Si:. 89.
V siorici, sino  15. miija  1OOO.
Letnik II.
l/.h;ij;i   vs;ik   tort'k   in   pett'k   v
tcdmi   ol>   II.  ui'i   |iniil|)i)l(lii<'  za   mcslo
ler ol) H.  iiri   popolilni1  za  ilry.Ho.
St;ui<> po posti prcjeiiinii :ili v
(iorici n;i (loin pošiljan cclolctiio S K..
pollclno  \- \\. in cVlrUotno 2  K.
I'rodaja sc v (lorici v tobakarnali
Schwarz v Šolskili ulicali in .1 <¦ 1-
lorsitz, v Nimskih iilicah po 8 vin.
GORICA
(Zjutranje iz<l;injtk.)
Ureiluištvo in upravništvo so
nahajata v *N a r o d n i tiskarni»,
ulica Vetturini h. St. 9.
Dopise je nasloviti na uredništvo,
Ofdase in naročnino pa na upravništvo
«Uorice». Oglasi se računijo po potit-
vrstali in sicor ako sc tiskajo 1-krat po
l(j vin., 2-krat po 14 vin., 3-krut po
\2 vin. Ako su večkrat tiskajo, raču-
nijo se po pogodbi.
Izdujatelj  in odgovorni  urednik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marusič).
Dezelni zbor goriski.
(Izv.  poioeilo).
VIII. srja ilnc r. maja. —- Prisotni so
vsi dozelni poslanci. Ko so je polnlil za-
pisnik poprejšnje sejo, velel je predsednik
zglasili uaslednji predlog poslanca dra. Ver-
zegnassi-ja  in  tovaršev :
Naroča so dezelnemu odboru, naj
iikrouo, čcsar treba, da dosezo od c. kv.
vlade: 1. da se desellet.no oproseonje zem-
Ijarine, na kaloro se nanasa zakon z due
21). junija 181)1. šl.v. 138 drž. zak.. v poli-
tic- nem okraju Grad is kern roztogne brcz raz-
ločka na vsa tista zeinljišča ali na vse liste
zomljiscne kose, ki se ne nasajajo tako, da
se razpenjajo trie od «piiiu do grma, ampak
da se li'Le pritrjujejo k snhini koloin in so
vsaj za polovico nasajeni s cepljeninii anie-
riskinii trlami, in da bodo sestlotno opro-
ščenje zemljarino vživala tista zemljišča, ki
se nasajajo z domacimi ali lujimi. pa ne z
amoriškimi tiiami in 2. da se v oinoiijonom
poliličnem okraju dovole brezobreslna po-
sojila ne samo tistiin trtorejeem, kateri
obnove po Irlni uši pokončane vinogrado,
ampak tudi listim. kaleri nasade vinograde
z aineriskinii cepljeninii trlami v zemljiščih,
ki so od okužene parcele oddaljona k ve-
ecinu 25 kilornetrov. Utemeljevanje lega
prodloga    pride    na   dnevni    red   priliodnje
seje.
Na  Lo je gosp. vladni   zastopnik   spo-
ročil odgovor c. kr. nainesnišlva na intor-
pelacijo poslaneev dra. Tiiine in lovarišev
zaslran vzdrževanja državnih cesl na Go-
riškem.      - Ta odgovvr   smo   že   objavili   v
Stv. 37.
I) n cvni   re d.
Poroeevalec linancne.ua odseka dr.
Itojic. Polrdili so se raeimski sklepi go-
spinskega zaloga. in pa zaloga za bolne in
ranjene vojake za lela 1895, 1S9(>, ]St)7 in
ISthS in pa proraeuna istih zalogov za leto
1*.MM>.
Isli poroeevalee je preeital poroeilo
in predloge o zgradl>i dcv.elnili zdravslvenili
zavodov in zbor je spi(\je! vse stavljene
predloge. (Poroeilo smo objavili v zadnji
stevilki „Goi-ice".)
Poročevalec do 1'anigai. 1'el.icija
predsednistva zaveze kmečkih branilnic in
posojilnic italijanske si rani našft dežele za
podporo se je izročila de/. odboru v na-
daljno j)oslovanje.
Poročila praviK^a odseka.
PoroOevalec G r e a. Sprejel se je na-
črl zakona, po katerem se razdiuzi sodanja
zupanija DornlxM-ska in so nstanovite župa-
"Ü'   Doinberška  in   1'ervaska.
l'orocevalee dr. Kgger jo poroeal o
naerlu zakona zadevajočem pobiranje od-
sLotne davščine od najomnin v glavnein
niestn  Gorici.
I'roti leinu zakomi. oziroma prolijpo-
sanie/.iiiin njega doloeilom sta govorila po-
slanca Grea in dr. Tuina. I'rvi je itredlagal
naj se voljava lega zakona za z<Jaj oinoji
na (') lei, polem da bi se odslotek znižal od
H na .r>" ,, to je da bi mesto nc smolo nik-
dar nalagaii vise davsčine, nego 5°/0 one
najemšeine, ki se placuje od vsaeoga sta-
novanja. Ob;i t;i dva predloga sta pri u;la-
sovanju ostala v inanjsini, ker so italijanski
poslanei kompaktno glasovali proti  njiina.
Poslanec Tuma je ))redlagal naj bi
bili t.e davseine prosti vsi I isli. kaleri pla-
eujejo do 100 gld. najeinsčine. Tudi ta pred-
log ni obveljal — kakor ni obveljal nadaljni
jiredlo^ poslanca Grče, da bi se določilo
elena V1U. bolj jasno izrazilo z napovedjo
finanenega oblaslva, kaloretnu naj bi se j)O-
dajala naznanila, kadar se v najem <lani
prostori izpraznijo ali se jim zniža na-
jemsčina.
Samo pri IX. elenu so se po predlogu
poslanca i\v. Tinne izbrisale zadnje Iri be-
sede ,.kol zadnji stopinji", ker se je
Kpoznalo,  da so čisto nepotrebne.
S tern odinirn popravkom je zbor ludi
v zadnjiMii čilanjii polrdil naci'l zakona, j)O
katerem bo iinel mestni zastop Goriški oblast,
s privolitvijo d(^žolnega odboru nala.«,rati dav-
sčino do S /„ iznosa napovedane najemnine
od stanovanj.
PorociovaUic dr. T u in a. Tolniinski
uzilniiiski zadrugi so je odpust.il ostanek
sLar(^'a d(jlga  s(; sl.roski   in   obrestnii   vred.
I'orocevaloe dr. Kgger. Sprejel s(» je
predlog zakona, s katerim se, izvr.ševaje do-
ločilo i^. hl zakona z due (j. maja 1870.
stv. ;K). dez. zak. določa prispevek de/el-
nega zaloga okrajnim solskim zalogom. Naci't
zakona in dotieni resoluciji smo že priob-
cili  v  prodzadnji  šlevilki.
1'oročevalec dr. Vc'iinti. Obveljal ji^
načrt zakona zastran zboljšanja učiteljskili
plač — kakor smo gaze objavili v ,,Goriciu.
(Konee  |)i'ide.)
Predlog
g.   poslanca   prof,   lierbiiča   k   resoluciji
o  vinski   klav/.uli.
Prof. H(!i'buč je utemeljeval svoj prod-
log resoluciji o vinski klavzuli  tako-le:
X i s o k i   zbor!
I.eta 1801 sklenila jo avstrijska vlada
z italijansko, noVo frgovinsko pogodbo, ki
j<' stopila pa v v(Hjavo solo dno 1. fel>.
1HW2.
X to novo pogodbo sprejela je vlada
večinoma določbe iz prejsnje pogodbe z
ozirom na carino različnih objoktov, med
drugim tudi določbo, da inora vsakdo pla-
čati od vsakega metr. stota vinskega pri-
delka 20 gld. carine v zlatu pri uvozu v
Avstrijo, dočim je bila doloeena izvoznina
nasim vinom  v ltalijo na 20 lir.
Ta trgovinska pogodba l)i bila zelo
ugodna za našo Irtorojce, ako bi no imela
nekaterib  pridržkov.
V 111. članu, f). točki te pogodbe na-
baja so dolocba, da smo vsaka imenovanib
držav znižati carino na vino in sicer
Avsiro-Ogorska do najnižje tarife 3.20 gld.,
Italija pa do vsake meje. Če pa jedna
volovlast zniža uvoznino na vino ter obve-
sti o torn drugo, primorana je zadnja ipso
facto znižati carino v določenem razmerju
Ta določba, ki jo sprejela v novo tr-
govinsko pogodbo mod Avstro-Ogersko in
ltalijo, je /nova pod imenom vinska klav-
zula, ki je našim trtorejeem toli pogubo-
nosna.
Kakor labko umljivo, napovedala je
italijanska vlada, ako so no motim, meseca
julija I. 1892 našej vladi, da jo znizala ca-
rino avslro-ogerskim vinom na f> lir 77
cent., zbok tega je morala tudi Avstro-
Ogerska znižati uvoznino italijanskim vinom
na ;i'2O K, tor je to naznanila italijanski
vladi dno 10. avgusta 1892 1. A to ni bilo
v korisl našim posestnikom.
'/a* prod to novo pogodbo čuli so se
važni glasovi in tebtovili razlogi proti vin-
ski klavzuli žal, da jih ni vlada jemala v
pošlev; da so bili ti pomisleki opravičeni,
pokazale so kmalu zlo posledice vinske
klavzule.
llradna slatislika zunanj(» trgovine
avstro-ogerskega carinskega okoliža razo-
deva z jasnimi št(»vili  te posledice.
Iz to statistiko jo posneti, da se ni
uvažalo prod 1. 1892 skoro nič italijanskih
vin v Avstrijo, leta 1891 je znašala vred-
nost iz Italije uvoženega vina v sodih samo
80.28s) gld. Od islega casa razlila se je
prava povodonj italijanskib vin po naši do-
movini, kar so razvidi iz sledečih podatkov:
Leta 1"892 prestopilo je avstro-ogersko
mejo 473.415 in. st. 4,734.150 gld. trgov.
vrednosti. Leta 1893 prestopilo je avstro-ogr.
mojo 1,185.794 m. st, v 10,672.446 gld. trgov.
vrednosti. Od leta 1894—97 je varijerala
vrednost vin od leta do lota med 8—9 mi-
lijonov gold. Toroj od 10. avgusta 1892 1.
do konec decombra 1898 prestopilo je
naSo mejo 7,067.349 m. stotov. vina iz Ita-
lije, ki raprezenluje skupno trgovinsko
vrednost 74,011.835 gld. Nasprotno   ni   do-
segel eksport avstrijskih vin, ko je bil naj-
večji, t. j. 1. 1898, smesne vsotice 20.000
goldinarjev.
Ti statistični podatki govorö glasno in
odločno in so slovesen protest proti vinski
klavzuli, ti kažejo, da mora naä posestnik
pod zlo, ako mu vlada ne pride na pomoč.
Slavna gospoda! Postavimo se za tre-
notek na nasprotno staližče: Kaj govori
za vinsko klavzuloV Ali more biti dovoljena
konkurenca, ali ozir na konsumente ali na
prijateljsko zvezo med obema drzavamaV
Kar se konkurence tiče, je ta nemogoča,
kor ni odvisna od človeških močij, temveč
od višjih sil.
Tu imarno trtno uš, peronospero, oi-
dium in druge bolezni; — tarn je trta
zdrava, rodi sama ob sebi. Tu uničuje toča,
slana, moca in druge podnebne nezgode
ono, kar vinogradnik z n a p o r o in
otme bolezni; tarn ne poznajo — ujem. Tu
je zomlja izpita, manj rodovitna, treba mnogo
gnojila, — tarn so gnojili radi podnebnih
razmer — brezpotrebna, vsaj v nekaterih
okrajib. Tu so poljski delavci redki in pri-
meroma dragi; tarn je mož zadovoljen, če
dobi 30—40 cent, na dan. Tu je treba jih
5-krat braniti, brana mora biti izdatna, —
tarn je hrana priprosta. Skratka: tu stane
1 hi vina 10—15 gld. predno pride v klet,
a gotovo je, da se dobijo nekatera it. vina
na nažeiri trgu za 10—15 gld. Torej je kon-
renca nemogoča.
Kar se tiče konsumentov, je gotovo,
da jim ugajajo bolj domača vina, le cena
jih sili do inozemskih vin. Toda ako bi
producent laze prodajal svoje izdelke, bi
nastali novi vinogradi in ni se bati draginje,
saj je i5e mnogo sveta ugodnega za vino-
grade. Kar se tiče prijateljskih zvez, je pa
opomniti, da ne zahteva niti zdrav realizem
niti najstrožje nravstveno načelo, da se
moram sain vgonobiti, ker bi bilo to rnoje-
mu prijatelju in sosedu v korist. Iz teh raz-
logov priporočam svojo resolucijo in pred-
lagam, da se sprejme potom nujnosti.
Predlog
g. poslanca B. Grco glede premembe občin-
skega reda in volilnika mesta Gorice.
Visoki dež. zbor!
Naš občinski red in volilnik je bil
izdan z zakonom od 7. aprila 1864, torej
je star že 36 let. V naših občinah se je
od takrat marsikaj spremenilo in dejanska
vporaba občinskega reda in volilnika je
pokazala potrebo sprememb in dopolaitev.
Pa tudi v jezikovnem obziru — vsaj v slo-
vonskem textu je imenovani zakon potreben
L  1  S T  l<;  K.
Veliko obzinil — malo požrl.
liuski :  L. Tolstoj.
1.
Slarojša sestra je bila prisla iz mesta
* '"lajši na deželo v gosto. Starejsa je bila
lJ0'"očena s kupcom v mostu, a mlajsa s
kniotom iz vasi. Pa ste pili caj ler se raz-
R°vai'iali. SSIarejsa s(! je jela sopiriti in bva-
11 svoje zivljenje v mestu:   kako se živi v
lnestu ugodno in čisto, in kako lišpa oLroko,
<lk° «ladko je in pije, in  kako se   vozi  na
sP»'fihod in  pobaja in   bodi  v gledališči\
Mlajso seslro je lo žalilo, in jela je
lJ0'iizevali Irgovsko življenj(^ ler povzdigo-
Va|i  svoj,,         kinetovsko.
»Jaz pa ne zamenjam svojega življenja
s Ivojim",   pi-Mvi.   „Hes,   da   ubožno živimo,
'111*
' "" «><! poziuimo slrabu. Vi zivile res
>ol.i snažno; uli vedno ste v  nevarnosli- ali
miioßo izl,P/iu. ali vac« zapravite. Danes
>ogat — ju,,.j lul Im (;fis(i! A naSe k|nelov_
sko zivljenje je stalno: pri nas je zivljenjo
bolj poni/.no, ali dolgo -- bogali no bomo,
ali sili  pa.
Starejša sesti-a pa rece: „Kaka silost
je to — s presiči in teleli. Ni oprave, lišpa
in občevanja, naj si> Ivoj pridrug (rnož) se
toliko trudi, — kaj za to? V gnoju zivile,
v gnoju  umrjete, in  olroko   caka istotäko".
,.l\'u kaj — reče mlajsa - ,.t.o j(l
naše opravilo. Ako živimo trdo, pa iinaino
svojo zemljo; nikomur se lie uklanjamo,
nikogar se ne bojimo. A vi v meslu živil<1
vedno „na vagalici". Danes je dobro, a
jutri pa maboma li zukju vrag go-
spodarja, ali na karte, ali na vino ali na
kako malo dobernieo. In vso gre v nič. Ali
niorda  ni   lako?"
Gospodar Pahom je posluišal na peči:
kaj ste besedovali ženski. ,.Kes je tako —
veli — božja resnica. Samo to j(! slabo —
da jo zomljo malo''. A naj bi ini(>l zemljo
dovolj, potem so ne bojim nikogar, nisi sa-
mega vraga ne".
Zenski st(j izpili čaj, poklepelali so o
obleki, pa pospravili posode tor legli spat.
A vrag je sedel za pečjo   ter  vse poslušal.
Zveselil se jo, da je kmetova ženazapeljala
moža v pohvalo: da bi se niti vraga ne bal,
ko bi  le iniel dovolj zomlje.
,.Dobro" — si misli — „poskusimo
so s teboj: dam li mnogo zernlje, pa ti jo
ludi vzamenv'.
11.
Bližnja p<js(!slnica jo prodajala svoje
posestvo. Knielje so se bali slabega soseda
ler so pokupili ono zemljo. Tudi Pahom jo
j*1 kupil If) desetin. Zdaj je iniel dovolj
zemlje. Posojal jo je; obrodila je dobro in
izplačal je gospe že ostal- dolg in svaku,
kar si je bil izposodil od njega.
Zdaj jo bil posestnik; oral je in sejal
je na svoji zemlji, na njej je kosil seno in
redil živino, ter sekal les. Na, to je bilo
veselje!
Ali tudi to veselje ni trajalo dolgo.
Sosedje so mu jeli pusčati živino v škodo:
z<laj kravo, zdaj konje. Pahom ni maral to-
ziti se, ulj pritozoval so jo kmetom. Na,
zdaj so jeli delati nalašč, ter mu delati
vsakovrstno škodo na logu, v gozdu itd.
Obdolžil jo toga, pa onega, prišel v zamero
pri kmetih, začel tožiti, sprl   se se" sodniki. ,
Veliko   zemlje  je   iniel;   ali ni  je užival v
miru. Tesno mu je bilo.
Kar začuje, da se ljudstvo preseljuje.
Prišel je k njemu popotni kmet ter mu po-
vedal, da se ljudje izseljujejo za Volgo. Tarn
da je zemlja, da se konji ne vidijo iz po-
sejane   rži,   in   pet   pestij — pa  je snop.
Ubogi kmet — pravi — je prišel tj6
s praznimi rokami, zdaj pa ima 50 desetin.
Lanskega leta, da je potegnil samo za pše-
nico 5.000 rubljev.
Pahomu je vsplamtelo src6. Čemu bi
trpel tu — si misli — ko se onde tako
lepo in lahko živi. Kar prodam tü vse sku-
paj, pa pojdem na ono stran. -*- In odpravil
se je, da si reč ogleda.
Do Samare se je peljal po Volgi;
potom je äel še 400 vrst peš. Priäel je na
mesto. Na, tu je bilo zivljenje. Vsak kmet
je imel po 10 desetin na eno duäo (osebo);
in radi so sprejemali druge v občino. Kdor
je imel donar, je mogel kupiti poleg tega
najboljäe zemlje po tri rublje.
Pahom se je vrnil doniov, prodal z
dobiökom hiSo, živino in vse, in spomladi
je sei z družino v novi svet.      (Dalje prih.)
poprave. Moj namon ni, da hi našteval vse
nejasnosti in dvoumnosti v textu, vse de-
janski Hokazane pomaujkljivosti in vse po-
trebne dodatke; opomniin, da o potrebi,
da se občinski red in volilnik spre-
meni, se je veckrat razpravljalo v raznih
čašopisih. Pa tudi postavodajni faktorji —
deželni zbori — so pripoznali potrobo
spremembe.
Naš sosodni istrski deželni zbor je z
zakonom od 7. iebr. 1880 spremenil §§ 40.,
45. in 47. občinskega reda in jim dodal
dodatke. Popravil je tudi volilnik, spreme-
niväi §§ 29., 33., 35. in 37.
Vedno opravilo in silnosti ima deželni
odbor .in dež: zbor. s tistimi županijami, ki
obsegajo po dve ali več katastralnih občin.
Navskrižhosti ustajajo že glede sedeža žu-
panstvu.-Naš dež. zb'or je iinel tudi letos
opraviti -te- tern vprašanjem. Županija Storje
obsega dve' kat. občini, Štorje in Kazlje. Z
deželno pösiavo z dne 0. junija 1882, dež.
zak. st. 10. je doloceno, da to zupanstvo
ima sedež v Štorjah. Sea"anji župan je doma
v Kazljab in prenesel je sedež županslva
v Kažlje v svojo hišo. Nastal je prepir, pri-
tozbe, sovraštvo. . . . Naša županstva niniajo
večinoina stalnega sedeža. Mnogokrat je se-
dež županstva v hiši župana, zato eno dobo
v tej vasi,' drugo v drugi vasi. Od tod iz-
vira, da se večkrat spreminja naslov žu-
pahstva n. pr. Fodgora-Pevma, drugič pa
Pevma-Podgora, ali pa županstvo Šempas
— v üseku, in enake nepravilnosti. Jaz
mislim, da take nerednosti je treba odpra-
viti z določbo v obc. redu, da vsaka žup-
nija imej doloOen naslov (im^novanje) in
sedež. —
V našem obč. redu je premalo ozira
na to, ali kaka županija obsega le eno ob-
čino ali. njih več. Res, da v obeinskem redu
osmo poglavjc govori o gospodarstvu z last-
nino katastralne obeine, ali, da tiste do-
ločbe ne zadostujejo dejanski potrebi, do-
kazujejo vedno se množeče prošnje za
razdruženje županij. . . .
Jaz vsaj mislim, da bi take prosnje
prenehale ako bi obcinski red posamezniin
kat. občinam dovoljeval nekako samoupravo
glede- oskrbovanja ubogib, oski-bovanja ob-
einskih poti in krajne policije; ali če ne
glede oskrbovanja, pa vsaj glede zalaganja
doticnih stroškov.
Pat: proti občinskemu redu, toda de-
janski so in še vedno nekatere županije
napravljajo preudarke in zalagajo stroske
za krajno policijo, za , ceste in poli in za
bolnišnične troske --- posebej za vsako kat.
obcino. Ta stara in udoinaceua navada je
Ijudstvu priljubljena. Na.š deželni odbor pa
jej je zadnja leta napovedal brezobzirno
vojsko. Čemu ? Bi li ne bilo holjse, da bi
dež. odbor že sarn nasvetoval spremembo
obcinskega reda?
Seveda pri takej spremembi obcinskega
reda bi se morale spreineniti tudi nekatere
določbe zakona z dne 21. maja 1894 iz-
retmo § 13. in 14. in doloebe zakona z dne
3. novembru 1863, kjer bi se doloeilo, da
založba dotičnih troškov gre na raeun ka-
tastralnib občin. Taka spremeinba bi pre-
preeila mnogo. prepirov po občinah. Taka
spreinemba bi storila, da bi kat. obeine, ki
so združene, rajši in lože ostale združene
v (»ni županiji.
Povdarjati moram, da v obeinskem
redu skoraj popolnoma pogrešam opravilni
red. Nekaj malega določajo §ij 40., 41., 44.,
53. in 7G. — kje pa so določbe o dnevnem
redu za seje starašinslvaV Župani nekateri
sklicujejo sejc, ne da bi uaznanili dnevni
red. Pogrešam doloebe, kedaj se sine po-
staviti zopet na dnevni red predlog, ki je
bil v eni seji zavržen. Sam sem bil priča
tega, da pi-edlog, ki je v prvi soji padeJ, je
bil predložen zopet precej v drugi seji —
in bil je sprejet. Gospoda moj.a! na tak na-
čin se lehko uganja komedija, da se kak
predlog danes sprejme, jutri zavrže, in zopet
sprejme in zopet zavrže. Z eno besedo, mi
nimamo, a potrebujeino opravilnega reda za
starašinstvene 4seje.
Kaže se tudi potrel>a urediti posel
lajništva. Potrebne določbe naj bi se do-
dale obeinakemu  redu.
Gospoda! prestopim na občinski vo-
lilnik. Tu born prav kratek. Najpoprej mo-
ram tu opomniti, da sedanji volilnik v §
17. doloca, da imeniki morajo vsaj štiri
tedne pred volitvijo biti v obeini razgrnjeni.
Kje'? V občinski pisarni? pri županu? pri
tajniku? če župan ' hoce tudi v zadnjl hiäi
na skrajnem robu županije? Te določbe ni.
V § 18. pogrošam določbo kraja —
kje se ima voliti? (^e župan boče, sine do-
ločiti za volišee skrajni rob županije. —
Umestno bi bilo. da se vsaki županiji do-
loci stalen sedež pa tudi glede volišča vsaj
to, da mora biti v kraju sedeža. Prepričan
sem, da bi bilo tudi jako uslreženo tistim
posamezniin katastralnim občinam. ki so
združene v eno županijo, ako bi se v vo-
lilni red sprejelo doloeilo, po katerem bi
bilo posamezniin kat. obeinam zagolovljeno
določeno število starašin in podzupaiiov.
Po sedanjem volilniku lebko dobi ena kal.
obciua vse slarasine in pod/.upane, druge
pa nobenega, kar ni prav. Morda bi se dala
zboljšati tudi doloeila glede na volitev s
pooblaslilom.
Pri volitvi novega županslva so mi
znani resni kont'likti mej prejsnjim župa-
nom in mej najstarejšim iznuul novili sla-
.rašin; to raj |)olreba, da se spremeni ali
popravi § 3f>.
Zde se mi potrebne omciijenc spi-c-
meinbe v obeinskem redu in v volilniku,
iiiislini pa, da sem navedel samo inanjši
del poti'(ibnib sprenuMiib. Nujno pa ](> ob-
einskemu  redu dodati opravilni  red.
Visoki zbor! očitno je, da omenjene
spremembe in dodatki st1 ih^ ilajo vzako-
niti kar čez dan in noe. Da bo poprava
t.(Miieljita in sedanjim razmerain prikladna,
Ireba bo poizvedovanj in posvetov, zato
predlagam, da se to delo izroei dezelnemu
odboru in prosim, da visoki d(^ž. zbor iz-
voli vsprejeti predlog potom nujnosli radi
kratkega easa, ki nam je še odloeen za
zborovanjo.
Pregled ljudskih sol
na Groriškem.
Naše eital<^lj(? gotovo zanima zvedcti
resnicno stanje šolskega pouka na (ioi-is-
kem in solskega obiska v razmerju s slevilom
j)i ebivalstva posaiiKJznib okrajev. To izvedeli
in o tern nataneneje poueiti se, jc lem važ-
neje. ker si jio tern izkazu laliko vsakdo
napravi nekako sliko o moralni vrednosli |
Ijtidstva posainczuili okrajev. kar ni brez
poinena za ponos in moralno zavest nas
SloviMicev v krouovini goriski. \' pi-ipomo-
eek t(»nui sic li v prvo labela o slevilu Ijud-
skib sol iz lela IS9S--99 na (Joriškem
in  si('(n-:
3    O   '/-'   O   H —       >t      CO      O      O (J.<         rp           r*i           ~~, 2  s  5 a 2           hi w         -•    ~              iS                          CD L         =       ?.'                 P-^.      H^   oo   o»   cd p±       enorazrednic 5d             q,   k]   r>   is       dvorazrednie ^<             a,   u   qc   p       Irorazrednic oc      *-   -vi   LO   io   oi       slii-ir;izi-(Mlnic &     os   os                          pelrazreduic 1                            1 ^      hJ"    !      ;      |      '         seslra/.i't'ilnic ^       1      .,0^00       izrednih postaj ex             a«   ic   -l   c<       skuiiai •vj        CO    CO    ZO     CO    t—»•                   ' io      4^   W   ü'   io   o:       štcv.  razredov ^1         ^1     C5     Oi     ^     O'
Od teb je bilo v gradiščanskem okraju
f> sol za decke in ;"> šol za dekliee, v (io-
rici 4 sole za dečke in 3 sole za deklice;
vse druge so bile mešane za oba spola.
Poučevalo pa se je eelodnevno na Tolmin-
skern v 7 šolab, v goriski okoliei v 8, v
sežanskorn okraju v 2, v gradiseanskem v
40 in v mestu Goriei v 8 solah. V vseb
drugili šolab je bil ali poldneven [louk, ali
pa vsaj v nekaterih razredib.
Po ucnem jeziku je bilo 57 italijan-
skib, 1 ital.-slovenska, 2 ital.-slov.-ncniski
(obe c. kr. vadnici) 177 pa slovenskib.
V Goriei je bila 3-razredna meščanska sola,
za deklice. Tekoeega šolskega leta se je
osnovala tu tudi rneščanska sola za dečke.
Zasebnih ljudskih Sol  je   bilo:   nemških 3,
italijanskih   0,   slovenskib    1,   skupaj   10 s
34 razredi.
Slevilo za šolo dolžnib olrok in ste-
vilo onih, ki obiskujejo solo, je razvidno
iz naslednje skrizalke :
-     O   (I)   o     H E-     %    2          %   ~                 &¦ ~   o     io   co   4---   co   *^      x- f" !'       ^ ~' 00        C<     00    i—"-    00    Ü'         2-    1     !!           L-3 00        ^    ^    vl    K    W         &    *-*   i: c«       N'   -'. Cl        Oi    tO    Ü5    M    <O                1<J     S"  •  5    5" -......-- •.........--   -------                   *    B- Z o          N 00                   IO.   K     IO     M          _   L      eg.      O    PS S        ~     -^    IO     ->O    ^         ^     |       -'     3    Ä' Zl     c.   ^   cc   vi   ^      L"   1            % 2. ^        IO    GC    ^    t^    O         ¦      L               ^O ic                »—*¦             >—L                                 V-co      o;   w   oi   io   :r.                   ~ ^        P     C     *«     M    p                            -o     vi   a   o<   co   >->¦                 ~ h^           v|      O      *^      H-*¦      CO                                  -ŠZ. v|         C     O'     CO     CO     v.i          -L     I               1   —   2 *o      vi   ui^   os   oo   o<      -   ,t    «2    2' -. -     ¦¦¦¦*¦    ¦          ¦   ¦"'......                            " ^        ^"    N "|,S     o   es -I                ^    h^    OS    ^        —  ^  ;; ET.    ~   at O<         IO     00     I—>-     H-*-     I—>¦          Č-          ||           O    O CO        Ü«    OS    OC    vj    ^         »=    —  i:          7T   o" ¦X      ^r^   c:    io    co   v|             ^  | oc               ^            ^                             W w1         "~*     l~~k     O1     IO     -r""                              Lj OS         X     OS     >—»•     H-i     CO                           JŽ CO        OS    X    ^    O«    O                        ^ C:        IO    >"-»¦    X    CO1    Ci                        -SI. io      io   v,   lo   cr.   os       Slevilo   prebi-o      o   §   3   o   o        vnliuv  (brez o      o   o   o   §   §             vojakov)
I'riinerjaje stevilo za šolo dolžnib
olrok s stevilom prebivaleev v posaineznib
šolskib okrajib, nabajamo na 1000 |»rebi-
valeev povprek: na Tolminskem 102. v oko-
liei goriski MM), v sežanskem okraju 188, v
gradiščanskein 171 in v ineslu goriskem 137
otrok v starosli od 0 — 14. leta, ki so po-
stavno dolžni  boditi  v solo.
Ako primerjamo nadalje shn'ilo za
solo dol/.iiili oli-ok v slarosliod '">. 12. \r\:\
z onimi od 13. 14. leta. se nam pokaze
nov pi'eeejsen lazloeek. Tako je na primero
drugili nasproti prvim, nainreč takib o«l
13.- 14. leta itiimo onili od (>. -12 leta:
na Tolminskem 3- odslolkov. o okraju g<>-
riske okoliee 3,3 odslolkov, v sežanskem
30 odsl., v gradiščanskem 22 odst. in v
mestu Goriea. 2i odst. Praviloma bi smelo
bili nekaj pod eno treljino. To ]»a prihaja
od tod, ker S(» v gradiseanskem okraju in
v mestu Goriei prezgodaj odpuSca mladino
iz sole. To dejslvo potrjujejo šlevilke. ako
|)ostaviiiio I ;> — !¦'»• letuo mladino, ki proli
poslavi ne poliaja v<^c sole, nasproli oni.
ki v isti starosli še bodi v Solo; te stevilkt;
so: na Tolminskem 1147 : 1480 =77/. v
goriski okoliei 3179 : 2l.)7 {¦ = 107';'u, v se-
/.anskein okraju I 182 : 1281 = 92/„, v
okraju gradiseanskem 1830 : 2118 = 80'.,,
in  v  mestu Goriei 2öi : (>02 = 38%.
Ker pa vet: olrok poliaja zasebne
sreilnje in slrokovne sole, se potemtakem
nekako pomnoži šlevilo učeče se mladiiii!
in sieer na Tolrninsktjin za I57. v okoliei
goriski za IC'1. \r sezansk<Mii okraju za 3:>0,
v gradiseanskem za 238 in v Gorici za
Ms);") otrok. Nasproli leniu pa |>ada stevilo
za šolo dol/.nili. ker je mnogo telesno ali
du.ševiio bolnib, nerazvitib, takib, ki bivajo
čez 4 kilomel.ro od bližnje sole ali pa la-
kill, katerih se zavoljo prel(!snib solskili
proslorov ni moglo sprejeli v šolo. Takib
olrok je na Tolminskem 859, v goriski oko-
liei 574, v sežanskein okraju 90, v gradi-
seansk(!in   149 in  v (ioriei  78.
Ako se to raj vzame slevilo onili
otrok, ki so v resniei dolžni boditi v solo
in se priinerja s številom onili, ki zares
pribajajo k šolskemu [louku, se pokaže, da
hodi v solo: na Toliiiinskeiu 998'* 0 v go-
riski okoliei 101u ,,, v siv/anskem okraju
lOO'/o, v gradiščansknn 99'/0 in v Goriei
90%.
Da bodijo v šolo vsi šolsko dolžni
otroci v slovenskib okrajib, — da, v
Goriski okoliei eelo sto in «'den oristotek
islib. pribaja od tod, ker bodi več otrok
č e z   I 4 le t starib  v solo.
Da je pa n. pr. v Goriei celo več
olrok brez šolskega pouka, kakor j(; gori
izračunjeno, se lahko slebern preprica, ako
prebodi goriško mesto o učnib šolskib urab;
pa ludi gori navedeno stcvilo za solo
dolžnib otrok utegne /bili vsekakor pre-
majbno,   ako   se   isto   primerja s številom
l)rebivalcev. 0 tem dejslvu priea najbolj
naraseujoee slevilo j)Osurovele mladine v
Goriei, namree jio vecjem delu mladine iz
nizjib si oje v meslnega prebivalstva. v kale-
rem se množi prolelarijat. In katere na-
rodnosli so ti slojiV V svojo lolažboin svoj
ponos smemo reei. da to niso naši ljudje,
marvec povprccno g o I o vv \\vg a I s I v o.
Ljudstvo, ki se je pred časom priselilo v
Gorico, a tukaj zalajiJo svojo narodnost in
se (lalo pobujšati po lahonski nemoralnosli.
to Ijudstvo je ono, iz eegar snnle se re-
k ru ti raj o otroci, ki zanemarjajo šolski pouk
in so rajši brez vsakega nadzorslva klafijo
po eeslali in ulieah. odraščeuim Ijudein v
nadlego, nego da bi hodili v solo, kjer se
skrbi za njibovo boljšo bodoeuost, Da so
teinu zanemarjenju mnogo krivi slariši saini,
a se vee avtonoinna in šolska niest na
oblasl. ki se ne briga za Io. da bi slariše
silila k pošiljanjii olrok v solo, kakor se
to dogaja v deželi mej Slovenei, od slrani
lamošnjib uciteljev, Io je znano.
JSkoro podobno sliko zaneiiiaijenja
solsk(»ga pouka imamo ludi na Gradisean-
skem in kalera narodnost je ondi? Tudi
ilalijanska ! To raj vidimo, da jc uprav i I a-
lijanski ali poilalijaneeni element isli, ki
oslaja glub nas])i'oli šolskemii poukii in
povpreeno tudi kulturi. Nas napolnjuje z
zadosčenjem zavest, da ondi, kjer je obra-
njena naša narodnosl še čista in neoskru-
njena po tujem uplivu in brezverski psev-
doliberalni kulturi, se vrsi ludi vzgledno
solska dolžnosl.
Tembolj jia mora vznemirjali iaklum
solskega: zanemarjenja v mestu Gorici, kjer
se je v ilalijanske sole zanesel že isti dub,
kakor vlada v Trslu. na sramolo in v
skoilo tega mesla. Kakor seje v Trstu za
plodil inrčes demoralizacij(» na sole dolzni
niladini, katera pre|ilavlja Iržaške uliee z
raztrganimi četami zloglasne dolgoprstne rnii-
larije, eesar |ia nezapazimo po drugili ineslib z
dobro upravo, ino ceinur se vsakdo prepriea,
ki je poloval sos(4bno po na.šili severnih
ineslib, enako se utegue zgoditi v Goriei. In
ako pomislimo, da je GsH'iea takorekoe pri-
bezališce zdravja iscocim tujeeui visokib
slojev, v našein zdravem podnebju. kateri
v prvi vrsti isOo.jo miru. ledaj se-nain od|)re
peršpektiva za hodoenost, ako bode demo-
ralizaeija v solsko dolzni in mladini sploli
nadaljevala. Kdo bode še bolel v (Jorieo
potein? — Nasi politicni nasprolniki Itali-
jani hole zares nasc mesto polisnili v neko
pozabuost, ker škili njihova pozornost preko
Corvinjana. in po vrhu tega se poni/ali isto
z moralno razpalosljo prebivalstva, — a
lem večja dolžnost je nas Slovencev, da se
proli  lej  nameri z vsemi silami upromo.
To zainoremo pa v prvi vrsli s skrbjo
za zadostni šolski jtouk nas(»ga. r(Miegalslvu
zapadajočega mestnega prebivalslva.
Dopi si.
Iz Crnir. Iz (irničsnnt prejeli la-le
popis Občn(^ga zbora ,,gori.ške Ijndske ))o-
sojilnice-' dne 29. aprila  1900.
Ker nobeden ni opisal lega imenit-
ii(>ga obcinega zbora bolj natanjko. sem se
namenil jaz to storiti, in sieer zato, da se
bo vsakdo laliko prepiieal, kako da sloje
slvari  v  re snic i.
Ob 9. uri zjulraj se nas je zbralo
okoli !;"»() udov in dr. Tuma odpn1 zboro-
vanje.  lei*  po oddauili   pooblaslilih   reee:
..Olieni zbor se odloži do dvern ur po-
}u>ldu)i in lakrat s(! bo zač(;lo znova zbo-
rovanje."
Leban Jau<iz iz (leinie odgovori na to
lako-ie:
Gospod preds(ulnik, jaz se nikakor ne
sliiiijain z Vami, da bi se zborovanje od-
ložilo do dveb ur popoldan. Zborovanje }()
uapovedano za zdaj ob 9. uri zjutro in jaz
lirjam, da se po pravilib zborujc» naprej, ee
treba do dveh ur popoldan ali pa tudi ma-
gari do   10. ure zvečer.
Na to opazko ali boljsi reeeno, na-
sprolovanje Leban-ovo, se slisi od (>ik; slrani
zborovalcev ropotanje in iz več usl pol
zamolkle b(!sede: gospod predsednik ima
prav, njegova naj  velja!
Tedaj reče dr. Tuma:
(lospod Leban, kdo Vas podi proc V
ako liocele tu ostati, ostanite. Mi homo
zdaj pregledovali pooblastila.
Leban odgovori: ne jaz sain, ne, temuc
vsi naj ostanejo lukaj pri pregledovanju
pooblastil.
Dr. Tumu: Kdor hočo, naj ostane,
kdor noče, lahko gre.
Nalo grcdö vsi zborovalci proč. ostali
so samo Loban, dr. Rojio, odhor posojilnice
ali komisija in  iiradniki.
Pregledovanje pooblastil se začne. Dr.
Kojic stopi bližej mize in reee Lebanu: hi
sern sedite, tu sem, zalo da bosle prav pri
mi/.i in da bosto od blizo videli podpiso na
pooblastilih. Loban sod«1 Ija, dr. Hojic gre
proč in pregledovanje se nadaljujo. Mnogo veo
pooblast.il od naše slrnnke je bilo spoznanih /a
nevoljavne, kakor pa oil stranko Tuma-Gabr-
šo.ek. Zdaj pride pooblaslilo od g. Kranoeta
Pinjalari in njegove soproge iz C.ornio •— oil
vsakega eno. -¦ ~ Dr. Tiima reec: li dvej poo-
blastili imam jaz, vsako ima doset glasov,
lorej vkup dvajsel glasov. In jib hoče djali
k veljaviiim z šleviloin dvajsel glasov svoje
slranko. Ne, ne. roc« Leban, prosim poka-
y.ito mi oboj pooblastili, da vidim podpis.
Dr. Tuma mn jib nagne, da naj vidi. Lehan
pogleda in ri'i-c: la podpis tukaj ni podpis
Kianeeta Pinjalari-ja. .)az po/.nam njegov
podpis; ta ni njogov in jaz prolesliram
proli temu pooblaslilu. Za njegovo soprogo
no moi'(Mii reci, ker njo podpisa nc poznam
])i'av.
Na to roče Dr. Tuiiia: iniale prav; ti
dvcj pooblaslili scm podpisal jaz sam na
podlagi uradnega pisma, Idem mi je poslal
g. Pinjatari. Pismo to jo na-niojem domu.
hočete da pošljem po nje*)? No, no. rece
Leban, moni ni nie ležečega na Vašem
uradnoni pismu. Vi sle tukaj krivico nare-
ilili. da ste Kranceta Pinjatarija podpisali in
pa se broz dveh pric!
Dr. Tuma: no todaj li dvej pooblastili
naredimo za neveljavne, pa konoc.
•Leban: za novoljavne stori ti dvoj poo-
blaslili Indi sodnik in poleg Vas so kaznujo.
Znate-li Vi, da jo to kriminalV! Pooblastili
so proglasiti za novoljavuo in dolo se na-
daljuje. — Ob l'/2 ur' popoldan rece dr.
Tuma: jaz scm lacen, pretrgajmo dolo, poj-
dimo pokosit in potem so vrnemo in jo
bomo dokončali. Vi, g. Leban, pa oslanite
Lukaj in varujlo vse kakor zdaj stoji. Kaj,
jaz naj bi tu oslal za varha. reee Loban,
to iiikako no. Co ne veste kako bi naredili,
Vain bom pa jaz svotoval. Ložilo vse karlo
v en koš, zap rite ga dobro in ga zapecalile.
Ko se vrnete, preglojte peOate, ua'-li so v
redu; ako so, nadaljujlo in dokoncajto dclo.
Vse se tako zgodi. K<> so so ob roč-en i uri
vrnili, jo prisol Ludi g. Dr. Pavlica in pri
pooblastilu, kaloro mu je <lal Kr. Žavnik,
z dalumoin: Gorioa due 28. aprila, se ni
moglo prili na t-isLo in sklep se glasi : toga
uda ni pod Gorico! Ni1., no, reee na to g.
Pavlica, saj on ni pod Gorico, on jo iz Hilj,
torej iščito ga j>od ,.liilje", no pod Gorico;
saj le daLiiin od pooblastila so glasi pod
Gorico, ker mi jt1 ji^ v Gorici dal. Isce s<i
«a pod liiljo. in so #1 vdobi. Toroj poobla-
stilo velja. Tedaj vrnil so je tudi Loban
in ostal ondi do konca.
Za neveljavneje bilo spoznanib od naso
slranko W ali kaj voč pooblastil. Od slranke
Tunia-Gabršček i>a okoli 12. Tako se je
vräil in dokonoal ta znamoniti oboni zbor.
Zakaj jo znamonit ali iinoniton, lo vsakdo
labko vidi.
Dodatok:   Opazim, da   som    lo   bolj
irnenitne stvari opisal, malonkosti  pa, n. pi1,
cla so j<>  pri  Icm  ludi  kava pila  in  |>ivo
S(- ume, kdor si jo jo  naroöil in dal prinesti
to sem o|)iisl,il.
V   Oer n ičab, dne 8. maja   15)00.
J a n (;z  L o ba. n.
Politični razgled.
0   položaju.
V   čctj-|(>k jo  naslopila  v nasom  parla-
fnentu pavza, ki  bode  Lrajala   do   17.   t. in.,
llii    kaleri    dan   jo    napovedana    pribodnja
Sftja. To se je pa zgodilo   zaradi   zasedanja
delogaoij. ki so s<i sešle v sobolo dne   12. I.
ni- v I'udimjjesti. V državnem zboru so (j(dii
tudi v čet.rtek obslruirali s tern, da so |irod-
lilkrali   poiimmska   glasovanja   glodo   raznib
petioij   predloženib   državnemu   zboru.   Za
take prod loge so glasovali tudi nekateri slo-
v«nski in brvalski poslanci, kakor dr. Lagi-
n:l^ <-lr. Gregorec, dr. Gregorčic, liulal,   Pe-
Vlu, Košar,   Pogačnik. S   tern se   j(!   bolelo
l'okazati, da Čelii niso popolnoma osandjoni,
RHkor so to vedno trdili olicijozni listi. Cebi
80 PJ'ipravljeni   na   vso,   a   obstrukcije   no
1'opuste in jo tudi no morojo, ako jim vlada
J»o da kukogu zadoščonja. Jozikovne'naredbe,
^Uere je predložila vlada za Češko in Morav-
sKo^državnemu zboru, niso ne lo nozadovoljile
nosi.lv r- iJ!lkjlJ ,p:i *lr- Tuin:i l(^r:i l)isillil "i soboj uri-
U<S( L  Ll"'"<', «In j«. ..» lo  JJOZJl|,ii   _   tak   »jurist«!
(¦ebov, marvoč so jib celo še bolj ogorčile
iii razdra/Jlo. Sicer so pa tudi to naredbe
tako, da ni niti misliti o torn, da bi jib dr-
zavni zbor vsprejel. saj' se Neincom ne
uuajajo. čo ludi so skovano v njib prid in
(iebom  na Akodo.
Zaradi lega jo pa tudi podal svojo ostavko
ceški do/.elni minisl<ir dr. Mežek, kalian1 pa
cosar ni vsprejel. Dr. Ho/ek je bil namrei:
v pelek pri cosarju v avdijenci. da mu
razlozi vzroke, ki ^a silijo k odstopu. l:>ri
tej pi-iliki, tako porocajo listi, je bajo dr.
Ke/.ok ccsarju rekel, da jezikovnim nared-
bam. kakoršno je vbula prcdlo/ila. Gebi ne
morojo nikdar |»ritrditi. Ker pa ni cesar
vkljub teni pojasnilom vs[irej<?l dr. liezokovo
ostavke, marvec ga progovoril. da še na
daljo oslane na svojem inoslu in mu ludi izrazil
svo.je popolno zaiipanje. in ik^ še izgubljono
ii|ianje, da so Čeboin so tekoin teb dni na
kak način vstreže ter se jib pripravi do
t(!ga, da opuste obslrukeijo. Za to jo pa ta
skoro osemdneviii odmor prišel jako v
prilog vladi. ki so baje v resnioi pogaja v
torn  sinislu s Coin.
Prodno j(^ ministorski predsodnik dr.
Koorbor odpoloval v Undimpesto, da tain
predsl.avi cesarju v nedoljo avstr'ijske dole-
gate, imel jo ministorski svot svojo sojo, v
katori s<> j(k razpravljalo to vprasanjo in o
izidu l(!ga posvetovanja j<' najbr/.o dr.
Koei-ber poročal  cesarju  že v  neileljo.
Delegaoije.
Dne 12. t. m. je došel cesar v Hudim-
j)ošlo. Dosol je Imli minislei'ski predsednik
(\v. Koerber, da [ui sprejemu pi'culslavj-
cesarju delegate. Prva seja je pričela ob i.
uri popoldne, predsodnikom je bil izbran
vil.oz Jaworsky, podpr<Ml. grof Vetter; poro-
cevali'c o proracunu v linančnem odsoku mi-
nistorstva zunanjib del pa inarkij liac(pieb(»in.
Vcoraj jo imel vnanji minister groi" Golu-
(thowsky svoj (»kspoze. Proračun za loto
1(.)OI znasa Hf>7,O4;J.7OO kron, torej presega
isli lanski proracun za celib" 19.;i9)i.HI(i
kron. Ta povisek se razdoli sledeče: za
redne izdalke in sitter za vojsko i milijono,
za izvenredne 1 I milijonov knni ter y/a
vojno moi'iiarico nekaj c:ez \ milijone kron.
V nodeljo zjutraj ob II. ui'i je cesar
slovosno sprejel avstrijsko dologacijo. 0
slovosneni naijovorii je povdarjal prtulsod-
nik vilez .lavorski, da so dole^aljc^ pn'pri-
eani. da je Iroba skrbeli za zboljšanje na.še
vojsko v razmerju, kakor to dolajo druge
voliko države, sovoda v kolikor to pripu-
scajo naša državna srodstva. Omonil }o tudi
zadnjega potovanja v Herolin in sijajnega
vsprejema, ki se mu jo priredil. Na to je
predstavil ininisterski predseilnik- dr. Koor-
bei* cesarju novoizvoljene delegate, katere
jo cesar kralko nagovarjal. (l<-bn dr. Kra-
inaru je rek(»l cesar, <fa so nadoja, da bode
kmalo omogočeno v nasom državnem zboru
normalno dolovanje. Z vitezom Javorskem
jia in grol'oin \relterjein se je po/jovarjal o
najbli/Jem državnozborskem j)rogramu. Sicoi'
so pa jako opa/.ili, da je trajal ves razjjjo-
vor cesarjev z delegati lo 20 ininul. (Io-
sarju pravijo, da se pozna, da je jako utru-
jen. Kasnoje je cosar sprejel ogersko dele-
gaoijo ; na nagovore ol>t*h prcMlsednikov je
rekel cosar, da so razmere mod aliiranimi
(trozvoznimi) državami najboljšc ter, da se
je to prijateljslvo nekako ponovilo ba.4 pri
zadnjem obisku v Merolinu. Splob pa, da
j<' Avstrija z vsomi državami v najboljsih
razmerab, pi-sobno pa so "z Husijo, mod ka-
toro vlada glede bnlkanskib zadov popolno
sporazuinljonjo.
Razmere v Španiji.
Po raznib meslili Španije se pojav-
ljajo nemiri. Ljudstvo jo namreč razbui-jono
zaradi vladne narodbe, s kalero iioče po-
višati davščine in doklade, da zamore ]>o-
kriti dol.u, naraslol iz zadnje vojne z Ame-
riko. Na ninogib krajih je |)rislo do krva-
vib spopadov med ljudstvoin in izlirjovalci
novoga davka, več eksekutorjev je našlo
smrt v izvrševanju svojega strogoga poklica.
V inoslu Tarraso blizo Harcolono }0 šel
minister noLranjib stvarij ogledat si tamo-
s'n jo indust.rijske naprave. Ljudstvo ga je
sprejelo s kamenjem in ga jo skoraj pobilo,
dobil jo več tezkib udarcev. Na barcelon-
ski uiiiverzi se pojavljajo Ludi dijaški iz-
<j;rodi proli vladi, policija naslopa surovo
proli dijakom. I'o vst^b niestib pa se zlasti
upira iKivcimi davku Irgovslvo. Trgovci in
obrtniki zapirajo prod oblasti svoje proda-
jalne in delavnice in se stavijo z silo v
bran nastopu davkarskim uradnikom. Ol>
oiHMii pa se ljudstvo zapira prod poulicno
sodi'go, ki izkorišča zm(\šnjavo za se v na-
nien, da krad(! in pleni, kj(M" more. V splo-
siuMii so naslale v Spaniji pomilovanja
vr(!(lne razmere in k<lo jib je provzročil V
Nikdo drug iKigo iK'sprelna politika noznio-
/.nili  diplomatov.
DonnuV in  i*;i.zne vesti.
Odlikoxanjc.          Presvitli   cesar  je
podolil c. kr. visjemu okrajinunu zdravniku,
cesarsk(!inu svolniku gosp. dr. Aleksandru
Zencovichu o priliki, ko je bil to dni na
lastno pi'osnjo uinirovljon, vitežki križ Krane
Josipovega reda. — Mi č(!stitamo odlikovan-
cu. ki jo voliko večino svojega službovanja
preživel mod našiin narodom in je ostal pri
njem kot zdravnik tudi v dobrem spominu.
rčitHjski   izpiti.   Prod   izpraževalno
komisijo v Gorici prostali so izpit učiteljske
sposobnosti za ljudske sole: gospodiena A.
Pirjevec z odliko, Ant. Germek in Al. Zirn-
feld, z dobrim uspehom. Dopolnilni izpit pa
J. Jakac za nemški učni jezik in A. Peertz
za slovenski jozik kot predmet.
noliodninski davek. — Vc-oraj do-
|ioldno je imela komisija za goriški ok raj
prvo sejo. v kaleri je rošila kanalski okraj.
Člani komisije so gg. Hajo Anton, naduci-
telj v Končab (iinenovan od ministerstva);
Hud in Ivan, pod/.upan v Dornborgu; Klan-
rič Anton, župau in (bižolni poslanec v
Podgori; Kon jedic Andrej, župan v Pla-
vab; Lenas si Odon, tovarnar v Solkanu;
Lokar Anton, župan v Ajdovšcini; Kobič
Josip, podžupan v Hibeinborgu, Saunig
Malevz, veleposestnik v Hiljab in Šinigoj
Miha, župan  v Mirnu.
Yabilo k letnemu obenemu zboru go-
riške /.(Misko podružnice družbe sv. Clirila in
Metoda, ki bode duo 20. maja 1900 v pi-osto-
rib lnkajšnj<k (litalnice se slei'ecini dnevnim
redom : I. Lol.no poročilo načelništva. 2.
I'reborojo so naznanila druzbenega vodstva.
.'i. iMorol)itni nasveli. 4. Volitev nacelništva.
Začotek ob H.  uri  jiopobnlno.
V Gorici, dne   10. maja  1900.
Na<Vlnistvo.
,.S<M*ina" lo^ika. — „Soča" se še
vedno jezi. da je bil dr. Marani dolocen v
komisijo, ki ima pregledovati te dni traso
nove državne žolozniške črte Gorica-Trst.
Mi smo rekli že zadnjič, da se pridružujemo
njeni jezi in danes ponavljamo, da se za-
radi toga ž njo vrod še nadalje jezimo. —
„Soča" je ponatisnila iz naše tozadevne
notice to, kar je bolela, zato pa ni pove-
dala njenim cilateljem, da se jezimo tudi
mi zaradi Pajerjeve brozobzirnosti v tern
pogledu. A „Soca" trdi nadalje, da je temu
kriv dr. Gregorčič, češ — vsaj mi tako
umevamo njeno dokazovanje — kor imajo
ltalijani v deželnem odboru večino. Torej dr.
Gregorčič jo tudi toga kriv, da imajo ltali-
jani večino v deželnem odboru. Ako pojde
to tako dalje, pride „Soča" do zaključka,
da jo dr. Gregorčič kriv, da imajo lta-
lijani vecino tudi v deželnem zboru go-
riskein, morebiti celo tudi v mestnem sta-
rašinstvu, splob bode „Soča" knialu doka-
zala, da je dr. Gregorčič kriv, dani Gorica
dandanes popolnoma slovensko mesto, kakor
je bila nekdaj čisto slovenska vas.
Pod naslovoiii: Kdo /na. ručiiuiti in
kdo Ic sh'pi je nakopioil tisti stvor, ki sliši na
imoA. Ga.bršoek: loliko neresnic, kolikor jib
zamore napisati splob le tak stvor. Mod dru-
gim pise : Volili so po 22. lebruvarju pri-
stopivši delcži : 1. Sliligoj Ferdin. 10, 2. Ko-
clelja Jos., znpnik ft, 3. Hratina Ignac 10, 4.
VodopivoC UrAa 4, f). Loban Krane, vikar f),
C). Sivec Katarina 10, 7. Kodric Franc, vikar
Ö, 8. Marusič Štof. 10. 9. Vuga Josip 2, 10.
Žigon dr. Kranc, sem. prof. 10, 11. Pavlica
dr. Josip, sem. prof. 10, 12. Dermastia Ivan,
kaplan 10, 13. Pabor Anton, vikar 10, 14.
Tabaj Andrej, katobet 10, If). Kosovol Jos.,
kurai 10, 16. Abram Filip, kaplan 10, 17.
Jolen Andrej 10, 18. Kosovel Jan. 10, 19.
Pin tar Anton 10, 20. Pavlica Jos., oče dr.
P. 10, 21. Simčič Anton 10, 22. Hudin Ant.,
kurat, 10, 23. Vidmar Jos. 9, 24. Klančič
Anton S, 2ö. Klančič Terezija 10, 2(5. Dugar
Luka 10, 27. Dugar Neža 10, 28. Leban Ja-
noz 7, 29 Hrajda Andrej, mežnar 10, 30.
Hrajda Marija 10, 31. Vendramin Jos. iz Št.
Mavra   10.
Da ni to tako, kakor piše ta človek
in o comer Irdi, da provzame odgovornost
vsega, kar je napisal, bi mi lahko dokazali
takoj.
Ali mi bi radi j)ri U»m dokazovanji nekaj
zaslužili bodisi za „iSolski dour' ali pa mn-
kar za muzej Trgovsko-obrtnega društva, v
katercm bi bil A. Gabršček ])ravi pravcati
„Praebtexemplar", ki naj bi bil obranjen v
posebnom oddelku, v kateroga bi bil dovo-
Ijen vstop l(! proti  [n-imoi'iii vstopnini.
Vprašamo za torej A. Gabrščeka, koliko
je voljan plačati za ,.Šolski domu ali pa
tudi za muzej Trgovsko-obrtnega društva,
od vsake po njem zgorej navedene osebe, o
kateri trdi, da jo duo 29. aprila t. 1. pri
obenom zboru „Goriske ljudske posojilnice"
glasovala bodisi osebno ali pa s pooblasti-
lom, o kateri mu mi dokažomo, da ni govo-
ril resnice in o katori mu dokažemo mi, da
ni glasovala ? !
Porotn«' obravna.v<'. — V petek
zvočer je bila končana porotna obravnava
j»roti bivsomu sodnema kancelistu v Cerk-
nem, Josipu Pagonu. — Tozen je bil radi
uradne nezv(»stob(^, radi |)Oneverjenja in
prilastitve kolekov in raznib denarnib znos-
kov. Obravnavo j(i vodil d(v,olnosodni svet-
nik Zörrer. Obtožbo je zastojial državnega
pravdnika namestnik Joglič, a zagovarjal je
obtoženca dr. Nikolaj Tonkli. Porotna klop
jo bila popolnoma slovenska in tudi obrav-
nava se je vršila v slovenskem jeziku. —
Porolnikom je bilo stavljonib sost vpraSanj.
Tri taka vprašanja so bila odklonjena s G
ne proti b' da, druga pa z večino glasov.
Vsled tegaje bil Pagon popolnoma oproščen.
Izida te obravnave j<; pričakovalo mnogo
li'idi in ko so doznali da je oproščcn, za-
cudili so se nail iijiin mnogi.
C'opljtMije ko/ v gorižkem mestu se
je pričelo. Sicor se bo vršilo   to   cepljenje
na raznih krajih mesta v popoldanskih
urah eel mesocjunij in tudi prve dni julija.
O cepljenju trt   na  zeleno   bo   na
slovenskem oddelku tukajsnje deželne kme-
tijske žole dne 18. in 19. maja od 8. do
12. ure predpoldno poučni tečaj. h kate-
i'omu so vabljeni vsi ukaželjni trtorejci.
Romarski izlet pevskega društva
„Dom" iz Kepentabra na sv. Goro 12. t.
m., iz.vr.sil so je vzlic nokoliko neugod-
nemu vremenu, lahko rečemo, sijajno. —
Hazun 32 pevcev s predsednikom in pevo-
vodjotn, udeležili so se božje poli vsi pod-
porni udje družtva in mnogobrojni žup-
Ijani, skupno nad 200 oseb. Nad Solkanom
uredil se je sprevod ter glasno niolec in
prepevajoč polagoma se pomikal proti sve-
tišču, kjer je vsprejel božjepotnike pri glav-
nern vhodu cerkve velec. gosp. Al. Hratina.
Zveeer ob 7. uri so pevci kaj lepo peli
litanije Matere božje. V nedeljo zjutraj ob
8. pel je župnik Kepentaborski po kratkem
nagovoru slovosno sv. maSo, mej katero se
je z izbornim petjem odlikoval pevski zbor
v splošno zadovoljnost vernih poslušalcev.
Ob 10. so se bozjopotniki vračali nazaj v
Gorico in potem deloma po vipavski cesti,
deloma po žoleznici doniov. Splošno so vsi
hvalili lepoto cerkve in dobro, pa ceno
postrežbo. — Pevsko društvo je dalo vzi-
dati na Sv. Gori spominsko ploščo s pri-
met'iiim napisom v spomin te za nas zna-
menite božje poti. Res, lepo je bilo! —
Hog blagoslovi  uspeh!
Nesrcča v kaiiinoloinu.—V nekein
kamnolomu v Grojni blizu Gorice je delalo
v petek predpoldne več oseb. Med temi so
bili tudi Franc Makuc, Franc Štrukelj in
Anton Žbogar. Ko so pripravili neko večjo
mino in so jo prižgali, se je pripelilo, da
se je ta užgala, predno so se mogli delavci
zadostno oddaljiti. Vsled tega je bil Franc
Makuc težko ranjon na roki, Franc Štrukelj
pa na očeh. Anton Žbogar je bil pa le
lehko ranjen Prva dva so odvedli v tukaj-
snjo  bolnisnico usmiljeuih bratov.
Oddaja zidanju niale^a kainnitc^a
niostica cez potok na Goričici in sicer na
potu, ki pelje po vodovodu v Kromberg, se
bode vršila v soboto dne 19. t. m. pri go-
riskom magistrate
,.l)iaspis Feiita^ona1', tako imonujejo
z latinskim imenom bolezen, ki se je pri-
kazala v sosedni videinski provinciji na
murvinem perju. Sviloprojke, ki jedo tako
perjo, poginejo takoj. Zato je ta bolezen
torej sviloreji jako nevarna. — Poklicane
oblasti opozarjajo vsled tega kmetovalce
in svilorejce sploh, naj ne kupujejo ni rnur-
vinih sadik, ni murvinega perja v sosedni
videinski provinciji, da se ne zanese zgoraj
imenovana bolezen tudi v naše kraje.
Iz^ubljono — najdeno. V zadnji
žtevilki „Naroda" smo priobčili — ker smo
bili zato naproSeni vest, da jo grolica P.
izgubila dragocen ulian z dijamantom na
potu ali od Habatišča na Travnik ali pa iz
Travnika v Rosen thai ter prislavili, da ga
prinese v naše uredništvo oni, ki bi ga
nasel. In res je prišel danes v naše ured-
ništvo Josip Crnatič po dom. Krjavoc iz
Šempasa ter prin(»sel s soboj najdeni dra-
gocen uhan. To je dokaz, da so se ven-
dar motili oni, ki so brali našo vest — ter
si mislili, kdor ga je naSel, ta ga bo tudi
obdržal. Pošlenjaka Onatiča poslali smo k
grofici P., da ji osebno vrne dijamant.
Za slovenske sole v ft oriel (8.  iz-
kaz) došlo je od 17. aprila do 10. maja :
K
J. G. v K...........•    .     10.—
Med zbranimi   Dovinskimi Slovenci v
Št. Ivanu   nabrala   vrla  hčerka g.
Kodermaca, kateri se je zahvalil g.
Pecikar............      8.—
Blazon Fran,   železniški   uradnik   za
marec (zadnjič po pomoti izostalo) 2.—
Vogrič Ivan, nadučitelj v pokoju . . 5.—
Gregorčič Simon, vikarij v Sodlu, na
raoun ustanovnine.......40.—
J. 11. za april..........      2.—
Kovačič Alojzij za marec.....      2.—
Feltrin Ivan, vikarij  v   Deskli nabral
med svati pri   poroki g. M. Zege z
gospico E. Fr. lvančič.....       !>.—
Dr. Fran   Kos, c. kr.   prof, v Gorici,
za dva meseca.........20.—
G. Kavnikar nabral pri poroki g. Avg.
Rojica   v   Novakib   za  godbo   na
univerzalni instrument   .   .   .    • •       4.—
Jan. Nep. Vidmar, zupnik v Hreginji 5.—
Možetič Jos. v Gorici podaril . . . —.40
Leban Andrej, vodja na Sv. Gori . 20.—
Dr. Gregorčič Ant. za april .... 10.—
„Narodna tiskarna" v Gorici za april 20.—
Kakor izkazano v „Gorici" st. 30,32,
35. 30. in 38.........   .     5G.20
Skupaj .   209.00
Opomba. Ta izkaz se je nekoliko
zakasnil, ker je bil denarničar v zadnjem
časii preobložen z drugimi posli, kar naj
gg. darovatelji blagovole oprostiti. Prihodnji
izkaz se izda dne 31. maja.
V Gorici, dne 10." maja  1900.
Odbor društva „Solski dom".
Istrski dezelni ^lavar odstopi. —
Glasom časniških porocil odstopi deželni
glavar istrski dr. Mat. Campilelli. (Izrok od-
stopu so baje nekatera iiesojflasja mej njiin
ill večino v zadovah pore^ko želoznice in
splošnih političnih razmerah lstre. Mož pa
tudi drugače menda ni bil na svojem mestu.
Podkovskn Sola v Ljubljaiii. Novi
šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kino-,
tijsko družbe kranjske se prione dne 1. ju-
lija 1900. Prošnje za vsprejem je vložiti do
15. junija. Ubožni prosilci dobe po 50 gld.
podpore od kmetijske družbe. Skušnje na
podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28.
junija.
..Pisniiice" pesmi za mladino. Zlozil
0. Zupančie. Založil L. Sehwentnor, 6;i stra-
nij. Cona 80 noveev. po posti 5 novcev voe.
Ta v barvo „piruhov" vezana zbirka pe-
smic za otroke naredi. ko si jib prečital, to
drobne stvarice, na to zaresutis, kakor da ti
jo kdo podaril lični pii-uh. Ilipni ulis, pa jo mi-
nulo, kakor te jo obradostil okrogli veliko-
nočni dar : vesel si ga vzol v roko, zado-
voljen «a odložiš, prepričnn, da oni, ki ga
jo ,.nare<lila. zna tudi šo kaj boljšega. kakor
pa take ,.bipno umolvore", ki se napisojo
lako niimogrede, broz posobno pozornosli,
ker so le igrača peeniškega gonija. Česti-
lamo slovonskomu narodu, da jo dobil s to
zbirko ono -— litorarno pisanko  vec !
Saini volkovi! Mariborski občinski
zastop jo izvolil časlnim občanom poslanoa
dr. Wolflhardla, ki pa ni poseben prijatolj
\Vollii. Woll" jo pa jozon na Wolflhardta.
kor jo VVollVbardt Wolla lako po — voljče
izpodrinil. Ali ni značilno da je v Nemeih
toliko volkov '? — ni eudo, ako so novarni
za — slovenske ovčice!
Ko litres slovanskili časnikarjev so
bo vršil v 1) li b ro v ii i k u in sioer v prvi
polovii-i  mosoca septembra.
Zaroia v Spamji. Prislaši don Kiir-
losa, ki bro|iono po spanski kroni, so skri-
vaj oborožujojo. V bližini Harcelone jo vlada
prišla na sled skrivni zalogi orožja lor je
zaplenila 5U0 pusk in bajonetov.
Itatijanski prostolonaslediiik okra-
(loil. — l'orooa so listoin, da je bil itali-
janski prestolonaslednik, ko se je peljal k
berolinskim slavnostirn, ki so se vršile o
priliki podelilve polnolotnosti nemškemu
preslolonasleilniku okraden. Že v Italiji so
namreč pobrali iz voza, kjer je bila shra-
njona nj(;gova prlljaga in pa mnogobrojni
dragoceni darovi vso lor odnesli, no da bi
povedali kam.
Izjava.
V  58.   številki   „Soue" z due   5. t. m.
stoji v nolici pod  naslovom „Prekucuhi —
prijatolji mini in  roila"   liskano   tudi to-lo:
„Agitator Stefan Makuc je povodal,  da bodo
broz inilosti odpnščeni  \l službe vsi   (nam-
rec: uradniki  posojilnico), kor jo tako   sklo-
njono. Ko se inu jo reklo, da vodja pisarne
gos. Stukolj ima   rodbino .itd. jo odgovoril :
tudi on bo moral iti".— Ivor ,.Soce"', odkar
se je ,.prokucnila", Voc no čitain, bil sem od
prijatolja šo-lo danos opozorjen,   da stoji v
„Soci"'  liskano o nieni,   kar  sem   ravnokar
oinenil. Zato pa tudi še-le danes  izjavljain,
da jo vso od   prve  ]>a   do /adujc   pičicc
i/misljcno  in /lat;aiio,   kar pa  ni seveda
nikako čudo, ako se pomisli.   da j(» tiskano
v  „Soči". Toliko   s(^ mi je   zdolo   potrobno
izjaviti rosnici na ljubo.
\r Ha v n i ((Imjua).   18. maja   1900.
Stefan Makuc.
P o s 1 a n o.
(wospodu J. dr. IMa/orana,
voilj;i   podm/nuT  »,l;iiins;i.u,  vzajciiino  y.:iv;ii*<»v:iIin'ti;i
<lnišl.v;i  n;t Duikijii,
Trsl u.
Izrekam Vam javno mo jo popolno za-
dovoljnost na torn, da sle ločno likvidirali
in mi izplačali zavarovalno pismo st. 77.088
v znosku 2000 kron na ime pokojnoga g.
J. K. lievignas, župnika v Joanizu, katori jo
bil samo 5 let zavarovan pri drušlvu „Ja-
nus" na Dunaju.
V   potrdbo toga  bolo/ini
Lud. vit. Serravalle 1. r..
jioohlnščcnci: ilodicit.
Visconc, 28. januvarja  1900.
Za bolebnB D3 pljncah, v vratn in noltancn
ii nasiusljive ljufli!
Kdor so hoče za vsolcj zncbiti jiljiicnih in
Kollaiičnili šo toliko trdovratiiih boloznij, polcin na-
(liiho, co jo so lako /aslarola in na\ ido/no nco/.dra v-
Ijiva, naj ]>ijo A. Wolff sky-jew čaj zoper kro-
nične, pljučne in vratne bolezni. A'a tisočo zalivalnic,
zajaincujf voliko /.ilravilno inoč oinonjoiu^a caj.i.
Zavoj za tlva tlni stain* 7f) kr. Knji/.ico zaslonj. —
Priston samo pri A. Wolffsky-ju v l{orolinu 37, VVois-
sonljiirjfortitrasso 79.
Na slov(kiiskoin o(l(l(klku
tiiknjsujc (l(ižcli)(k kmotljsko
sole )><> duo IS. in ID. maja
t. 1. od 8. do 12. uro. ]m\\-
])(>J<lne ])oii(v'iii tooiij o
cepljenju trt na zeleno.
K t(Hv-ri]u so valii.jo vsi
ukažcljni trtorojei.
Vodstvo slov. oflflelka M. kmetijske sole.
V (iorici.  duo   1 i.  maja   1900.
na Koriiu si. 10,
priporoča slavnomu občinstvu v
moslii in na dožoli svojo Irgovino-
kolonijalnega blaga, kakor 'pelrolej.
kavo vseli vrst, riž, oljo, sladkor
ild. Na razpolago ima liuli do-
mačo slanino : spoil, .salanio in to
na ilrobno in  na debelo.
Cena zmerna, postrežba točna.
„JSsarodna tiskarna"
«»   GORICI,
1             ii lint   l'c/hiri/ii   xfer.   V.
^je   preskrbljena   s povsem;
noviini  črkanii,  okraski  in
flnim papirjem. Izdeluje vsa
dela v najkrajšem času pp
tako nizkih cenah, da se ne
boji konkurence.
Tiska brošure, diplome, trgov-
ske račune, pisma in zavitke s
flrmo, cenike, vabila na karton
in papir, posetnice razne veli-
kosti in oblike z zavitki, zaroč-
nice in paročnice v elegantnih
ter osmrtnice v vseh  oblikah.
„JVfarodixa tiskanxa" tiska
„GORICO". ki izliaja ilvakral. n;i I'.mIoii
l.c" slam1 na li-to S kron, pol lola
{  kroni'.
jyNAROD", ki i/.liaja vsako druiro s<>-
hoto (or volja cololot.no 1 krono in
(iO vinarji'V. jiollolno pa SO vinarjev.
('..   kr.   dr/.avna   sv((linja
za odlic-ne proizvodo. —
1'rva  moravska   tvornioa
turnskib  ur
Fr. Moravus,
Brno,
Velike nämesti st. 8. (Brunn. Grosser Platz Nr. 8)
iztloluio in razpošilja stolpne ure za oorkvo, st)lo,
firadovo. mostno zltorn'u'o.   lovarno  itd.:   uro za nad-
znmvanjo [>oi)očiiih čuvajov,   oloktrično   uro.   vso v
dovr^onib proizvodili  in z jamstvoin.
l>o soda.j  sc jo   razposlalo   12J5   stolimih
ur v popolno /.ado\oljstvo.
Proraöuni stroskov brezplaöno.
Rojaki!
Sponiinjajtc se o vsaki
priliki   „Sdlskcija d(Miiau.
Anton   Pečenko
Viina  ulica  8 — (lOKICA — Via Giardiuo s
pripoi-oča
pristna bela in
črna vina iz vi-
pavskih, furlan-
skih, bris kih,
dalmatinskih  in
V isterskih   vino
gradov.
Dostavlja na «loin in rsizimšilja po žele/nici
na VHe kraje avstro - o^erske nionarhije v sodili ol
BH lit.rnv naprej. Na zahtcvo pošilja tudi uzorc.e.
Cene xmerne. Postrežba poštena.
Klepar ARTUR MAKUTZ,
Ozka ulica   1. — GORICA — Via Strelta  1
priporoča škropilniee proti peroiiospori (ponovljonc po
Vonnorolovi soslavi). liaker jo Inl in svotol. Zalislko (val-
viilo) so more laliko proinonili. Škropilnica jo sostavljona
priproslo in lako, da ski'upi laliko na (ii nai";ino jm vulji
lasliuka.
äW" Cena je zelo nizka. ""^$
Stroj za žvepljanje sodov iz cinkam^a zolo/.a. -¦
Priprava za obvarovanje vina prod plcsnoho in cika-
nji'in i>ri iiHM-nju i/. snda (kan). Meh za žvepljanje
yrozdja razi.il'i sislvinov. (iovi iz gnino za vsakovrslno
škropilnico.
Sprojornljo. v 'popravo vsakovrstno itni^,. škropilnico,
kakor tudi provzo.ina vsa dniga v kloparsko obrt spada-
joča di'la.
Odlikovana   tovarna
1S!)L
185)1.
IS*) i-.
vsakovrstnega pohištva.
Ivan Doljak, Solkan pri Gorici
v lastni nisi. — Lastne žage. — Ustanovljena 1. 1891.
vsal\u\ islnc^a pobišlva. koiiiplotnib spiilnii-, jodilnii- in sprojomnicr. <k1 naj-
navadnojšoga do na.jlinojšoga sloga: vsakovrstiiib slik, zreal, okvirjov in slolio,
kakoi* tudi vsoh lapolarskib iz<lolkov. /aloga vsakovrslnih desk u mebkoga
in trdoya Icsn; volika. zbirka obkladkov (romesa) in slrngai'skili i/dolkov.
kakor tiuli vsoh k mizarski. strugarski in tapolarski sl.roki s|iadajoi'ih |ioli'obši>in.
Blago se razpošilja na vse kraje prosto železniška postaja goriška.
Jamči se za toöno postrežbo.        Brez konkurence!
6
„Narodna tiskarna"
priporoča vizitnice.
Anton Fon,
klobučar in gostilničar,
Semeniška ulica st. 6,
ima   l)O!4att)  /alo^o raxiiovi^lnili
klobukov
I(M'  loči   v svoji  ki rini
prisliiu dontara vinn
in  posl.rožo   Imli   z   jako   iiknsnimi
jodili.
Ajptoel,
patentovan v Avstro-Ogerski in Italiji,
jo mohko kalijsko inilo razstopljivo
v iniv,li vodi. jo najiispešnej.še sroil-
slvo za zaliranjo in nnicovanje.vseh
trtnik mrčesov in ušij, vsoh
žuželk na sadnih in dru,i>'ih dvv-
vosih, zelenjadi  in  cvollicali.
Navodilo za  rabo „Ajiricola"   po-
silja franko
Tovaina mila F. Fenflerl Ht Co
TRST. - Via Limitanea it 1 - TRST.
/aslop  in  /aloLia   n;i  (ioriškom:
pri   g.   Fritleriku   Primas v Gorici,   Travnik
16 (v dvorišču) in   na   Opčinah    pri    gosp.
Frideriku Cumar.
Peter Drašček,
trtfovoe / jiMliliiiin hla.u;oiii.
Fani Drašček,
/;il(n;ii si va 111 ill stn»jcv.
V GORICI       Stolna ulica štev. 2       V GORICI
IViporofai s<i \). n. ol)(v'in-
sivu  v (iorici  in z dežcle.
Pnxhija    kiivino    prifinso
iz lovju'in».
Arnold & Gutmann
a  Dmmjji.
sv. Cirila in jVtetoda.
I'rodaja
slrojp I lid i
na    Icdon-
skc  ali
mosočno
ohrokc.
Sl.roji so
i/ p r v i 11
lovani ler
tKijholjšo
kakovosli.
Pri porora
so si «iv.
ohčinslvu.
Tovarna pohištva
<x<>riea, Soinpeterska costa st. CJ,
i/dt'luji^  najzaiiosljivojsc  in najlrajii(\jšo izdclano  pohislvo  po
zincnii.  pošloni.  (Irla  povsom  vrcdni  coni.
Posebno priporoča opravo za
spalne in jedilne sobe
za salone in pisarne.
Kupiijc orcliova  <fichhi. p<-odaja    oreiiove obklsMlke
(rimoso) ild.  iid.  ji.d.
Ugodni phinlni pogoji!
Vsaka naročha se izvrši v najkrajšem času.