Trije metuljci
lilili so trije inetiiljci:  prvi bel,  drngi rudeč a tretji rumen.    [grali so se ^t- na solnci ter letali oi cvetlice do cvetlice.   Mahoma zagrmi ter potlej
% začne dež iti. Metiiljci se zniocijo ter odlete naglo dt>m6v. A!i doma | 80 vrata bila zaprta, a kljnča nijso raogli najti. Stali so uekoliko časa ziraaj pred svoje koie pragom, do piilti mokri, in zatorej so odletčli potem t rudeče-tumeuctuu tulipaau ter ga poprosili: ntalipaae ! odpri uaui svojega cveta liste, in daj nam iti pod streho, da sb posuSimo." Tulipau odgovori: rtnrumžncu in rudefiuu odprem, a b<Hčku ne!"" Ona dva rnu refieta: rako ce Tzptiinež tadi Dajn bratca, niti midva iie pojdera k tebi!;' Ali kar se nij še zdaj hotelo nvedriti, odlete k liliji ter je poprosijo, rekoc: »odpri natu svojega oveta liste, da so posušimo.1' — nBB61čka vzatueDi pod streho,"" reče lilija, onket je tak, k&keršna sem i jat; 6nih dveli aehčem \zprijeti."" ližlžek odgovori: nako neb&š prijeti mojii bratee? z memij, to niti jaz ne pojdem k tebi. VOlimo biti vsi vkupej inokri, preduo drug druzega ostavimo." Ža-Jostni zletš dalje. A soloce za oblaki je videlo in slišalo, kak>1 se metuljei Ijubijo, ter predrlo tnegle, pregnalo dež in zasijalo zopet na vrt iu na mstnlj«. Po ne muoisein časi bile so teh metnijcev peruti bolj suhe, nego li kedaj poprej. Z noTa so se "veselili prijeluega vremena, plesž po nežnib cvetlicab., dokler jih nij uirka uoč pognala ilomfiv, kder so potein sladko pospali.
J. L.