Tečaj XII. B Izhajajo vsako gredo po celi pôli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eeio leto 4 goid. 60 kr., za pol'leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr. V Ig ubij ani 5. novembra 1884. Obseg: Kako naj se globoko oranje pravilno in koristno izvršuje. Izkaz obdarovanih razstavljavcev na kmetijski raz- stavi v Krškem. (Kcnec.) Perenospora viticula želni zbor kranjski. Nos (povest;. Naši dopisi. hud sovražnik vinske trre. Novičar. Gospodarske novice. De Gospodarske stvari. Kako naj se globoko oranje pravilno in koristno izvršuje Gospod dopisnik tega v 41. in 42. listu „Novic objevljenega članka mi pač ne bode zameril, ako temu koja bi mogoče zraven tega tudi še fizično jakost zemlje prej ugodna, popolnoma pokvariti uteg-stališče moje i Spis je res po vsem lepo pisan in krat- nila; tako, na pr., ako ima spodnja plast dosti želez ista v tak em slučaji doseže lahko v nerazmerno krajšem, da kratkem časi z istim vspehom in se potem uživa ta korist v polni meri ostalo vrsto let? Res je in skušena istina,' da si vsled nerazumnega ravnanja pri globokejem oranji lahko jako čutno škodu-jemo za več let, ako za vzrejališče naših kulturnih rastlin čisto mrtvo spodnjo zemljo na površje spravimo j i spisu nekoliko ugovarjam, kajti v to me le kliče in sili katera je bila kočasen — toda s tem še nismo nikakor zadovolj ga hočemo prištevati strokovnjaškim spisom ako nega okiseca in njegovih soli, ali, ako je spodnja plast zemlje sama gruša, pesek in to sosebno na južnih legah Gospod dopisnik opisuje v tem članku koristi glo- ali pa, ako je spodnja plast revna, za vodo neprodrljiva bokejšega oranja, katere so pa uže bile objavlj v zadnjem časi v „Novicah tudi (vode ne spušča), zgornja pa prodrl)iva itd. Na takih nadaljevanji pripove- zemljiščih opusti naj se čisto globokeje oranje; sleduje duj kako se naj polagom ne naenkrat na glo- bi ista tako spridilo , da nam uehala dajati za več peljuje poglobljevanje stare plitve bruzde. let vsakošne obresti in le po dolgoletnem, nujnim obde bokost On priporoča kot edino pravo, napredno pravilo » Vsako leto naj se orje dotična njiva za 2 do 3 cen- tr imetre globokeje u Ti Prav veliko napako bi pa oni sam v svojo lastn o lovanjem bilo bi nam mogoče poravnati storjeno napaKo. Ker so toraj razmere gledé jakosti zemlje in nje lege razne, treba je jako pažljivo — umno postopati. Neobhodna potreba je, natančno preiskovati in presojati večletno škodo zakřivil kdor VVVVj U i, t, w za celih 8 do 11 centimatrov globokeje preoral prec ob enem svoje njive spodnjo, do sedaj še neporabljeno plast zemlje oziraje Tako se pri tem na zgornjo plast in dotično lego. Le s takim si on za več let svoje njive gledé pridelka totalno spridil; postopanjem varovati se zamoremo pred nezgodami, pred trud 9 delo, davki in seme bilo bi tako rekoč pri takem ,na škodo, katera bi nam pretila pri vsakem drugem početji l vrat na nosi postopanji skoraj popolnem zavrženo To, gosp. dopisnik, ni nikakor povsem istinito ! tacega kot splošno pravo in napredno pravilo staviti in Kaj Kjer smo pa našli pri preiskovanji , da bila spodnja plast zemlje, v lastnostih. v jakosti enaka zgor- dobra za globokeje oranje, tam se naj nji. ugodna in med svet širiti, ni umestno, ni podučljivo, ker krajevne prične isto polagoma v zvezi sè krepkim, močnim gno razmere. v kojih gospodarijo kmetovalci, so kaj raziične jenjem. Orje se lahko dotična njiva vsakikrat za oko gledé zemlje, nje lege itd. Tega del je v tem oziru, ne povalne rastline (razmerno na pr. vsako 4. leto) za najtežje, marveč neizpeljivo podajati taka pravila za kake centimetre (iy2 palec) globokeje in se to po splošro vpelj Krajevne razmere prezirati se nika- navija tako dolgo, dokler ne pridemo do zahtevanega * kor ne morejo in ne dajó in znanje teh je tako rekoč zaželenega cilja — do prave globokosti brazde, koja za ajvažnejši faktor umnega kmetovanja, kajti na one more 22—23 centimetrov in še bolj globoka biti. Tako opira se vse! na pr. zamoremo globosežno, ne prezvezno, toraj bolj Globokeje oranje izvršuje se navadno za okopo- lahko zemljo, koja ima dosti sprstenine, tem lažje glo valne stline in bi se to ponavljalo pri nas na istem bokejši orati, čemveč gnoja imamo v to svrho za pripo polji razmerno pr. vsako četrto leto tem slučaji, moček, nasprotno pa tem bolj previdno, tem bolj pola to je, ako bi se splošno ravnali pod naprednem pravilu goma poglobljevati, čem manj gnoja imamo. gosp. dopisnika, čakati bi morali do zaželenega cila Ako je pa spodnja plast boljša, kakor zgornja, tako do prave stopnje koristi globokejega oranja nič manj na pr., ako imamo globokosežno , bolj frišno glinasto kakor celih 13 let Bi ne bila morda velika zguba za nas, aki bi pri zemljo in tej je v spodnji plasti primešano apno ali lapor ali če imamo globoko plast bolj rahle sprstenin izvršuje se lahko takoj na dobri zemlji z dobro spodnjo plastjo in ugodno lego to- ske zemlje liko časa čakali na zaželeno stopinjo užitka, ako se boko oranje, se ve da zopet le v zvezi z \ >.. r* T j ■ jc v « WA 'ť 'y \ * V ^ecQPrï" jenjem; gnoj je namreč, kateri pospešuje razpad i u raz kroj do sedaj še surove spodnj plasti Gnoj se lahko tudi takoj na strnišče navozi, dob izdatno, da se ista tako rekoč razkrij on pri pomore raztrosi in tako pognojeno strnišče pred zimo globoke sposoona za vzrejališče naših kulturnih rastlin da postane preorje, a pusti v surovih brazdah čez zimo Zri vse dru Kjer je pa globokejše oranje uže udomačeno ta tega omenjam, da je za ilovno, pa tudi za Pa postopajo tako, da po končani zimski setvi strnišč e m li koji je obilno primešan železni okis globoko preorjejo, enkrat povlečejo (da se gnoj ložj zraven hlevskega gnoja neobhodno gnojilo apno, ako jih raztrosi in v spomladi ložje podorje) v teku zime n hočemo polagoma poglobljevati isto gnoja navozijo (navadno, ker je v to svrho pozin Kjer nam presajanje jakosti spodnje do sedaj še največ priložne časa) ne porabljene plasti, preglavico delalo, tam začnimo naj prvo s poskusi na malih prostorih brem vspehu pa splošno na polji. po očividno do- sijo, spomladi pa zgodaj podorjejo Kjer imamo več zvezne zemlj » gnoj dobro, enakomerno raztrc mrzle ? priporoč Toraj počasi in pažljivo ! Gosp. dopisnik nadaljuje: * „Globokeje preoravane njive gnojê se pa s zadostnim ljiv bi bil tudi ta način, da se v teku zime na surov brazde globokeje preoranega zemljišča gnoj navozi, dobr raztrosi in zgodaj spomladi podorje. . Rohrmann. gnojem lahko precej podorje u pred oranjem tako, da se ob enem gnoj „Skoraj in gotovo še boljše, nego gnoj pristav deželne ske šole na Slap prec podoravati, bilo bi pa, da se v to odlocena njiva ! opazka precej jeseni 2xl (Konee.) _ (p Diplome od kmetijske podružnice v Krškem so dobili: R u d e ž Karol, grajščak v Gracarjevem Turnu za vino in sadje. 2. Vitez S a vi n šek, grajščak v Metliki, za mno oranja na površje spravljeno surovo spodnjo plast raz- govrstne kmetijske pridelke. postavimo kolikor mogoče vplivu zime, da jo mraz, voda Scheyer Moric, nadgozdar v Radečah z i .------------ ---O---- x— —----: ---) ~-----1 ----1 ^ v " ^ j ^ * ^ ; liLv^uti^i. » j-iLiviuotvu , Cic zrak itd. dobro prešine in razkroji, da postane godna veliko in okusilo zbirko sadja in žita ter za ameri za vzrejališče naših kulturnih rastlin. Eminentne da kansko sušilnieo za olupljene češplje z žvepljanjem neobhodne važnosti je toraj, da pustimo tako zemljišče bil odlikovan za-njo tudi lani pri razstavi v Brnu). čez zimo v surovih brazdah, da ima zemljišče kolikor 4. Šuler J. mogoče največje površje, da je vstop in účinek mraza, in krompir. ? župnik v Trebelnem, za sadje y lai zraku itd. kolikor mogoče neoviran, kajti mraz učini vendar-le najizdatnejšo, najcenejšo in najhitrejšo raz- mlin in zelenjavo. Žalokar A. v Vinici pri Šm ar jeti za jabolčn krojitev Kar se gnojenja tiče, se ono skupno z obdelova- za prav dobra vina. B u č a r (Wutscher) v Brezovici pri Št. Jernej njem tacega globokeje oranega zemljišča ravna tudi po Zadnik S., župnik na Catežu ob kojo hočemo sejati v spomladi na dotično govrstne pridelke, osobito za krompir. za mno rastlini, zemljišče. Vsled globokejega oranja pride , kakor je znano prejšnja zgornja plast navzďol in surova. spodnja na-vzgor — na površje. Sejati moramo toraj rastline, katere tako stajališče prenašajo in to so one, koje imajo globokosežne, močne korenine, s kojimi lahko rabijo 8. Rupert Anton v Krškem za prav dobra vina Měchora v Novem mestu za zelenjavo in z* spodnjo plast za vzrejališče najboljšim vspehom se vino. sadje. 10. Smola A. Vine., grajščak v Grmu pri Noven mestu za kmetijske pridelke v obče. 11. Lavrinšek Marija v Krškem za prav dobr( je sejala do sedaj na taka zemljišča v normalnih raz bilji povsodi pričajo pesa v merah, kakor skušnje v drugi vrsti krompir. Ker je pa krompir naša glavna okopovalna rastlina in ker jo je tudi gosp. dopisnik omenil, v to svrho saditi ga hočemo na globokeje preorano zemljišče. Krompir prenaša skoraj vsako gnojilo, vendar mu stara gnojilna moč najbolj ugaja; vsled one je krompir okusnejši pa tudi manj gnjilobi podvržen. Gledati nam je toraj na eni strani, da kolikor mogoče zgodaj podorjemo gnoj, na drugi strani pa, da pu mlin. Velika pohvalna pisma so dobili: Zore, župnik v Mokronogu, za krompir. 2. M. Perko, ključavničar v Sevnici, za jabolčn Pfeifer, trgovec v Leskovci, za črno vino 5 v Novem mestu za grozdje v Trebelnem za vino. Lavrič, učitelj v Trebelnem za vino Dr. S u p p Miklavč stimo globokeje preorano zemljišče v surovih brazdah čez zimo. Priporočljiv je v tej zadevi sledeči način, o kojem sem se imel priložnost sam prepričati na naprednih kmetijah: Strnišče dotičnoga polja, kojega hočemo globokej ljene črešplje Kr. Metelko v Trebelnem za jino Fr. Lavrič, nadučitelj v Škocijanu, za olup- Grč 10 župnik v Tržišah, za vino Jt lil.XV V X1ÛWUU, ZJUJ »mu. V a n i č , trgovec vinski v Krškem j z t žganje m cognac (konjak) 11 12 li A3 vi V UVJ IiIVjXXV^Oi IJKJlja , aujVgC* uuwvuiu givuuuvjw Xíi. ,, V/ u naj se plitvo podorje in na to plitvo podorano to literaturo M. Ťavčar na Narpelju, za sadje Obst- orati strnišče zadostno krepkega, močnega gnoja navozi und Weinbau-Zeitung" na Dunaji Zc Ta gnoj se takoj enakomerno raztrosi in tako pognojeno polje še pred zimo (najbolje pa takoj) globokeje preorje iu pusti potem čez zimo v surovih brazdah do spomladi. 13 14 15 pšenico Zagorec v Jerneji za vino in sadje Jugovic v Krškem za žganje. Košir, župnik v Št. Rupertu, za mehikansko 16. Graščina Otočiće za jabolka. 17. Dvornik v Krski Vasi za vino. 18. Škaberne v Novem mestu za krompir. 19. Jan. Vanič v Krškem za dobro vino. 20. Meisel v Beli Cerkvi za izvrstni krompir. 21. Bojanec v Št. Petru za dobro crno vino. 22. Rorné, župnik v Št. Petru, za razna dobra vina. 23. Graščina brežka in sk o piš ka za amerikansko koruzo in hmelj. Manjša pohvalna pisma za hvalevredno udeležitev pri razstavi so dobili: ' tg Gosp. A uman v Krškem, Ana Maj cen, Jera Škoperc, Penca, Kepa, Pišmaht (od mokrono-ške podružnice), Dolin ar (župnik vvŠt. Janžu, Haf-ner v Tolstem Vrhu, Trinkaus v St. Janžu. Zasluge pri razstavi so imeli v prvi vrsti gosp. Ogulin, potem g. Schwa r z e r. Ta dva bosta od-škodovana za svoj trud s častnim darilom, ako ostane odboru še kaj zaloge. Enako tudi gospod Janež v Krškem. Posebna hvala gre tuđi si. požarni straži in uniformirani gardi, ki ste skrbeli za red, zlasti prri dan razstave. Naposled pa še osebita zahvala vsem razstavljal-cem in obiskovalcem. Od razstave bode imelo veliko korist vse ljudstvo, zlasti pa še kmetijsko-nieščanska šola v Krškem, ki si bode od razstavljenih predmetov priredila počasi mali kmetijski muzej. V imenu raz-stavnega odbora Lapajne. vinske trte. Spisal R. Doléne, vodja deželne kranjske vinařské in sadjarske sole na Slapu, Kakor v vipavski dolini, tako je tudi na sosed-njem Primorskem, po uremski dolini in drugod letos vinskim trt am listje kaj zgodaj zrujavelo ter tudi odpadlo. Pričetkom meseca avgusta pričelo je uže trtno listje rujaveti, koncem avgusta, pričetkom septembra, torej ravno takrat, ko je grozdje zoriti pričelo, je v dostih vinogradih uže skoro popolnem odpadlo , tako da je grozdje, kjer ga je kaj bilo, čisto golo na trti ostalo. Priprosti člověk v vipavski dolini in gotovo ne manj drugod. kjer se je ta nezgoda letos ali pa uže v prošlih letili prikazala, smatra za vzrok tej prikzni, neko ,,s trup eno roso". Sploh je naš priprosti kmetovalec, kedar o škodah prouzročenih na rastlinah po nevidljivih mikroskopičnih bitstvih, to je, po glavicah govori, z sodbo o vzroku bolezni kmalu pri kraji, neka „strup en a rôsa" je tega kriva, pravi, in sodbe je konec. No, kakor nas „mikrologija", to je, véda o mikro-skopičnih živih bitstvih, naj si bodo uže rastlinskega ali pa živalskega izvora uči, so prevagljivi većini dandanašnjih rastlinskih bolezni, kakor trtni plesnobi, žitni snetljivosti, črnenji krompirja, rožićevosti če-špelj itd. itd. kaj majhna živa bitja, glivice (pilze) vzrok, rosa, sploh vlažnost pa le povod njihovemu pri- četku. Tako je tuđi z boleznijo, katera se nam je letos na vinski trti v tako obilni meri s tem razode/a, da je trt am dosti prezgodaj listje odpadlo. Vzrok tej škodljivi prikazni ni nikaka strupena rosa, ampak mi-krologom in v stroki izobraženim kmetovalcem kaj dobro poznata glivica, kateri se latinski „peronospora viticola" pravi. Ta glivica je, pod mikroskopom ali drobnogledom opazovana, od konca do kraja močno, đa popolnem podobna oni glivici, katera krompirjevo bolezen pro-vzročuje, in katera se latinski „peronospora infestans" zove. Ako so vremenske razmere poletnega časa tej glivici ugodne, ako namreč po huđi vročini, kar ma-homa bolj hladno, posebno pa vlažno vreme nastane — in tako je ravno letos bilo — potem se ta glivica na spodnjih stranéh trtnega listja ugnjezdi ter naprej razvija. Napadeni listi zadobé na spodnji strani neke bele, klobučevini podobne inaroge, te maroge se sča-som čez ves napadeni list razširijo, đa razširijo se tudi čez vse liste. Listi pričnejo vsled tega najprej ob robcih rujaveti ; to je, se sušiti, ter proti gorenji strani zavihavati. Konečno postane vse listje skorá čez in čez rujavo, zvihano, sulio in — odpađe. Tako se listje zaradi tega spreminja, ker se glivica, katera to bolezen provzročuje, v njegove dihalne luknjice za-raste, te popolnem zamaši, ter tako daljno dihanje trte — kajti saj je pač sploh zntna reč, da rastline po listju dihajo — onemogoči. Kakor hitro pa listje odpade, ali kakor hitro trta đihati neha, neha tudi vse daljno razvijanje še ne dorastlih, ali prav za prav ne dozorelih đelov trte, kakor zorenje grozđja, zorenje še ne v les spremenjenili pognankov. Grozdje ostane vsled tega kislo, pognanki rumeno-zeleni. Škoda, pro-vzročena po tej glivici, je torej dvojna, prvič kislo vino, drugič pomanjkanja mladik pri sledečem obrezo-vanji trt. No, letos nam je v prevagljivi meri le prvo škodo trpeti, ali pomislimo, kaj ta glivica v bodočnosti lahko stori. Kakor skušnja — posebno v Italiji — uči, se pričetek te glivice nikakor strogo na letni čas ne veže, ona nastane lahko tuđi prav zgodaj v poletnem času, ko trte še skoro čisto nič pognanjkov v mladike, to je v dozorjeni mladi les spremenile niso, ko so k večem najspodnejši njih členi — saj obstoji pog lanek kakor tudi iz pognanka nastala mladika vinske trte in posameznih členov — dozoreli. in ako to nastane, potem gorjé pridelovalcem vina, kajti naravni následek te prikazni je potem ta-le : V sledeči jeseni, osobito ako je ona zadosti vlažna in gorka, zarenejo očeša dozorelih členov, trte oželené v drugič, one tudi v drugič cvetejo; pa — vse to postane žrtva prvega mraza. Tr-torejec priđe potem trte obrezavat, ali žal ! na nji ne najde niti enega zrelega očeša. In tako je vinska le-tina za dve leti popolnem vničena, kajti v prveui letu po tako hudem nastopu glivice nima trta še nič zrelega rodovitega lesa, no, v sledečem je pa sicer dozoreli les na trti, pa on je nerođovit, ker ne raste na dvo-, ampak večletnem lesu. Pomočka proti tej škod-ljivki nimamo še nič. Gospodarske novice. Nov način pokončevanja trtne uši. Mimo brezštevilnih sredstev za pokončevanje trtne uši se je v zadnjem času priporočevalo ugonobljenje zimskega jajca uši ter tako mislilo zapreči plodenje tega mrčesa. Tako sredstvo izumil je Francoz Mire-pose, ter obstoji v tem, da se trte poškropijo z gorko vodo. To delo izvrši se z parno brizgalnico, katera sè štirimi konjskimi silami po dolgih kavčukovih cevih vročo vodo brizga. Balbiani, kateri je take poskuse pri-redil, najdel je, da je uspeh izvrsten — pa — stroški so tako visoki, da na ta novi način, trtno uš pokonče- * vati, niti misliti ni. Samo stroj stane 2500 frankov in ,Visoka c. k. vlada se nujno prosi, naj bi blagovo-kakor hitro mogoče, določiti vse, kar je potrebno škropljenje pa za vsacih 1000 trt še 5 frankov posebej. Vodje vinarskih šol na Ogerskem imeli so 6. ok t. shod) pri katerem so se posvetovali o raznih vinarskih raz- vrste pobira po izrednem tarifu na podlagi dosedanje merah na Ogerskem, posebno pa z ozirom na trtno uš. 501etne prakse v izvršitvi dekreta dvorne komore z dné lila da se v občini Bistrici (glavna občina Št. Rupert) v novomeškem okraji užitninski davek za vina najnižje Kar se tiče požlahnjevanja amerikanskih, trtni uši zo- 25. januaiija 1834. leta, št. 4013, zbirka provincijalnih pernih trt, z našimi trtami, izrekli so soglasno, da zakonov za ljubljanski gouvernement, 16. zvezek, leta , da so izvr8tne vspehe dosegli. Oni so se izrekli o naj-boljšem načinu, kako požlahnjevati ; skušnja jih uči, da je najboljši čas za to mesec marcij in april. Navzoči 1834. Predlog se vsprejme. Prošnja občin Ajdovica in Dvor za uvrštenje občin-šo se" razšli s trdnim prepričanjem, da če^tudi se trtna skil1 Potov Vrbovec-Podlipa med okrajne ceste se izroči uš po celi Ogerski razširi, je vendar ogersko vinarstvo deželnemu odboru ) na trdnih nogah, kajti amerikanske podlage so se kot hodnjem zasedanji poroča. naj to zadevo preiskuje ter v pri dobro sredstvo proti preteči nevarnosti izkazale. Vsaj pa naši vinogradniki ne morejo tako mirno na prihod- neSa odseka o prošnjah: Poslanec dr. Poklukar poroča ustno v imenu uprav nost misliti, ker merodajni krogi naši še niso ali pa no čejo položaja spoznati. Deželni zbor kranjski. 11. seja dné 14. oktobra. (Konec.) Prvi oglasi se k besedi o tej zadevi poslanec Lav-renčič ter meni, naj bi ne nehala šola na Slapu, Katera se je izkazala toliko koristna za vipavsko dolino. Govornik meni, naj bi se na Dolenjskem ustanovila le po- občanov v Kamnigorici in Kropi zaradi uvrštenja okrajne ceste iz Ivamnegorice in Krope skozi Fod-nart v Tržič med deželne ceste; občin Grosuplje in Slivnica za uvrštenje ceste od Vélikega Mlačevega in Grosupljega med deželne ceste, občin Ribnica iu drusih za uvrštenje okrajnih ? cest Kočevje-Ljubljana in Kočevje-Rakek odnosno Zlebič - Rakek med deželne ceste ali dovolitev podpore. Vsprejme se odsekov nasvet, naj se te prošnje iz-ročijo v rešitev deželnemu odboru. Prošnja Josipa Ličana iz Ilirske Bistrice za brez družnica pod nadzorstvom slapské šole, vsekako pa meni, plačno oskrbovanje njegove hčere Jovane v deželni blaz naj bi ostalo vsaj nekaj na Slapu Za njim oglasi se poslanec prof. Suklj besedi » in jako gorko zagovarja ustanovitev veče šole na Do- stvene razmere zboljšajo. nici se tako resi, da se ti stroški prevzemó na deželni zaklad s pridržkom povračila, če se Ličanove denar- lenjskem blizo Novega mesta Poslanec Deschmann se v svojem govoru ni ogre Poslanec dr. poroča v imenu finančnega val za dolenjsko vinařsko in sadjarsko šolo od- 1883. češ ? da bi bilo z njo mnogo stroškov, vrhu tega pa bi jej vendar škov pa 766.044 gold. 33 seka o računskem sklepu deželnega zaklada za Vkupnih dohodkov je bilo 816.611 gold. 301/,, kr., stro i še primanjkovalo učencev. In govornik je hotel proro kr. Poslanců Apfaltrernu ne dopade sestava računa, kovati, da bode šola s časom morala zaradi pomanj- češ, da v računskem sklepu ni natanko povedano, kam kanja učencev prenehati. je priklopljenih onih 65.000 gold, za deželno slavnost; Poslanec dr. Vošnjak zavrača predgovornika, naj si s takimi domnjevanji ne delà preveč skrbi; z Dolenj- je priklopljenih onih 65.000 gold, govornik izraža bojazen za deželno blagajnico. Posl. Murnik odgovarja, da se predgovornik lahko skega se je res oglašalo malo štipendistov za slapsko sam osvedoči o istinitosti računskoga sklepa, sicer pa šolo, a temu je bila vzrok le velika oddaljenost od Slapa. je Apfaltrernova stranka tudi tako sestavljala račune. Gotovo pa se bode v dolenjsko šolo oglašalo mnogo učencev in nje vspeh bode povoljen. Predlogi gospodarskega odseka se vzprejmó. Poslanec dr. Poklukar poroča ustno v imenu finan Poslanec dr. Vošnjak odbija sumničenja, da se z čnega odseka o deželnih doneskih za uravnanje Save in odseka: deželnim premoženjem slabo gospodari; če so denar-stvene razmere slabe, zakřivila jih je prejšnja večina. Poslanec dr. Mošé predlaga v imenu finančnega stavi v imenu finančnega odseka predlog „.j hvaležnim ^priznanjem za odobrene náčrte urav navanja Save od Crnuč do Dola in za bogato državno Î7 Slavni deželni zbor naj sklene: . Računski sklep kranjskega deželnega zaklada podporo v ta namen zaveže se dežela kranjska v nadi, da bode država vsakoileto po dokončanih teh delih naklonila vsaj toliko svoto kakor za 1884 ? po svojih u slabih denarnih močéh v ta namen staviti v deželni proračun za omenjeno dobo vsako leto 2000 gold, ta namen naroča deželnemu odboru, da iz kredita, pri-voljenega pri deželnem zakladu „v podporo za javne v ta namen obrne 2000 gold." Predlog se brez ugovora vsprejme. Prošnji glavnih odgonskih sprevodnikov Janeza Schiffrerja in Karola Novaka pl. Giftberga za zboljšanje se uslišita, in sicer se jima poviša mesečna za leto 1883. in glavni pregled gospodarjenja s premoženjem kranjskih deželnih zaldadov za leto 1883. se z odobrenjem na znanje vzameta. . Deželnemu odboru se naroča, da iztirja zastanke stavbě 1885 doklad k posrednim davkom za poprejšnja leta v znesku 3444 gold. 38 kr. in deželnemu zboru o tem poroča v prihodnjem zasedanji. . Deželnemu odboru se naroča, naj ukaže, da se pri stroških v IX. rubriki: „Subvencija in posojila za plače plača od 25 na 30 gold Učiteljski vdovi Magdaleni Kratochvil se dovoli po- računske sklepe v bolj jasni obliki predlaga deželnemu cestne stavbě" ne zaračunijo v eni tekoči številki, marveč da se subvencije za cestne stavbě posebej in posojila posebej zaračunijo. . Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnje kojnine in odgoj za njene otroke 100 za tri leta. zboru." Gledé prošnje občine St. Rupert, da se zopet vpelj« nižja užitnina od vina slabejše vrste v občini bistriški stavi upravni odsek naslednji predlog: î Predlogi se vsprejmó. Poslanec Klun predlaga, naj gosp. deželni glavar postavi na dnevni red prihodnjih sej vse od odsekov dovšene predloge, če jih tudi poslanci nimajo 48 ur v rokah. Predlog se vsprejme in seja konča. 12. seja dné 16. oktobra. Gosp. deželni glavar grof Thurn otvori ob 10. uri dopoludne sejo. Po prečitanji in odobrenji zapisnika zadnje seje se vname med deželnim glavarjem in posl. Apfaltrernom živahen razgovor zarad razžaljivih besed, katere je zadnji rabil v zadnji seji in poslanec Detela oštro zgrabi posl. Apfaltrerna. Nekaj došlih prošenj izroči se raznim odsekom. Poslanec Svetec poroča ustno v imenu gospodarskega odseka o agrarnih razmerah na Kranjskem, in sicer o žganjepivstvu in stavi naslednje predloge: 1. Načrt zakona, s katerim se prepoveduje točiti špirit za pijačo (načrt je izdelal gosp. poslanec Svetec z naredbo kr. hrvatsko-slavonske in dalmatinske deželne vlade z dné 25. oktobra 1881., št. 16.473), odstopa se deželnemu odboru z nalogom, da oboje vsestransko pre-udari, poizvé mnenje vis. c. k. deželne vlade in potem v prihodnjem zasedanji svoje nasvete stavi, eventualno da v prihodnjem zasedanji predloži deželnemu zboru zakon, po katerem se za vse Kranjsko prepové ob ne- deljah in praznikih žganje točiti. 2. Deželnemu odboru se nalaga, visoki c. k. deželni vladi podati prošnjo, da bi blagovolila gledati na to, da se število lokalov, v katerih se žganje toči, kolikor možno zniža in da bi se pri podelovanji novih koncesij kar naj-strožje ravnalo. 3. Deželnemu odboru se nalaga, đa ukrene potrebno, da bi se s pripomočjo c. kr. državnih organov, zhsti c. k. žandarmerije, strogo pazilo na to, da se to-čarne natančno držé policijske ure". Zakon, zadevajoč omejitev žganjepitja, kateri zakon je izdelal posl. gosp. Svetec, izročil se je deželni vladi. Ta zakon slove: \ Po nasvetu deželnega zbora Moje vojvodine kranjske ukazujem tako: §. 1. Špirit sam, ali z vodo in esencijami pome-šan, ljudem za pijačo točiti je prepovedano. Ta prepo-ved zadeva tako tistega, ki ima od gosposke pravico žganje točiti, kakor tudi vsacega druzega, ki bi tako pijačo svoji družini ali drugim delavcem dajal. Navadno žganje, ki se kuha iz sadja, tropin, bri-njevih ali druzih jagod ni podvrženo tej prepovedi, in tudi ne likerji. Prepovedano je pa, omenjenemu žganju kadarkoli špirita primešavati. §. 2. Prodajalci špirita morajo svojo prodajo po-sebej naznaniti c. k. okrajnemu glavarstvu tistega kraja, kjer imajo prodajalnico : v Ljubljani pa mestnemu magistratu. To naznanilo naj se vpiše v poseben zapisnik. §. 3. Kdorkoli kupuje špirit, mora se izkazati z dovolilnim listom od svojega župana. V ta list se zapiše ime kupca in njegovo prebivališče ter zakaj in koliko špirita on potřebuje. Župan dovolilnega lista ne sme dati nikomur, ki je sumen, da ga obrne v prepo-vedani namen (§. 1). Prodajalcem je pa prepovedano, prodati komu špirita, ako nima dovolilnega lista, ali prodati mu ga več, kakor ima v tem listu potrebe zapisane. Te liste morajo prodajalci spravljati ter jih gospo-ski, kedar zahteva, pokazati. §. 4. Prestopniki prepovedi, danih v §. 1., kakor tudi prodajalci od špirita, ki te prodaje ne naznanijo, ali špirit prodajajo takim, ki nimajo dovolilnega lista, ali več, kakor je v njem zapisane potrebe, zapadajo globi od 1 do 100 gold., in kdor bi ne mogel plačati, pa zaporu tako, da je za vsacih 5 gold, en dan zapora ; za manjšo globo pa primeroma, pa ne manj kot 6 ur. Kdor je bil trikrat kazno van, zgubi pravico žganje točiti ali špirit prodajati. Krivca zadenejo tudi stroški, kl bi nastali, če se sumnjiva pijača kemično preišče. §. 5. Preiskava in kaznovanje teh prestopkov .pristoji c. kr. okrajnim glavarstvom, oziroma v Ljub jani mestnemu magistratu ter se je pri tem ravnati po do- ločbah za politične prestopke izdanih. §. 6. Mojemu ministru za notranje reči se nalaga izvršitev tega zakona. (Dalje prihodnjie.) Zabavne stvari. Nos. Ruski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Gorenjee, Podgoričan. (Dalje.) Ta nepremišljena ponudba je v Kovalevu zatrla vso potrpežljivost. „Jaz ne umejem, kako Vi morete burke briti" — prikipelo mu je iz srca — „ali res ne vidite, da jaz nimam tega, s čemer bi mogel njuhati? — Da bi vrag posmrčal Vaš tobak! Jaz sedaj ne morem ni pogledati tobaka, ni Vaše ostudné brezovice ; da mi... Po teh besedah je hudo razsrjen iz časnikarske „ekspedicije" odšel k častnemu redarskemu nadzorniku. Kovalev je přišel k nadzorniku tista trenotja, ko je ta po spanji stezal se, ko je malo posmrčal in opomnil: „Turška motika, zdaj pa še lepo zaspim kaki dve uri!" — torej lehko znate, da kolegijskega prisednika prihod ni bil prav nič priličen. Castni nadzornik je bil iskren pospeševatelj vseh poskušenj in rokotvorstev, a carsko „asignacijo" je najraji imel: „To je gotovo" — opomi-njal je rad — „da nič lepšega ni na sveti, nego je to: ne prosi jedi, prostora ne potřebuje mnogo, v žepu najraji bjva — in ne razbija se". Castni nadzornik je dosti mlačno sprejel Kovaleva in povedal, da po obedu ne utegne, da bi sprejemal preiskave, da sama natora zahteva to, ko se člověk najé, da malo oddahne se (to je kolegijskemu prised-niku pričalo, da častni nadzornik ni neveren starodavnim modrijanom) in da rednega člověka nikoli nobenega ne ostavi nos. To je bila beseda, ne po strani, temuč naravnost — iz oči v oči. Moramo opomniti, da je Kovaleva nena-vadno lahko razžalil člověk. Lahko je prizanašal vse, kar so govorili strogo o njem, ali nikakor ni osvobodil, če je kdo kaj zinil zoper njega čast ali stan. Da, trdil je, da bi gledališčarji v gledaliških prizorih morali opu-ščati vse, kar se ozira na više častništvo, štabnih čast-nikov pa bi ne smeli napadati nikakor. Častnega nadzornika pozdrav ga je zmotil tako, da je stresnil glavo, o čutji svojega dostojanstva razprostrl roci in potožil: „Preverjen sera, da po takih Vaših opomnjah jaz ne morem spregovoriti ničesar..." — in odšel je. Pripeljal se je domov, jedva je čutil nogi pod seboj. Uže je bil mrak. Žalostno, nenavadno zoperno se mu je zdelo njegovo bivališče po vsem tem iskanji. — V predno sobo přišedši je opazil na usnjatem in vmaza-nem divanu svojega slugo Ivana, da leži na hrbtu, da pljuje v strop in da se pljunki dosti izdatno prijemljo zmirom tistega prostora. Ta slugina malomarnost je raz-gadila ga; udaril ga je s klobukom po ustnih in po-karal: „Ti, svinjar, vselej se z glupostimi zabavljaš!" Ivan je, kakor blisek, planil z divana in na vse da. u smo ga: povedali?! kriknil je major Kovalev. pretega hitel plašč jemati z njega. Ko je bil majór přišel v svojo sobo truděn in oto žen, omahnil je na naslonjač, po nekolikih vzdihih pa Sama radost mu je ustavilo besedo. Strměl je očaran v je opomnil: „Ljubi Bog! usmili se me! Zakaj me tako mestne četrtine (kvartalni) nadzornika, ki je stal pred pokuriš? tere noge Da sem brezi te ali te roke, ali brezi ka- njim, imel je napeto šobo in napihnjen obraz, jasno je rad trpel; ali če nosa nima člověk vrag zna to : ptica ni ptica, meščan ni meščan : s kratka, đej če prav imata vsak svoje rodišče! Pa da sem ga va-nj svetila plapolajoča sveča. „Kako ste našli ga?" „Poseben slučaj je bil to: zalótili so ga prav za ko je bežal. Uže je sedel na brzovi in hotel je prav zgubil na vojski ali o kakem dvoboji, ali da sem sam pobegniti povod tej zgubi ; zginil je, da ne znam, ali zato, ali na imé nekovega uradnika. Čudovito je to, ker sem jaz v Rigo. Popotni list je uže davno bil napisan zato Le 5 pobegnil je sam ob sebi, nihče ni motil ga ! sam iz početka sodil, da je to kakov gospod. ? ne ? to ne more biti u sreČa opomnil je po nekolikem je bila to , imel sem naóčnike pri sebi, ter sem takoj premisleku — „ni verjetno, da bi nos pobeguil, nikakor preveril se, da je nos to. Jaz sem brljav: ko Vi sto-ni verjetno to. To je verjetno, da spim in bledem, ali jite pred menoj, vidim le, da imate obraz, a nosa ne pa, da se mi sanja; utegne biti, da sem tako ali tako vidim, niti brade, ničesar ne vidim. Moja sokrva (tašča) * ? a zmočen, da nisem napil se vode, temuč vodke njo natrl brado. Bedasti Ivan je kde dobil vodke jaz, mogoče, je, da sem napil se je. Da bi majór res-nično preveril se, ali je pijan, vščenil je samega sebe in z to je, moje soproge mati. ta tudi ne vidi prav nič u kje je Kovalev sam ni znal, kje je in kdo. „Dejte, nu * jaz kar pobegnem k njemu\u 77 Ne prenaglite se. Jaz znam, kaj Vam je nos dol močno tako, da je vskriknil. Ta bol ga je popolnem žan, člověk to lahko umeje sam ob sebi. A čudovito je to, ker je glavni krivičnik te neugode sleparski brilec preverila, da res živi in da delà. Varno se je približal zrkalu : iz početka je na pol mežal, a pogledal je, ali se morebiti nos pokaže na svojem prostoru; pa ta tre-notek je odskočil in opomnil: „To je sramoten prizor!" v Voznesenski ulici, — brilec, ki je zdaj na odhodu. Uže dolgo časa sem jaz pazii na pijanega in ko je kradel; pred tremi dnevi je v neki prodajalnici zmeknii To je bilo res neumljivo ! Da je zgubil se kakov dvanajstorico gumbov. Vaš nos je prav tak , kakoršen gumb zgubila kakova srebrna žlica, kaka ura ? vse je bil." Po teh besedah je nadzornik segnil v žep m to bi nič nebilo, naj bi se bilo zgubilo, kar koli, ali da iz njega prinesel nos, zavit je bil v papir je nos zginil, pa še pod drugo streho?!... Majór Kovalev je premislil vse razmere, a skoro vse je bilo podobno resnici, da ne more te nesreče povod biti nihče drug, nego štabnega častnika soproga Podtočina, ki je (Dalje prihodnjie.) Naši dopisi. Ljubljane. ( Vernih duš praznih) praznovalo je dostojno tudi prebivalstvo ljubljansko v cerkvah in na umikal je malo po malo svoje poklone in napo- pokopališči pri sv. Krištofu. Grobi bili so lepo okin želela, da bi se pozakonil z nje hčerjo. Saj bi bil sam rad obesil se ná-jo, ali ogibal se je ženitbene pogodbe. Ko je bila štabnega častnika soproga ojavila mu kar naravnost, da bi rada, da bi se nje hči pozakonila njim ÉHMÍIBHI lÉÉljítatf ■■■ ^HHI sled izginil, trdil je, ker je še mlad, da mora služiti še čani, občinstva pa toliko, da je bilo vse črno. Pevski kakih pet let, ali da bi razmerno bilo, vsaj dve leti. zbor čitalnični zapel je pri skupnem spominku Soko- Ali štabnega častnika soproga je, to je gotovo, osvetila lovskem, na katerem nahajamo vse pokojne narodnjake, se mu, sklenila je, da ga pokvari, zato je pobotala se, kar nam jih je pobrala nemila smrt v zadnjih dveh de- VAM, ^ ^/yu.uw, jv uu^.v —------ J--0 ~ f-------------------A ---- Bogzna, s kakimi baburami, da nikakor nisi mogel setletjih. Bleiweis, Toman, Costa, Coj s IQ lahko razsoditi, da so nos odrezali mu: nihče ni za- dolga vrsta drugih narodnjakov, katerih srca so gorela hajal k njemu v sobo ; Ivan Jakovljević ga je bril vsako in ki so požrtvovalno in složno delali za pravice in raz-sredo, a celi ta dan in četrtek je imel nos cel, — kar vitek naroda slovenskega, stopili so ta dan v duhu med je pomnil in znal, jako zdrav nos; pa saj bi bil čutil nas spominjaje nas, ne pozabiti britkih časov hudega in brezi vsakoršnega dvoma bi rana ne bila mogla tako boja in trpljenja, pa tudi ne zgrešiti sedanje boljše pri hitro zaceliti se in zglađiti, kakor kak mlinec. Koval like. storiti složno s prijatelji enakih narodnih pravic je sklepe v glavi, da štabnega častnika soprogo pozove vse, da se vtelesijo in v ljudstvu našem oživé ona načela, na sodbo, kakor ovo zakon dovoljuje, ali da se njej za katere smo se samo v teoriji borili, dokler ni uasto-sami oglasi in da jej dokaže osveto. Njega zamišljenost pila doba, katera nam vsaj priznava euakopravnost. je pretrgal svit, ki je bil posijal skozi do cela luknjaste Vernih duš dan, ki nas bližje primakne našim dra duri in oznauil, da je v prednji sobi svečo prižgal Ivan. gim pokojnikom, naj bode tudi našemu narodu povod v Skoro je prikazal se Ivan sam, svečo prinesel pred seboj to, da se zopet hvaležno spominjamo zasluženih svojih in jasno razsvetlil vso sobo z njo. Prvi gibljaj majórja prvoboriteljev in da v složném delovanji vsi kažemo, da Kovaleva je bil, da je zgrabil robec in z njim zatisnil hočemo, vsi zvěsti sinoví matere Slovenije, odločno prostor, kjer je poprejšnjoga dné še bil nos, zato da bi pa tudi s premislikom izvrševati in dopolnovati glupi sluga ne zijal, ko bi zagledal, da ima pa tako čudovit obraz. gospod > ono Ivan ni utegnil zlesti v svoj brlog, začul je v predni kar so nepozabljivi pokojniki neustrašeno pričeli nasproti velikanskim zaprekam. (Slovensko gledališče) je tudi v soboto večer po sobi neznan glas: „Ali tukaj biva kolegijski prisednik dalo našemu občinstvu prazuikom primerno žaloigro Kovalev?" „Mlinar in njegova hči", katera je privabila v gleda- i CV S ^iUiiU«! i u Ujv&via UVI , «uiv! jv * „Koraknite naprej, major Kovalev biva prav tukaj" lišče mnogo občinstva. Igralo se je prav hvalevredno7 oglasil seje Kovalev, brzo je skočil po konci in posebno pa omenjamo igralce glavnih nalog: mlinarja Črncřta (gosp. Kocelj) in Marice (gospica Petrinska) odprl duri. 7 Došel je redarsk uradnik, krasno vzrastel moški, pa tudi vse manjše naloge prejemale so zasluženo po otvorjenji novega šolskega poslopja za Ijub ^"ÚVi JV i VUIU au UtUUUJJU. , «.A * vv* — v r --- zalizcev — ne presvetlih, ne pretemnih, dosti zalitega hvalo. obradija — prav tišti, ki je o začetku te povesti stal konci Izakijevskega mosta. 5? Ali ste Vi račili ter izgubili svoj nos? ljansko sledeče : JVČW J pOrCČa JLJJ IAK/1J» JJIOt VU UUV Um V. "J • Najvišjim sklepom z dné 21. oktobra 1882. Ljublj. List" od dne m. se je premilostno dovolilo, da se bode novo poslopje se-zidalo ljubljanskomu učiteljiščema. Zidanje se je pri-čelo julija 1883. leta, koncem lanskega leta bílo je po-slopje pod streho, in pred kratkem se je dovršila vsa zgradba. Dné 4. oktobra jo je komisija pregledala v tehničnem in zdravstvenem oziru ter se izjavila, da se bode poslopje pričetkom meseca novembra svobodno iz-ročilo svojemu pokliču. Včeraj, 2. t. m., ob 11. pred-poludne podal se je gospod deželni predsednik baron Winkler, spremljan od administrativnega referenta gosp. vladinega svètnika Hočevarja, v novo poslopje, izročat dovršeno poslopje šolskemu vodstvu. Pri vhodu pričakovali so gosp. deželnega predsednika šolski ravnatelj in vse učiteljsko os obje obeh za-vodov. Spremljali so ga v direkcijsko sobano. Tarn je g. deželni predsednik baron Winkler izražal svoje za-dostenje nad dovršeno zgradbo. Oziral se je nazaj na dosedanje vspešno delovanje učiteljskega osebja, katero je obema zavodoma pridobilo dobro ime tudi preko mejnikov naše ožje domovine. Zato gre ravnateljstvu in učiteljem zasluženo odkrito priznanje. Imenom visoke učne uprave izročuje nadzorstvo in oskrbovanje novega poslopja gosp. ravnatelju, nagiaševaje svojo nado, da bode učiteljstvo svojo velevažno nalogo in nadalje vestno spolnilo, da bode dobro obranilo dobro imé ljubljanskih učiteljišč tudi v novih, svetlih in lepih šolskih prostorih. Posebno je priporočal deželni predsednik, naj učiteljsko osobje mladim srcem ucepi ljubezeu do Nj. veličanstva, presvitloga cesarja in do velike, krasne, avstrijske domovine. Le tedaj, ako se bode tudi ta dolžnost spol-novala, bodo gojenci Ijubljanskega učiteljišča, zapustivši zavoda, kot učitelji med narodom razširjevali ista načela ter delovali uspešno in plodonosno. V primernem odgovoru zahvaljuje se gosp. ravnatelj BI. Hro vat v svojem in svojih učiteljev imenu. S toplimi besedami se spominja cesarske milosti ter naprosi gosp. deželnega predsednika, da blagovoli najuda-nejšo hvaležnost vsega učiteljstva sporočiti pred stop-nicami cesarskega prestola. Ob enem slovesno oblju-buje, da bode učiteljsko osebje ljubljanskih učiteljišč vedno pred očmi imelo ona načela, katera jim je ravno-kar priporočal gosp. deželni predsednik. Konečno za-klical je Nj. veličanstvu cesarju kot mogočnemu pod-porniku umeteljnosti in vêde in osebito pospeševatelju ljudske sole navdušeno trikrat „slava". Vsi navzoči za-klicali so z njim vred trikrat „slava!" Potem ogledal si je gospod deželni predsednik baron Winkler in gosp. vladni svetnik vse šolske prostore v krásnem poslopji. Tako se je izvršilo otvorenje. — (Gospod deželni predsednik baron Winkler) od-peljal se je nedeljo večer na Dunaj. — (Gospod prof. Povše), deželni poslanec gorički in vodja slovenskega oddelka tamošnje šole kmetijske odpovedal je deželnemu odboru goriškemu svojo službo bajé zarad bolehnosti. — Upamo, da bolehnost gospoda profesorja ni nevarna in da ga ne bode zadržavala mo-rebiti bližje nas posvetiti svoje spretne moči napredku našega naroda. I . jg i — (Skof poreški) bode, kakor pišejo nekateri čas-niki, vendar-le dr. Flapp, profesor cerkvenega prava na goriškem semenišči, še le 39 let star; rojen v Kor-minu. Rodom je Lah in govorilo se je, da se je tržaški namestnik zeló zanimal za njegovo imenovanje. Urad-nega naznanila o njegovem imenovanji pa do sedaj še nismo brali. — (Mestni zbor ljubljanski) zboroval je sinoči v pozno noč in řešil je ves dnevni red razun zadnje točke zadevajoče poročilo šolskega odseka. Začetkom seje spominjal se je g. župan umrlega I. magistratnega svetovalca L. Perone, ki je bil iz-gleden uradnik v vsakem oziru. Mestni odborniki počastili so njegov spomin s tem, da so vstali. 0 zadnji tajni seji pa je g. župan omenjal neljube dogodbe, da se je po krivdi nekega odbornika trdilo v časniku, da zbor ni bil sklepčen, župan da je moral s poslanim popravkom dokazati, da ni bilo tako. — Po predlogu dr. Zarnika izreče se dotičnemu odborniku, ki je to zakřivil, nezadovoljnost zborovo, kar se je spre-jelo- — Razprava o poročilu šolskega odseka, zadevajoč napravo nemške ljudske šole v Ljubljani, pride na vrsto v prihodnji seji, katera bode v kratkem. — (Društvo avstrijskih sadjerejcev) zbor uje letos od dne 15. do 17. novembra v Gradci. Deležniki snidejo se dne 15. novembra zjutraj ob 9. uri v Lib ena u-u pri Gradci v sređišnem stanu za spečavanje sadja. Od-borov načelnik gosp. grof Henrik At tem s objavlja za ta shod sledeči dnevni red: 1. Društvene zadeve: poročiló o delovanji, ravnanje z blagajnico, dopolnitev odbora. 2. Spečavanje, oziroma porabljanje sadja. 4 sušilnice, 3 kotli, ožemalnica, mlin, priprava za či-stenje itd. vse v rabi bo dalo povod za razpravo. Skrb-ljeno je, da bodo one vrste sadja, ki se dobivajo na trgu, razstavljene in videti bodo uže tudi izdelki zavoda. 3. Trgovina s s a d j e m in sredstva popisavati jo. Društveniki vabijo se nujno, da se na svojo korist vdeležijo shoda, ker vprašanje, katero se ima rešiti za-deva v prvi vrsti korist sadjerejcev samih. Prosi se, namen, vdeležiti se shoda, kar prej načelniku pismeno naznaniti. Kdor še ni ud, pa hoče društvu pristopiti, naj samo svoj pristop naznani. — (f Ljudevit Perona.) Ponedeljek večer umri je magistratni svetovalec g. Ljudevit Perona, rojen v Novem mestu leta 1827. Pokojni služboval je v cesarski službi od 1850. leta naprej najprej v Novem mestu, potem pri policijskem vodstvu v Ljubljani, ko pa je bil policijski posel izročen ljubljanskemu mestu, sprejelo je tudi mesto pokojnika v svojo službo. Uradnik bil je Perona marljiv, spreten in vesten in pri ljubljanskem magistratu se bode težko čutila njegova zguba, posebno njemu se je zahvaliti, da se je v Ljubljani zmiraj strogo postopalo zoper malopridne vlačuge, izredno spretnost pa je tudi kazal pri poizvedavanji in zasledavanji hu-dodelnikov. V privátném življenji bil je dejansko iz-gleden katolik, dobrotljiv in posebno proti bližnjim svojim sorodnikom. Prav tako ga znači njegova oporoka, o kateri čujemo, da je v njej omislil sorodnike, se spo-spominjal tudi prijateljev, za glavnega dediča pa imenoval tukajšujo Vincencijevo društvo. —Urad-niške njegove zasluge pripoznalo je v minulem letu Njegovo veličanstvo s podeljenjem vitežkega križa Franc Jožefovega reda; znanci, in posebno zapuščeni otroci, za katere skrbi Vincencijevo društvo, pa mu bodo hranili vedni hvaležni spomin. Naj v miru počiva! — (Odbor „Matice Slovenske") zboruje v sredo 12. novembra t. 1. ob 6, uri zvečer v Matičini hiši na Kon-kresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika LXIV. odborové seje. 2. Naznanila prvosedstva. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo gospodarskega odseka. 5. Posamezni nasveti. — ( Vabilo k „besedi"), kojo priredi narodna čital-nica ljubljanska v nedeljo dné 9. novembra 1884. 1. v društveni dvorani. Vspored: 1. Dr. B. Ipavec: „Kdo je mar", velik zbor s samospevi za tenor, bariton in bas in čveterospev. Solisti: gg. Razinger, Pucihar iu Paternoster. 2. Beriot: „Scenes de ballet", koncert za gosli s spremljevanjem glasovira. Na goslih igra g. Anton Sochor. 3. Fr. Vilhar: „Domovini", mešan zbor. 4. a) Dr. B. Ipavec: „Pomlad" , in b) Fr. Abt: „Ne zabi me", pesni za sopran; poje gospá A. Svetekova. 5. A. Sochor: „Reverie", igra na goslih g. A. Sochor. 6. Lortzing: Recitativ, arija in zbor iz opere^ „Undine". Solista: gospa A. Svetek-ova in g. A. Štamcar; mešan zbor. 7. „Gluh mora biti". Burka v 1 dejanji (iz frančoščine, po Meinaux, převel J. Nolli.) 1., 2., 4., 5. in 6. točko spremlja na glasoviru gosp. Ohm-Janu-šowsky vitez Wišehradski, — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop imajo izključljivo le čč. gg. udje čitalniški. Kžr" Današnjemu listu priloženo je priporo-cilo salicilnih preparatov gosp. lekarnarja J. pl. Trnk oczy-ja. Novičar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. — Vse časništvo, domače in unanjo, veselo pozdravlja cesarjev prestolni govor pri otvorjenji delegacij, pa kdo bi tudi ne pozdravljal vesel tako me-rodajno in sijajno izrečenega novega zagotovila za vzdr-žavanje evropejskega miru. Kmet, obrtnik, trgovec, uradnik in vojak bode užival sad miru, kakor pri vojski vse trpi in teško prenaša vojne britkosti in bremena. — Cesar namerava baje, razun kratkih potov na Dunaj — do meseca svečana ostati na Ogerskem. — Gledé pre-stolnega govora čuje se sedaj, da je bil tudi posebno zato še bolj jasen in odločen, ker je en stavek v ogerskem zboru sprejete adrese bil posebno gledé razmere z Rusko spodtikljiv; krivda zato letela je pa na mini-sterskega predsednika Tiszo, in zato se je tihoma ves čas govorilo o ministerski krizi, katera je bajé še le zdaj prestana. Zanimivo je, kar piše „Bohemia" o operatih šte-dilne komisije, kateri predsednik je, kakor znano, grof Hohenwart. — Predlogi te komisije so dvojni: nekaj nasvetov more in bode tudi tukaj izvršila vlada, tako, da se bodo nasledki uže izrazili v številkah proračuna za leto 1885. Druga vrsta predlogov pa je dalje sega-joča in za njihovo izvršitev treba večjih prememb deloma tudi privoljenja državnega zbora. Ker se sliši, da so nasvetovane premembe tako korenite, da bi uradni-škim krogom gotovo ne bili po volji, se bajé zato predlogi ne bodo razglasili, temveč ostanejo tajni, v kolikor bi jih udje komisije sami privatno ne objavili. Dne 30. oktobra umri je na Dunaji bivši finančni minister baron Kriegsau še le 61 let star, v nedeljo bil je njegov slovesen pogreb. Prevoda vdeležili so se skoraj vsi ministri, mnogo višjih uradnikov in druzega odličnega občinstva. Iz Budapešta. — Odseki obeh delegacij pričeli so sedaj, ko so poročevalci pripravili svoja delà, zborovati. Te dni podal bode minister vnanjih zadev v odsekih vsa potrebna pojasnila, posebno gledé vnanjih zadev in razmer s sosednimi državami. Zanimiva bodo gotovo poročila, katere zadevajo naše razmere z Rusko, Rumunsko in Laško. Toda diplomati so dobro izur-jeni v poslu, da spretno skrijejo v gladke besede vse one rane, katere javnosti pokazati bi bilo na škodo države, zato pa bodo tudi pojasnila v delegacijah spravila na dan samo one skrivnosti, katere objaviti ni nikakoršnega pomisleka. — V ponedeljek zboroval je ogerski odsek za vnanje zadeve, včeraj pa budgetni odsek naše delegacije. Kakor se čuje, bodo prve me-ritorične seje delegacij samih krog 10. dne t. m., krog 15. pa se imajo delegacije zaključiti. Nemška. — Volilna borba pri volitvah v državni zbor je večinoma pri kraji in volitve kažejo dane& sledeči izid : V 397 okrajih so volitve dokončno izvršene gledé 296 poslancev, v ostalih 101 okrajih pa je treba še ožjih volitev. Po strankah razdelijo se izvo-ljenci tako: Konservativcev je 65 (pri zadnji volitvi leta 1881. jih je bilo 44), državne stranke jin je 23 (do sedaj 25), narodno-liberalnih je 42 (do sedaj 30) 7 nemško-prostomiselnih je 29 (do sedaj 62), stranke središča jih je 90 (do sedaj 97), ljudske stranke 2 (do sedaj 3), socijal-demokratov je 10 (do sedaj nobeden), Poljskih je 17 (do sedaj 15), Welfovcev je 4 (do sedaj 6) Elzas-Lotrinžanov je 14 (kakor do sedaj), Dancev nobeden (do sedaj sta bila 2). Izmed 101 ožjih volitev (leta 1881. jih je bilo 104) spada na konservativce 32 (pri zadnji volitvi 22), na državno stranko 12 (zadnjič 12), na narodno-liberalce 50 (zadnjič 30), na nemško-prostomiselne 50 (zadnjič 38), na središče 14 (zadnjič 20), na ljudsko stranko 6 (zadnjič nobeden), na socijaldemokrate 23 (zadnjič 20), na Poljske 4 (kakor zadnjič), na Welfovce 7 (zadnjič nobeden), na Dance 1 (zadnjič nobeden), na Elzas-Lotrinžane 1 (zadnjič nobeden). — 0 iziđu volitev izrazil se je knez Bismark v nekem telegramu tako: V iziđu volitev uvidim veselo znamenje napredujočega vzajemnega porazumljenja narodnih elementov, po katerih složném sodelovanjí edino je mogoče, resiti velike naloge, ki nas čakajo. Francoska. — Potrjuje se, da Angleška posreduje med Francozi in Kitajci, da bi konec storila vojski v Tonkinu. Francoska je tudi zadovoljna s tem posredovanjem. Francoski časniki trđijo, đa bo posredovanje vspešno, ker Kitajska ne dobi posojila, katerega je iskala. Zato pa noče tudi Francoska odstopiti od tir-jatve odškodovanja v gotovem denarji, ampak se za-dovoliti s tem, da za gotov čas zasede gotove mesta na obrežju otoka Farmoza. Belgija. — Ministerstvo se je gledé odločilnib oseb spremenilo tako, da sedaj prevladujejo zmerni kon-servativci. Dosedanji poslanik v Stokholmu baron Pit-teurs imenovan je za diplomatiškega zastopnika pri Vatikanu. -I .•• fU IV 1 h \ r ■■ u* mmW Egipt. — Angležem je baje došla iz Kaire osup-ljiva novica, da je Mahdi zasedel Hartum in generala Gordona vjel. Minister Lord Granville je sicer ta telegram v angleški gosposki zbornici imenoval utemeljen, pa privatna poročila vendar-le potrjujejo ono novico z dostavkom, da je Gordon ođ dne 8. oktobra vjetnik Mahdijev. Laška. — Kolera je že skoraj zginila popolnoma; čuje se, da bode naslednik Ledehovskijem imenovan že v prihodnjem konzistvrji. — Uradno se ugovarja, da bi nameravala Laška prisvojiti si na zapadnem brego-vju Afrike kolonijo za kaznjence. —Včeraj otvoril je tukaj Budjevski škof grof Schonborn češki kolegej. Po slovesní maši razdelile se bodo spomeniske svetinje. Žitna cena v Ljubljani 25. oktobra 1884. Hektoliter: pšeoice domače 6 gold. 50 kr. — banaške 7 gold. 94 kr. — turšice 5 gold. 40 kr. — sorsice 6 gold. 43 kr. — rži 5 gold 20 kr. — ječmena 4 gold. 55 kr. — prosa 5 gold. 36 kr. — ajde 4 gold. 71 kr. —ovsa 2 gold, 76 kr. — Krompir 2 gold. 90 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.