti angel, ki jo Habakuka jirijel za laso in v trenutku prenesel iz Samarijo v Baltilon. Tako naj bi prenesel tobo tja, kjer stojita omenjena gradova. „Ve.š Pope, to pa ni mogoče, ker sem žo plešast." I, naj te prime pa za ušesa, „Kaj pa da! Tebi je vseeno, četudi bi ttii ušesa potrgal." E, že vidim, da na ta način no bo nič, ker so lako iioji.š za ušesa kakor pes za rop. Ti bom stvar pa io ojd^sal. Sodiva tukaj na blod; saj je tako gorko, kakor o malem šmarnu; no mudi se nama pa tudi ne. Bova šc lahko ojtravila pred nočjo v.sak svoj posol. „Dobro! Le povej!" Ko sem prišel tisto jutro v Fiissonu iz cerkve, sem se kmalo napotil proti gradovoma. V eni uri sem bil tam, kjer se obrne cesta navzgor. Na desnem bregu sem videl grad llobenschwungati, na lovi pa Neuschwanstein. Mahnil sem jo na desno, da si ogledam najprej stari in ])otem novi grail. Grad Hohenschwangau jo žo star, a bavarski kralj Lndovik II. ga je malo časa [ired svojo smrtjo korenito jtrenovil. Hrib, na katorom stoji grad, jo H(k» m v),sji od morja, V tistem gradu je stanovala zadnja lota svojoga življenja mati omenjenega kra^a; in na tistom kraju, kjer jo umrla, je v tlak vdelan križec, V mramornasto mizo, pri kateri je ona navadno sedela, so vsekano razne jioezije in pesmi z notami. Vse sobe so polno krasnih slik, katerih ti jia ne liom natančneje opisaval. Lo to omenim, da je v eni grajskih sob naslikan v meniški obleki Martin Lutor, o katorom jiravijo, da jo enkrat tam prenočil. Ko soiri tako oglodal vso sobo lepega gradu in mi je kraljevi služabnik razložil ponion raznih slik. sem zapustil grad, a nisem so kcsal, da sem se potrudil na hrib, niti za plačano il vstopnino, Oii ^aadu Holiensdiwangati sem šel zofict naisaj, doli (io costt!, oiikoder vodi navKjfor iziio^uiia ateKa, ali !)o(jo rečeno Cdsta, do j^'radu Xcuschwanstein. Lc-ta (frad jo zidal kratj Lii-dovik JI. na skalo, katera je od etie strani navpična kakor zid m 100(i m višja od morju. Načrt za ta fïrad je naredil dvorni stavbeni ravnatelj Uieiiel; in temeljni kamen so tmi položili I. ISfifi. ^icor so ))« že več let prej delali :ia ta skali, jiodzidavali itd. ij. 187a je jd'cvzt'l Mtavbeno vodstvo dvorni višji stavbeni rav-])!eni, J)olltiiann, 1884, pa dvcffni stavbeni svetnik liofntann. Urad jo zidan iz rezanej^a kamna, razen eno sobe ves v romanskem alo^^n. Ze onanje lice z raznimi stolpi človeka očara z lepoto in nmetnoiitjo. Aial» višje od f^radii jo železen most, kise i^^iicniijc Marienbnicko. .Most jo oprt na dva, blizo skupaj stoječa hnlrn, poii njim je pa ozka. a j^loboka dolina. Na tisti most je baje Kralj rad zaliajai ob večerih, od koder je fjledal v krasno razsvetljeno slavnostno dvorano in poslnšal iz nje doneče petje, ki JO odmevalo po skalnatih brojfovih. Žal, da je užival to srečo samo ono leto. .Turče, novi f^rad ti bom opisal malo na-taticneje, kakor sem ti starojra, zato pa no smeš biti razmis^en, «e hočeš imeti kaj od mojeKn/.iije ai (í77'!0 K v dohodkih in 20.08508 K v .stroških, tako gotovine l.'íí)2'02 K. Od konzorcija je pa šo terjati .................li.-!- .i.jr. Ker znaša razen- toti ' prebitek 2;-ir.4-02 noilr vanje vinske trgovine 2r)40 K, iireinoro "^ii^mca denarnega imetja skupaj 48H4 02 K. žival ■ ' '""^-'"^^íí''' so se stavili različni nasveti, ki so 80 po proi skoraj vsi sjírejoli. Ti ]>reiilogi so: 1.) da so leni i'«"arejanje sadnega žganja; 2.) da se ustanove po Do-y ^s^cui postajo za rejo irirjascev in (ia se priredi letošnjo jesen leiii'iJ*^^"' ""^stu pra.sièja razstava; da se jiospošujo po Do-po f"'''lclova[ijc radiča za prašičjo kriiio; 4.) da se prirejajo ni(!n1 ' strokov ni razgovori; 5.) da jiosrednjo poilruž- sroil '' gumijevih trakov za zeleno eep^enje; (i.) da naj i>0-dru-l'"'^ '"»'■lijiika družba prodajo travnega semena; 7.) da so do ^P'î'Vila izpremetie v tem smislu, da pridejo podružnico liriinerne pravice glasovanja jti'i občnih zborih; 8.) da se v Kmetovalcu" sprejemajo odgovori na vprašanja ttidi od strani čitatefjov. V razgovor je prišla tndi zavarovalnica za govejo živino, ustanovitev kletarske zadrugo v Ljubljani in vinske po-kušnje v Pragi. — V 1'rečini se letos jako živahno gibljejo, ilarijina družba je predpustom imela skupno zabavo, združeno s tombolo, tudi iantjo so napravili svoj zabavni popoldan. V Viivli vasi je ustanovil neumorno delavni gosp. župnik ^Izobraževalno društvo" ; ljudstvu omike in po omiki, ki umova sedanji čas.^tudi časnega blagostanja! Iz St. Petra pri Novem iiieKtii. Dne 14. svečana sta v svatovski družbi svojih nočakov, vnukov in sorodnikov ^obhajala zlato poroka Andrej in Ana (roj. Uhernik) Florijančič iz řJt. Petra. Jabiiant se jo porodil dne ;J0. novembra 1830, njegova .soproga ])a 26, julija 1831 leta. Radostno častitajo s[)loh vsi St. Petorski farani obema ta redek slučaj ter jima iz srca žele še de-mantno poroko. V SI. Jaiižii lia Doleiijskciii so je vršil v nedeljo, 28, svečana občni zbor izobraževalnega društva. Po novi železniški zvezi bodo nastalo sčasoma gotovo v marsičem drugačne razmere meti nami; delajmo za izobrazbo ljudstva, bodimo prijiravljeni za bodočnost, ki prinese lahko mnogo dobrega, če nas ne najde nepři jiravljenih. ^Oglasite se šo večkrat! Op. Ured.) Iz Kočevjii. Na sv. Valentina dan se je poslovi) od tamošnjih rudarjev Ć. g. kaplan Demšar. Hvaležni so niu za njegovo delo. Ustanovil je slovensko strokovno elno; Marija Zorane, iz Doberniča v Stari trg pri Poljanah. Iincnoviinjo. Pravni praktikant pri c. k r. okrožni sodniji g. Aleksander Pozni k je bil imenovan c. kr, avskultantoni istotani. Tiiirla je g. Marija Božič, mati tnk. trgovca F. liožič. Umri je dne 28. februarja t. I, po kratki bolezni za pljučnico nadučitelj v Hnisnicali gosp. Ivan Znidar.4Íč, v letn svoje starosti. Pokojnik je služboval še le šesto leto in sicer tri leta kot nčiteU v Metliki in pozneje v Krškem, Nadučiteljeni jo bil imenovan jired dvema letoma v Brusnice, kjer si je ustanovil tudi svojo rodbino. Kakor je bil priljubljen na svojih prvih službenih mestih, tako so ga tudi v Brusnicah spostovali, ker je bil vnet učitelj in se je vestno trudil, (Ia bi mladino najbolje vzgojil in [ičil. Bií je vendar šibke naravo. To in njegova trda mladost, ker si je moral sam vočinonia pomagati, sta glavni povod, da se ni zboljšalo njegovo .šibko zdravje v mo.škÍ dobi. On je skitSal to dosegati s tem, da se^ je hotel utrditi, pa io je le pospešilo njoííovo prezjiodrço smrt, ,šcl jc namreč pred tednom dni otiiskat nekega prijatelja v Tolsti vrb, pri tej priliki se je lirehladil in dasi je iskal hitro zdravaisko pomoč in se je v ta namen podal v bolnišnico čč. usmiljenih bratov v Kandiji, bilo je prepozno. Utnrl jo dne ií8. februarja t. I. iii na dan 2. marca se je vršil njegov pogrel) na smihelsko pokopališče. Obila udeležba njegovih stanovskih kolegov in koieginj — bilo jih je nad íiií — mnogolirojna udeležba ririizih sožaljnikov, zlasti pa iz brnsni-ikc župnije, kjer je služboval, je pričalo, da jo bil pokojnik (iislan mož. Gg. utite^i-pcvci zapeli so mn pred mrtvašnico in na grobu dve pesmi žalostinki; sprevod j)Ogreba je pa vodil bratranec pokojnikov, žu]iuik iz Bele cerkve prcč. gosp, Žnidaršič z asistenco dveh duhovnikov. Hrusniška župnija je ta dan hvaležno priznala s svojo mnogobrojno udeležbo ktjub neugodnemu vremenu in davnemu potu, da je vedela čislati igegovo za občni blagor vneto delovanje. Naj v miru počival V Kaiuliji je umrla na Kainuu v visoki starosti vclc-spoštovana gospa Roza Rozina, tašča preblagorodncga gospoda deželnega glavarja Fr. pl. ňuklje, Pogreb bode v nedeljo dne 7. marca ob uri pop. Veleugledni rodbini odkritosrčno sožalje. Umrl je v Ločni mizar Anton l'râina. Bil je vseskozi značajen mož, priden obrtnik. Svetila riu večna luč! (j. Seiill je svoj jez, ki ga mu jc Krka pretrgala, že popravil, Zanimivo je bilo opazovati siloviti vpail vode vsled tega, posebno pod okrož. sodiščem se je poznal za cel meter. Za holiiic» cesai'if-e Klizahete je )»rejel mil. g. prost dr, Elbert: Od [ireč. gg. vsetičeliščnih profe.sorjev v Gradcu flr. Haringa in dr. Kocka ao, oziroma 10 K. Gosp. pasar Kregar v Ljubljani je daroval pozlačeni posodici za sv. R. T. in za sv, olje; Neimenovani križ za previdonje; Neimenovani 40 kg finih stihih čeŠpelj; Neimenovani steklenic finega vina. Vsem dobrotnikom najtoplejša zahvala, — IJarovi naj se blagovolijo izročiti g, proštu ali oskrbništvu bolnice, da se zabelježejo. Toplice, 1. marca. Za obnovljcirjo lanskega sv, misijona bomo imeli letos kratke, tri dni trajajoče „duhovne vaje" od V2. do vštetega 14. marca. Vodila jih bosta ji. Salezij Vodošek in p. Teofil Zajec iz frančiškanskega samostana na Brezjah, Vrstili se itodo govori, slovesne sv. maše in druge primerne pobožnosti, V spovednici bodo pomagali p. Otokar in sosednji župniki. Semenj v Ndveiii iiieHhi je bil l,8ušca t. 1, zelo dobro obiskan. Prignali so jako mnogo lepe živine. Bil je najbolj obiskan semetfj to zimo. Porotne abraviiave pri tukajšnjem c. kr. okrož. sodišču. Dne 1. marca: I.) Alojzij Kopina po § 12,5 kz. in po i; 411 kz. 4 leta težke ječe; 2.) Alojzij Jelene radi hudodelstva uboja )io Ï; 140 kz. na 3 leta težke ječe. — Dne 2. in 3, marca: Julij Mazelle, poštar v Gradacu, po § 334 k, pr. r. oproščen od hudodelstva zlorabe uradne obla-sti po i; 101 k. z. — Dne 3. marca: Jernej Markovec po § 523 kz. obsojen na ii incscca zapora, poostrenega s 4 trdimi ležišči, ker je v pijanosti s kozarcem Janezu Adamiču razbil oko, da je izteklo. Mestna Iiraiiilnica v Novem iiiestn. V mcsccu februarju 1909 je 243 Strank vložilo 63.222 K 72 h, 199 strank vzdignilo 54.841 K 52 h, torej več vložilo 8321 K 20 h. Hipotečnih posojil se je izplačalo 8200 K. Menic se je eskomptovalo za 95.108 K. Stanje vlog 3,483.224 K 62 h. Denarni promet 377,007 K 3Í) h. Vseh strank je bilo 1049. Grospodarske drobtine. — Kmetijski razgovor v Stopicali. Kmetijska podružnica je na občnem zborti sklenila, da se prirejajo v podružničnem okolišu kmetijski razgovori, katerih naj se udeležujejo strokovnjaki, ki delujejo pri podružnici. Pri takih prilikah naj so pogovore z navzočimi gospodarji vsa važna in časti potrebna vpra-šai\ja iz ene in druge stroke. Prvi tak razgovor ae priredi to nedeljo 7, marca v Stopičah, Za drugi kmetijski razgovor so določene Brusnice, Pričakujemo, da ae bodo gospodarji radi vdeleževali teh razgovorov, ki utegnejo obroditi mnogo dobrega sadu, — Kmetijski tečaj na 56 do 58 kg. Dupavski oves je doma na Češkem, v novome.ški okolici se pa tu in tam že dolgo let prideluje. — Niikiip gimiija zii zeleno cejfljenje. Kmetijska podružnica je sklonila, posredovati za člane tudi nakuj) gumija, ker so se posamezni člani jiritožili, da niso dobili lansko leto zanesljivega blaga. Podružnica bo ])osrodovaln nakup gumija Ic z» člane podružnice in zato jih pozivlje, da so s svojimi naročili čim-preje oglasijo pri podružnici in tla izroče tudi printerno aro. Podružnica se bo ozirala le na naročila, ki so zaarana, ~ OšjilJevo ilrevjo iioirebuje strežbe. Po setlniib letih smo imeli lansko loto zopet enkrat čošpljevo letino, Češpljo .so dobro ocvele in dobro obrotlilo, Io suša jim ni prizanašala iti pokvarila jo mnogo pridelka. Druga leta se navadno zgodi, da nam gredo češpljo že^v cvetju k nič, le v zavetih se pokaže kaj malega sadu. Želeti bi liilo, (la se češpljove letiite zopet na bo^o obrnejo in da nam če.iplje tako rodo, kakor ao svoj čas. V to pa moramo tudi sami kaj storiti. Čo pogledamo naše češp-Ijevo drevje po vaseh in izven vasi, ob potih itd., vidimo, da je silno zanemarjeno, da raste v gošči, brez vsake strežbo kakor drugo grmovje, V takem stanju seveda ne more roditi. Ttidi češpHevo drevje potrebuje strežbo in dobro zemljo. Zlasti pt> pretočeni tlobri letini je nujno potrebno, da se češpljam nekoliko gnoji, da so zemlja opomore in preskrbi s potrebnim živežem za novo letino, kajti vsicd lanske dobre letine jo zemlja ntnogo iZ' gabila na svojem živežu. Treba jo pa tudi sicer temu drevju boljše strežbe. Pregoste rastočo in suhe veje naj se odstranij" in naj so drevje osnaži tudi od li.šaja in mahu. — Stroj Zli mlelj« ti-tnc rezine bo iiostavi na kmetij.-^ki šoli na Grmu. Vabimo gospodarje, da so ga prilično ogledajo ii' da ga po potrebi tudi rabijo. Stroj se postavi za splošno rabo. - Viiiskii jKikiišiiJii v l'niiïi. Kmetijska podružnica Jjovotiicšliu je Mkltîiiila, seznaniti z lioienjskiiii vinom v prvi vrsti tjrfio, lior je tejia mnenja, da je trclm dolenjska vinu prodajati v dru^io debele iii tia jo za to [iripravna poselmo 6eška dežela. Da se Oclii seznanijo z iia.sim vinom, ))» ne zadostnjc samo tie-^tiOii, ampak trLil)a jo, da so naša vina tam razstavijo, da jih ™,ski vinski trfçovci in jfOstiliiiOarji pokušajo in da se na ta natiii ^ ^Jimi seznanijo. Seveda jo treba poslati za to vinsko pokušnjo «ajboijša naša vina. Ker se ima ta pokušnja doleiyskih vin prirediti sreili meseca maja in je doUej še jirecej ćaaa, prosimo vse 'Wljše naSe vino;,'radiiikč, da so pridružijo tej nameri in da jio-fiia^'jijo M Kvojim priiielkoni, pridobivati odjemalcev tudi za (io-H'njsku vina v češki deželi. Amariški novlčar. ^ Vdi-ka. 80 poroča, da so dne 12. svečana po vsej Tieriki slovesno ohJiajali stoletnico rojstva .-Mjraliama Lincoln-a. ' , l>o(ÍHkejía delavca in drvarja .se je povspel tio pred- 'li'fiika Zveznili držav severnoameriških. Delal je za (jtidstvo, "" bil tudi, ki jo I. 186.^ odpravil snžciij.stvo v jiižnih državah v j'' sicer-ïa je neki \Vilko« Hooth ^'lediŇču ustrelil, i'osehno zamorske organizacije so s sveča-"oatjo in veseljem proslavile to stoletnico, , AiianttMiHo. Iz ^'onkers, N, V. se poroča: Med 250 (le-j!^! ^«'Hiovo tovarne jircproji zavladalo je veliko veselje, kajti > Odlilo se je. díl je Mrs. (yocliranova, kî je nedavno umrla, tc-imcntarično dyloriia, da se dá od njenega premoženja vsakeinu eiavcu, ki (lela au ali vei- let v imenovanej tovarni, po 1000 dol. ^okojuica jo o.stavila íÍ5íJ,(,)OOdol. premoženja. Večina delavcev ime-"ovane tovarne dela jiri imenovaneni podjetju po JO do let. 'j'lifii v Ameriki je zapadel debel snejf. Promet J na več krajih ustavljen. Med Duran^foni in Silvertonom Colo. i VSo polno sneženih jjlazov zasulo ceste. .. . ^ažna. iziiajdlia za imdiaiiikc. Nekej tovarni v Ulevelandu, Je eksperimentirala z vročino, ])ridoi)ljeno s pomočjo oksij^ena ^t!etilenske;,Ni plina, se je posrečilo izuiiieti puhteč ])lamen, ' Je iioscííi'1 iiajluijšo doscdaj znano vročino, ki doscRa G3()0 ''lunj nad ničlo po Kahreiilicitii. S pomočjo te vročine je mo-H^g aluminij spremeniti v par», o čemur se je dosedaj mislilo, A J" nomojfoče, I'lainen prodre tekom pol minute dva ]ialca ioVi^ jfiklo in v dvanajstih minutah 12 palcev debelo najtrše J Dosedaj se jo za tako vrtanje raldlo o))ičajno !>o ii4 ur. Listnica uredništva; ïa 1(1 ií [netliSkejfíi okraja; VftS »loiiia ttnrn je BÍmpatiáen, trula tiúni "S raiirenio objuviti, ker mno jatlevo pujKioili v prvem doiiisu. Bo- želimNoĚetiio iia lieiukraiijfikih rójakuv raiikajati, ber vsem tiúni "S raiirenio objaviti, ker mno jatlevo pujaioili v prvem dopisu. Bo- želili,*^""'' NoĚetiio lia lieiukraiijfikih rójakuv raidvajati, ker vsem «ioiiis» If"""' liriïïTo lia, j koristneje. rciEfiravljeiii! — Raznim i »iHoiij; Prijsiuid potrjiijeiija, (irida vaa na vrnto. Tujci v Novem mestu. a.; V Metliki torek po sv. Jožefu v «oltoto jired tiho nedeljo 27. ^ niladi pravi jazbečarji, ^íihír?'' I'« j«ko ufroilni ceni pri Anton Stoparjii, «ii- <'Hr|n v Itiuldllbvrni (i^'osl.iliia pi-i ,,Sloiiii"). (57) Tužnim, pot.rtím srcem javljanm prežalostno vest, uri ne bi sešlo zadostno .število (•lanov, otvori se ob 4, uri isti dan z istim dnevnim redom drugi obini zhor, ki sklopa veljavno brez ozira na število navzočili osestv()iii Zli šest nici-tiikDV posetvo iii nt^kaj li-aviiika. Natančneje v Regerči vasi štev. 34 župnije Šmihel pri Novem mestu. i44-3S) Mestna hranilnica v Novem mestu, liBtEFE delovanje je pod nadzorstvom vis. c. hr. dejSeine vlade in za katere varnost jamci mestna občina Z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo, deluje petnajsto leto in ima skoro tri in pol milijonov kron vlog. Za še večjo varnost ima nad 180.000 krou rezerve, To jasno dokazuje veliko zaupanje občinstva do tega zavoda Zarodi popolne vornosti vlago tudi slavna sodiščo sirotinsk o v njo denar. Hranilne vlogerse obrestujejo po 47u; ker se pa obresti pripisujejo h kapitalu, je obrestovanje se nekaj višje. 1'osojila na posestva se daj'» proti 57o obreatovanju. Š 3% za poi leta poplača dolžnik v 36 letih vť» dolg z obresti vred, (37 3-3) Izdajatelj iu zilužnik Urban Horval. Odgovorni urednik A. Žlagu. Tisk J. Krajec nasi.