Stane: Za celo leto.....K 20" za pol leta......« 10"— za Cetrt leta.....« 5"— za 1 mesec......« 170 Posamezna Stevilka 60 vin. UredniStvo in upravniStvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotoviu), pritlicje, levo. Rokopisi sc ne vrnejo. Stev. 13 Ptuj, 28. marca 1920 IL letnik Jugoslov. demokrat stranka sklicuje JAVEN SHOD ki se visi v nedeljo, dne 28. marca 1920 ob pol 10. uri dopoldne v dvorani „Drustvenega doma", ki se nahaja v blizini „Narodnega doma" — v PTUJU. — Na shodu porocajo ftlani odstopivse beograj-ske in ljubljanske vlade, ter mnogi jugoslo-vanski poslanci o novera politicnem polozaju. TajniStvo JDS. JDS shod v Ptuju. Na nedeljski shod v Ptuju v Drustvenetn domu prispejo iz Eeograda bivsi trgovinski minister g. dr. Kramer, bivsi dezelni predsed-nik g. dr. Zerjav, predsednik JDS v Bloveniji g. dr. Kukovec, i'raneiekanski pator Roko Vukotic, dalmatinski narodni poslanec in g. prof. Voglar, mariborski narodni poslanec. Kakor znano, so se tekom zadnjih tednov vraili veliki shodi JDS v Ljubljani, Mariboru in Celju. Povsod je bila udelezba ogromna, disciplina na shodih vzorna ; tudi tarn, kjer je bilo par motileev miru postaviti na bladno, je bila pozornoat poslusaleev naravnost izvan-redna. Bill so to pravi tabori JDS. Jasno so nam pokazali, da vsi sloji naroda eutijo po-trebo po stranki, ki jih zdruzuje v enoto naprednih idej. Isto zaninianje vidimo za shod pri nas. Javljamo, da bode dvorana v Dru&tvenem domu odprta ze ob V* na 9. uri zjutraj dne Pravljice Bozene Nemcove. Prevedel Dr. P. (Nadaljevanje in koncc.) Svetopolk je Sel k bratom, jih zbudil in velel, naj si izbere vsak enega konja. Slokega belega ni maral nobeden in ostal je torej Svetopolku. Zaran so pograb-Ijali seno, ki je bilo ie suho, in se vrnili h kralju, konje pa so pustili pred mestom. Kralj jim je bogato placal in jih poslal domov. Za mestom so sedli na konje in jezdili k ribiCu. RibiC se jih je izprva prestraSil, ko pa mu je vsak izsi-pal pest denarja, je bfl zadovoljen. PonoCi je Svetopolk zaspal, bratje pa so se pokradli ven in se dogovorili, da uidejo, ker se jim ni ljubilo posluSati povelja naj-mlajSega brata. Odjezdili so in preden je solnce izSlo, so bili za gorami dalec" od koLe. Ko je Svetopolk vstal, je mislil, da bratje zunaj sedlajo, toda belcek je stal sam. „Kje so bratje?" je vpraSal belca. „USli so ti, ljubi gospod, sedaj so ?.e dalec\ Pa niL ne de, najej se, potem jih dohitiva." Po zajutrku se je Svetopolk poslovil od ribiLa in odjezdil za brati. V nekem velikem gozdu so sedeli bratje na travi in obedovali ter se smejali, kaj neki je rekel brat, ko je vstal in naSel samo svoje kljuse. Kar so konji zarczgetali in zdirjali tov«riSu belcu nasproti, na katerem je sedel brat Svetopolk. Polni strahu so ga prosili odpuSSenja in jezdili zopet sloino dalje. Pri nekem drevesu so naSli privezanega izstradenega hrta. 28. t. m., da se rnorejo udclezniki shoda polagoma zbirati. Pozdravljeni vuaprej ! ODBOR. 21. marca 1920. V sreih nasih bratov onkraj demarkacij-ske crte na Primorskem in Koroskeua. jo da-nes praznik. Upanje na lepso svobodno bo-docnost in ziva vera, ki sta bila v zadnjih letih edino, kar je ostalo na razvalinah domov v raztrganih duSah, slavita danes praznik. Nasi bratje vedo, da je danes zadonel sirom Jugoslavije glas svobodnega brata v pomoc tlaCenemu, vedo, da se druzijo danes vsi zavedni 6lani nase nove drzave v eno samo mogoeno zvezo, ki bo delovala za kul-turni, gospodaraki in socijalni dobrobit in za osvobitev teptanih bratov. Izvanredno bridka je bila usoda nase primorske v teku vojne, ko sta gospodovala Nemec in Madjar po Vipavi in Krasu, po Go rah in Brdih, ko sta Avstrijoc in It&lijan tekmovala pri rusonju domov, pustosenju zemlje, ubijanju in zatiranju ljudstva. Dusevno deprimirani,gospodarsko popolnoma vniceni so doziveli Primorci konec vojne, so do&akali preobrat. Ob preobratu pa je bilo za moment pozabljeno trpljenje dol. gih let. Jugoslavia se je rodila ; zdelo se je, da se sanje urosnicijo. Takrat je zavrelo ve-selje po nasih gorah in dolinah v Primorju in v obrazih vseh se je brala sroea, ki so jo mogoce bolj kakor drugi osvobojeni deli nase drzave obcutili ravno Primorci. A bil je to samo svetel zarek, ki zasije sredi temne noei samo zato/da potopi pokra-jino v §e temnejSo noc: prisli so Italijani, zalost je zopet legla v srea nasih. Z belimi zastavami so prisli in sladkimi obrazi, a nasi so jih poznali Vedeli so, da „Naj gre eden in odveie tega psa" je rekel Svetopolk. „Kdo bi odveza! psa, pusti ga, kdo ve, zakaj je privezan ?" Svetopolk je skoCil sam s konja in osvobodil hrta. „Kadar ti bo najhuje, spomni se mene", je rekel hrt in izginil v goSCi. ZaCudil se je Svetopolk, bratom pa ni rekel nic\ Jezdili so zopet dalje in zagledali za nogo privezanega orla s poveSeno glavo in poveSinimi perotnicami. „Naj gre eden in odveze orla, da ne pogine gladu." „Kaj nas briga ta drapeZ, odveii ga sam, ce hoCe§." Svetopolk je skoc1! in odvezal orla. „Kadar ti bo najhuje, spomni se mene", je rekel orel in izginil. Za-Cudil se je Svetopolk, bratom pa ni rekel niL. Prijezdili so za gozdom k ribniku; tukaj so videli velikanskega krapa, ki se je premeteva! po blatu. Skoc"il je Svetopolk s konja, dvignii krapa in ga spustil v vodo. „Kadar ti bo najhuje, spomni se mene'*, je zasepetal krap in urno odplaval. ,,Cudne 2ivali", si je mislil Svetopolk. Jezdili so dalje in prijezdili k velikemu mestu, kjer so sli§ali, da se kralj vojskuje. „Temu bo sedemindvajset junakov dobrodosla porno^", je rekel Svetopolk bratom, „pojdimo, oglasimo se pri njem." Bratom je bilo v§ei in jezdili so za njim. Kralj jih je z veseljem sprejel v sluzbo; Svetopolka, ki mu je najbolj ugajal, je poviSal za Sast-nika. Bratje so se jezili, a Svetopolku niso mogli niL oCitati, ker so videli, da se nikakor ni ponujal za Cast. Drugega dne je v bitki zmagovalo krilo, kjer se je bojevaj Svetopolk na svojem belcu. Drugo krilo, kjer so bili bratje, se je umikalo. Svetopolkovo krilo se bele zastave izpremenijo v ti'ikoloro, vedeli so, da ima Italijan na lieu nasmeh in sladko besedo, a v sreu sovrastvo za nje. Takrat sem videl v duso Itahjana, videl sem pa tudi v sree nasih rojakov in sem bil gotov, da je ni moei na svetu, ki bi zamog-la zatreti tako globoko vkoreninjen cut narodnosti. da so in bodo vse italijanske zvi-ja6e in vsa nasilstva brez uspeha. Dobro vedo nasi bratje v zasedenem ozemlju, da so zivila, s katerimi so jih v gotovih krajih v zacetku obsipali, pesek v oci, dobro vedo, da so nasilja in sekature, ki jih v posameznih slu6ajih danes dozivlja-jo, samo pred'gra za to, kar bi se imelo zgo-diti, cim bi t'akti6no gospodstvo Italijanov zadobilo pravno podlago. Ce so Italijani danes odprli nekaj slovenskih Sol in par slo-venskih paralelk, je to samo umazana poh-tika, ki se bo spremenila po aneksiji. Ce niso skufiali nasiinom potom do danes Sloven-ca guspodarsko popolnoma uniciti, je za Ita-lijane to naloga, ki si jo stavijo za bodoee dni. In to je ravno, kar se mora prepreeiti. Slovenec mora ostati na svoji zemlji svoj gospod ! In v teh besedah je tudi dan eden gkwnih ciljev, ki si jih stavimo danes, ko ustanavljamo „Jugoslovansko matico." Materijelno in dusevno moramo stati ne-odresenim bratom ob strani in delat: za nje, ki so jim vezane roke. To delo smatrajmo za svojo sveto in prijetno dolznost, za dolz-nost, ki jo mora ubCutiti vsak drzavljan kot tak. Kajti z osvoboditvijo Primorske bo pri-dobila tudi nasa drzava razven gospodarskih, trgovskih, prometnih in drugih dobrot tudi dobrih delavcev. Zemlja, ki je rodila razme-roma toliko odlifinih moz na vseh poljih kul-ture, bo gotovo dala tudi izbornih mo6i v podpiranje nase drzavne stavbe. O tern velikem prazniku, ko je zdruzila lepa misei vse Jugoslovane v sveto delo, po-siljamo pozdrave rojakom v zasedenem ozemlju in jim klicemo : ,,Bili smo vedno z vami v duhu; za vas hocemo delati do tedaj, da pa se je zagnalo s tako silo nad sovra2nika, da je zacel bezati in vojne je bilo konec. HvaleZni kralj je povisal Svetopolka za ministra, brate pa na Svetopolkovo pro§-njo za Castnike. Bratje pa so Svetopolku sedaj Se bolj /.avidali in Cakali samo prilike, da se ga iznebijo. Kralj je imel krasno zbirko slik, ki je bratje dotlej niso videli; Svetopolk je prosil kralja, naj jo pokaze. Med slikami je bila ena, ki je predstavljala devo kakor angel krasno. „Cegava podoba je ?" „To je hdi mogo^-nega kralja, ki sem jo jaz snubil in ki je nenadoma izginila, da nihc"e ne ve kam, dasi sem obetal pol kra-ljestva tistemu, ki bi jo na§el, a vsak se je vrnil brez uspeha." „Le bi je Svetopolk .Sel iskat, gotovo bi jo naSel" so rekli bratje potuhnjeno. Kralj bi bil dal bogvekaj, Ce bi zvedel za nevesto, Svetopolka pa bi vendar prevec" pogreSal. Svetopolk ni hotel, da bi ga bratje sramotili, in je rekel: „MiIostivi kralj! Naj je tvoja nevesta na koncu sveta, tukaj imas" mojo roko, da ti jo pripeljem." Preden se je podal na pot, se je posveioval s svojim belcem, ki Se ni bil nic" debelejSi, dasi je stal v kraljevskem hlevu in dobival od mize svojega gospoda. „Ljubi gospod", je rekel belec, „veliko nalogo si pre-vzel, toda ne boj se, z mojo pomocjo jo dovrSiS in tvoji brezbozni bratje ne uidijo kazni. Najprej pa si daj napraviti zlat cevljicek in ga vzemi s seboj." Svetopolk si je preskrbel zlat ^evljiC, dobil od kralja denar in odjezdil. Vec' dni sta jezdila krizem a jo zgrabi v iia-roCje, sedi na tne in jaz vaju odnesein. Svetopolk je sedel na breg, bfclec pa se je strani pascl. Kmalu je priplula ladjica po jezeru in krasna deva je skoCila na breg, ki jo je Svetopolk takoj spoz-nal po sliki v kraljevski galeriji. „6esa iSceS v tej puSCavi r je vpraSala Ijubezuivo. „Trgovec sem iz lujine in polujem po svetu. Danes sem zablodil s svojim konjem in tukaj inalo poclvam." „Kaj pa imaS v culicir" „Dragocenosti. krasna deva, med njimi neiztrierno krasen zlat Levljic"ck." „Prosim, pokazi mi ga!" „Lahko si ga pomeris" je rekel Svetopolk in podal Cevljic kraljiCni. Ko si ga je obuvala, se je prikiadel belec btizc in Svetopolk je prijel naglo kraljiCno okrog telesa in jo posadil nanj. KraljiCni je bilo ljubo, da jo lepi trgotec odnaSa, toda Carovnica, pri kateri je bila zaprta, je zdivljala in poSiljala vse groze za njimi. Modri bliski so zaCeli krizem treskati, drevje je padalo po tleh in grozne poSasti so jih preganjale od vseh strani. Svetopolk pa se ni bal, zaupal je svojemu varuhu itl belcek ga je ncsel skozi vse zapreke. Sele daleC za zacaranith gozdom so si privosCili poCitka. Med potoma je razodel Svetopolk kraljiini Vidi, kdo ga ja poslal in kam jo pelje. Vida ni rekla niC, v srcu pa jo je teziio, kajti bivSega zenina hi posebno cislala, tembolj pa se ji je Svetopolk priljubil. Ko sta prijezdila do kraljcvskega mesta, ju je sprejel kralj z Novcmbra 1919 so je pokazal majhen pri-tnanjklaj, ki se nikogar ni vznomirjal; ker so cone neprestano rastle in z njim pri-manjkljaj, je kuratorij s 1. 1. 1920 zvi§al liranahno od H00 na 450 K niosecno. Cene so §le dalje kviSku in so grcdo v neskoncnost. Zo februarja se je dvouiilo, da je raogoce izbaiati s hranarino. Kuratorij je zahteval dosodanjo bilanco, ki jo pokazala velik pri-manjkljaj. Kuratorij je zelo nerad sklenil zopetno zvisanje hranarine. Obenem se vlozi na vlado prosnja za podporo. Ako dobinio kaj podporc, bomo nekaterim potrebnim lahko odpustili zvisanje. Kdo je kriv te nesrefie ? Krive so razmere in sokrivi smo vsi udelezeni, ker smo novi in neizvezbani v toh poslih. V joseni bi se uio-rala nakupiti zivila za celo leto, toda mesto ni imelo denarja in brez denarja nikdo ne proda. Tudi se ni mogla preracuniti potrobna mnozina, ker so vedno prihajali novi gojenci, — najboljSi dokaz, da sta zavoda na dobrem glasu; v zacetku je bilo 37 dijakov v dijaskem domu, zdaj 62. Za prihodnje Solsko leto se naora mcstna uprava pravoGasno zaloziti z zivili in garanti-rati, da mod letom ne bo zvisala hranarine. Za nakup se mora najcti posojilo, ce ni dru-ga5e. V prejSnjih easih je bilo zelo priprosto, ce je mesto rabilo denar, je zupan napisal listek, s katerim jo blagajnik Sel v mestno hranilnico in dvigail, kolikor je rabil. Zdaj pa mestna hranilnica ali sama nima ali pa ne ame dati brez posebnega dovojennja. Sicer pa sta tudi pod Ornigovo upravo oba zavoda bila pasivna, razmeroma So bolj ko danes. N. pr. v zadnjom predvojnem letu 1913 jo imel dijaski dom dohodkov 78.54302 K, izdatkov 88.455-21 K, primanjklaja okrog-lih 10 000 K; dekliski dom pa dohodkov 49.778-68 K, izdatkov 54.287-63 K, torej pri-manjkljaja okroglih 4500 K. V zadnjem letu pred provratom, t. j. v 1. 1917 dijafiki dom dohodkov 116.501-77 K, izdatkov 148.63280 torej primanjkljaja 32.000 (voft zaradi pozara); dokliSki dom dohodkov 114.826-92, izdatkov 121.436-34 K, torej primanjklja okoli 6600 K. V /-adnjih lOletih 1909—1918 sta imela oba zavoda 172.000 K. izgube. In podobno je bilo pri vseh mestnih podjetjih, torej ne drzi trditev „Napreja", da je bilo pod Ornigovo upravo vse aktivno. Aktivna je bila edino niestna hranilnica, ki je dala oboini vCasih ve6 ko 100.000 letne podpore, kar je takrat zaleglo ve6 ko selaj eel miljon. Hranilnica vsled zavozene Ornigove politike danes ne more pomagati mestni obcini. Pomagala pa bo zopet, ko se sanira. Zato §e ne smemo obupati pri deficitih, ki so kakor vse drugo danes izrazeni v ,visokih stevilih. Vendar pa moramo gledati, da primanjkljaje znizamo, kolikor je v nasih moceh. In v tern oziru so kuratorij resno in vestno trudi. : Varujmo se tujeev! veliko slavo in radostjo. Od tega dne je bil Svetopolk njegov najboljSi prijateij in sovladar. NekoC je vstopil kralj s Svetopolkom v Vidine sobe, v katerih je stanovala kot bodoc"a kraljica. Sede-la je pri oknu in zalostno popevala. Kralj jc priscdel in vpraSal, kdaj naj pripravi gostijo. „Jaz se ne morem poroCiti, dokler nimam skrinjice s poroCno obleko, ta pa je tristo milj dalje, nego sem bila jaz, shranjena pri neici i!arovnici." Bolestno se je ozrl kralj na Svetopolka, kakor bi ga prosil pomoCi, on pa je razumel pogled. „Jaz pojdem po skrinjico", je rekel, pristopivSi k Vidi. „Ne, ne, kralj, ne poiiljaj Svetopolka, on pogine!" je prosila kraljidna. Kralj ni maral za nevarnosti, ki so grozile prija-telju, saj ga je hotel poplaCati z zlatom in s slavo. Svetopolk pa je bil vesel, da lahko Vidi s Lim po-streze, in je hitel k svojemu belcu. „Ako bo§ pameten in prcviden", je rekel belec, „dovr5is lahko vse. Pripravi se urno na pot." Svetopolk se je poslovil in zapusti[ mesto Se tistega dnc. Dolgo je jezdil, preden ie piejezdil tristo milj. KonCuo se je belec ustavil blizu nekega Crnega gradu in rekel Sve-topolku : „Tukaj stanuje Carovnica, ki ima skrinjico. Idi in jo zahteval. Ona ti je ne bo hotela izroCiti, dokler na treh konjih ne pojezdis. Ti trije konji bodo rijene hiere. Nit: se ne boj in bodi previden. Kadar tretjega kouja pripeljeS k njej, bos videl, da ima v roki Sibo, s katero te bo hotela udanti. Urno se izogrii, vzerhi Tujci v Jugoslaviji so mDenja, da bodo mogli se nadaljo odnasati denar naSega na-roda v tujino in da bodo, eeprav naSi narod-ni sovrazoiki, §e dalje bogateli z nasim de-narjem. Oni ra6unajo na pasivnost nase na-rodne inteligence in na brezbriznost Siroke-ga dela nasoga naroda. Vrzimo pro5 eno in drugo ! Zganimo se, stisnimo vrste! Ne dajmo sovrazniku svoje-ga denarja. Prezenimo ga s svoje zemlje in iz drzave. Slovenci, strgajte table madzarskih, Svab-skih in vseh tujih zavarovalnih druzeb ; ne dajte se guliti od tujeev! Vsa ta drustva stqje na robu propasti, ker so dale svoje ka-pitalijo v madzarska in svabska vojna poso-iila. Vsa ta drustva stoje pri nas pod sekve-BtrOm. Vse drugo, kar vam trobijo njih agen-ti, je laz ! Takoj lahko odstopite od takega zava-rovanja, Coprav ste ga sklen ili na vec let in eeprav doba se ni potekla. Oni Vas ne mo-rejo toziti za ostala leta, ker dunajska sod-nija ni ve6 kompetentna soditi naSim drzav-Ijanom. Slovenci imamo svoja mofina zavaroval-na drustva. Banka in zavarovalni zavod „Be-ogradska zadruga d. d." je v Jugoslaviji naj-inocnejSi domaCi zavod, ki prevzeraa vse vrste zavarovanja v popolni vrednosti (to-varne, mline, zage etc.) Za zgled naj sluzi tale slucaj : V Bana-tu je pred kratkim izbruhnil velik pozar ; ljudje so bili zavarovani pri madzarskem druStvu in zato no niorajo priti do izplacila zavarovalnine. Zato opominjamo vsakogar, naj se drzi domacih zavodov. Svoji k svo- !im „Beogradska zadruga" sprejoma vse vrste zavarovanja in opravlja vse najhitreje, najkulantneje in pod najugoduejsimi pogoji. Zivljenske police ve^jajo kot kavcija za rtast-niko in vojaske uradnike. NatantnejSe pogoje in pojasuila daje Filiala Beogradske zadruge d. d., Zagreb, Dalmatiuova ulica 5, dalje glavna zastopstva v Karlovcu, Petrinji, Kostajnici, Krapini, Ca-kovcu itd,) Tudi po Sloveniji se bodo osnovala glavna zastopstva. Kdor bi imol voljo delati za Beograjsko zadrugo, naj se pismeno javi Filiali Beograj-ske zadruge, Zagreb, Dalmatinova ulica 5. Opozarjamo bralce na inserat Beograj ske zadruge na tretji strani lista. Dopisi. Sr5n0 pozdravljeni. Odboru krajevneorgani-zacije JDS je poslal iz Beograda brzojavko g. dr. ji Sibo in jo Svigni, potem zgrabi skrinjico in se pospe-Si k meni." Potola2en je Sel Svetopolk v grad. Potrkal je in odprla rnu je stara baba, ki je vpraSala, kaj hoce. „Kra-ljicna Vida, nevesta mojega kralja, ima tukaj skrinjico s poroCno obleko in poSilja mene po njo", je odgovo-ril Svetopolk. „Resnica jc, da ima tukaj skrinjico, toda jaz ti je prej ne izroCim, dokler na treh konjih ne pojezdiS." „Prinesi skrinjico in pripelji konje." Kmalu je pri-nesla Carovnica licno skrinjico na dvorisCe, potem pa je krevsala v hlev. Prvi konj je bil rjavec. Ko je Svetopolk sedel nanj, je jel grozno brcati in skuSal strmo-glaviti jezdeca; Svetopolk pa ga je dobro krotil in se ni dal vreCi niti tedaj, ko je letel z njim iz gradu in kakor stekel besnel po polju. Nenadoma pa rjavec pod njim izgine in leti v zajeji podobi preko ogonov. „Ko bi imel sedaj hrta!" je vzdihnil jezdec; jedva pa je izre-kel besedo, se fene za begunom hrt kakor veter, zgrabi ga za hrbet, steCe nazaj in ga polozi Svetopolku k nogam: „To imaS zato, ker si me v gozdu odvezal." Svetopolk je zgrabil pretkanega rjavca za uhlje in ga nesel Carovnici, ki je vsa srdita pripeljala rdeCka. Rde^-ko ie delal Se huje; ko je dirjal z jczdecem po polju, je (lipoma pod njim izginil in se vzdignil v podooi Caplje v zrak. Svetopolk se je spomnil orla; v istem hipu pa se podi jata orlov za Lapljo in najveCji izmed njih jo zgrabi v kremplje in prinese Svetopolku: „To imas zato, ker si me v gozdu odvezal." Baba bi bila lahko jeze poCila, ko ji je Svetopolk vrgel Capljo pod noge. Pri- — 5 — j Kramer, bivSi minister za trgovino in obrt, « g. dr. Kukovca, predsednik stranke JDS ter I dva srbska poslanca gg. Jos. Vojnovio in j in Gregorije Nastazijevic. Srcno pozdravljeni vsi v naSi sredini! NaSe zenstvo. Jugoslovanska demokratska stranka je uvedla v svojem volilnem redu zensko volilno pravico. — Kli&e zene v po-litiCno zivljenje. Pricakujemo vsled tega, da bode na nedeljskem shodu najmanj toliko zensk kot moSkih. Odbor. Trgovski pomo5niki v Ptuju. Razmere, v katerih zive trg pomocniki so neznosne, dan za dnevom se drazijo zivila in predmeti za vsakdajno potrebo. Trg. nastavljenci se ne morejo zadovoljiti z mezdo od trg. gremija nakazano, ker z njo ne morejo na noben na-cin shajati. Vidijo ss prikrajSane in prisiljoni so staviti nove zahteve, ki se bodo v prihod-njih dnevih predlozile trg. gremiju. Zalostna resnica je, da trgovci, ki dobro poznajo „Zvezo trg. nastavlj." nikakor nocejo pripoznati iz lastnega nagiba njih bede in sile, v kateri se nahajajo, ampak ti si morajo borno me-secno placo sami izvojevati, takorekoc izzeti. Kaj pa nastane iz tega razmerja ? Iz tega se rodi nespurazum med Sen in nameSCenci, razvoj podjetja se ovira v Skodo prvib. Misli se nas nadalje izzemati; pa priSel bo dan obracuna in sicer za vse tiste, ki mislijo, da smejo le oni na svetu ziveti in si zepe pol-niti, drugi pa naj stradajo. Ravno na Ptuju se je pri zadnjem obcnem zboru trg. gremija dolocila doklada za ozenjene nastavljence v ob-liki enomesecne place odklonila; v Mariboru se je tamoSnjim tovariSem ze 1. decembra Ian-skega leta dovolila in izplacala. O^enjeni j nastavljenec bi torej moral pri danaSajib j razmerah, piSi in beri z 800 kronami mesecne place poSteno ziveti. Kaj pa je 800 K ? Saj je ze 2000 kron preinalo, ako hoCe prav pro-sto in ponizno ziveti, o obleki, obutalu itd. ni niti govora. Pri teh slabih plaeah so pa trg. pomocniki napram tovariSem drugih ifiest naSe drzave Sev nedeljskem pocitku prikrajSani. Kljub temu, da je dezelna vlada za Slovenijo z naredbo Uradni list 154 1919 z odlokom St. 74 delavni cas' tocno dolo&ila trgovski obrti, se v tern oziru od tukajSnjih kompe-tentnih oblasti ni nicesar sklonilo. V Ptuju se dela v trgovinah vecinoma na teden 48 ur (8 na dan) in ze zaradi tega gre nastav-ljencem popolni nedeljski pocitek; nekatere clovekoljubne tvrdke drzijo nedeljski pocitek radovoljno v prid nameScencem. Zakaj jo pa to pri njih mogoce ? Mi vpraSamo vlado, zakaj se ne vpelje v Ptuju nedeljski pocitek P Ali morda ne spada Ptuj pod zakonodajo Jugoslavije, ker se Se pri nas sploh vlada po starem avstrijskem kopitu in zakonodaji. Mi trg. nastavljenci ne borno odnebali nikdar od naSih pravic in Sli bodemo do skiajnosti z vsakim odporom. Upamo, da se cujo naS glas v Ljubljano in da nas usliSi Ljubljana in mirna Bosna. pelje rau vranca; ta je bil najhujSi. Letel je iz gradu, divjal in sopel, brcal in kopal, da so grude na tri sez-nje letale, nazadnje pa je skoCil v bliznji ribnik. Sveto-polk se je spomnil krapa; v kratkem casu je priplul krap in vrgel na breg v ribo izpremenjenega vranca, rekoc: „To imaS zatp, da me nisi pustil v biatu." Babi so se iskrile oci. „Pusti ribo in vzemi si skrinjico l" Svetopolk pa je zagledal Sibo, ki jo je ca-rovnica skrivala. Ko se pripogne po skrinjico, ga hoce baba Svigniti, on pa se hitro izogne, iztrga ji Sibo in jo poSteno naklesti. Baba je okamenela; Svetopolk pa je Sibo shranil, vzel skrinjico in be2al k belCku, ki je ie cakal pri vratih in ga veselo pozdravljal. SreCno sta dospela dpmov. „Ljubi Svetko!" je rekla Vida, ko ji je dajal skrinjico, „kaj borrt s skrinjico, ko nimam kljuCa k njej I" „In kjc je ta kljuC?" je vprasal kralj, vsled nove zapreke ves nevoljen. „Ta kljuC je Se tristo milj'dalje v nckem gradu." Kralj se je bal prositi Svetopolka, on pa se je sam po-nudil, da pojde po kljuc\ Zopet se je posvetoval z belcem. „Ljubi gospod, pripravi se, Sibc pa ne pozabi doma." Drugega dne je odjezdil po kljuC. Pri nekern gradu se je belec flstavil. „Pri vratiS zagledaS Stiri spece leve. Udari vslkcga s Sibo Cez-ocM; oni okame-ne, potcm idi v grad. Sredi dvorisca najdeS Se ene^a leva, ki je mocnejSi nego prvi Stirje skupaj, in ta ima kliui v gobcu. Priblizaj se mu poCasi in ga udari s Sibo cez oCi. Kadar okameni, vzemi kljuC iz gobca in Prva jugoslovanska zadruga za usnje in Sevle, druzba z o. z. se je osnovala v Ptuju, kakor posnameno iz zadnjaga uradnega i lista. Ker krozijo o clanih in financiranju te zadruge zelo si nasprotujoce vesti, dovolimo si od-prto praSanje, o narodnosti in pristojnosti vecine Clanov te zadruge in s katerim kapi-talom je zadruga ustanavoljena ter pojasnila na kak nacin more biti imenovan 17 letni sin glavnega zidovskega akcijonarja Kurt Erih Ettinger prokuristom, ko je vendar znano, da se je ta novoimenovani prokurist zacel prcd kratkim ufiiti prvih pojmov naSega jezika in trgovstva. Da se zadeva razjasni v vsestranskem interesu, prosimo za ta pojasnila. NemSke ra5une Se se predrznejo poSiljati nekateri zagrizeni obrtniki in trgovci ne samo slovenskim strankam, ampak tudi javnim ura-dom, med tem, ko je trgovec Kollenz pred kratkim zavrnil slovenski racun z besedami: „Wir Deutsche sind auch noch da", ter zah-teval nemSki ra5un. Pri tern pravimo, da smo v Jugoslaviji in da je slovenScina drzavni jezik. Da je zacel rasti tako visoko greben naSim zagrizencem, smo si delomakrivi sami. SliSimo, da slovenske stranke in celo javni zastopi oddajajo delo najhuiSim zagrizencem, mesto naSim obrtnikom. Tako ie na pr. tu-kajSnji nemSki kljuSavnicar Scheichenbauer napravil razna dela za Solo iz ptujske okolice in vposlal za ta dela Solskemu svetu popol-noma nemSki racun. Prej nam je branila avstrijska vlada izvajati nacelo „Svoji k svojim". danes pa si pliujemo sami v lastno skledo. Razumljivo je, darodi tako postopanje nemSko gospodarsko stranko, kakor nazivajo pod tem plaScem nemSki naciionalci svojo stranko, ki se pripravlja z vso intenzivnostjo na politicen boj zoper naS narod in naSo dvzavo. Hie Rhodus! Kdo naj nas zastopn? Prejel sem v roke dopi8, na katerem stoii pisano z nemSkimi Crk»mi ¦ .,Dr. Sixtus Ritter von Fichtenau, Advokat in Pntt.au u Clovek bi si niislil, da se nahaia na Dunaju, ne pa v jugoslovan-skem Ptuiu. Kako moreio vendar naSe oblasti dovoliti takim odvntnikom, da zastopajo naSe stranke ? Pnvrh tega naj javnost zve. da ie to tisti odvetnik,ki ie nekqliko dni pred polomom, protestiral proti temu, da se s slo-venskimi strankami vodi razDrava v sloven-skem jeziku in zahtnval turii, da se ta nje-gov protest v zapisnik zaniSe. Gospod doktor in niearovi tovariSi naj nikar ne upajo, da pride Ptni nazai pod Avstriio in da mu bo mogoce niegor pecat Se prav priSel; naj ga raie spravi v muzei za spomiu na nekdanjo gospodstvo ptuiskih nemfiurjev nad ubogim slovenskim ljudstvoni. Blaqo je noskoCilo! Zvedeli smo sledece : Blago je poskocilo za B0%, ne prodaiaj blaga! Tako je telegrafiral ptujski „veletr-govec" Kovacec svoii zeni iz Liubljane do-mov. Torei, ker ie v Liubliani blago postalo drazje, ho6e tudi on svojemu staremu po- pridi k meni. Toda pozor, da se nobeden ne vzbudi, inace je po tebi." Svetopolk je priSel k vratom in na mah so oka-menili Stirje grozoviti levi. Velikemu levu na dvoriSCu je gledal kljuC iz irela. Svetopolk se mu je tiho pribli-zat in na naglo udaril Cez ocl Lev je okamenel in kljuC mu je padel iz gobca. Svetopolk ga je pobral in hitel k belcu. V straSnem viharju ie dirjal med bliski in strelami do carovne meje in prijezdil za nekoliko dni domov. Vida je vzela kljuc in velela Svetopolku, naj gre s kraljem za njo. Odprla je skrinjico, namesto obleke pa je potegnila iz nje Sirok meL. „Pokleknita sedaj", je rekla prestraSenima mozema, ,,obema odse-kam glavi; kateri je plemenitega srea, tisti zopet ozivi in tega si vzamem." Svetopolk je takoj pokleknil, kralj pa se je obo-tavljal. A Cudo! Svetopolk je ozivel, kralj pa je ostal mrtev. Vida je nato proglasila Svetopolka za svojega soproga in novega kralja. V vsej dezeli je bilo samo Sestindvajset sre, ki se niso radovala, in to so bili Sve-topolkovi bratje. Neizmerna zavist se jib jc lotila in prisegali so si, da he bodo mirovali, dokler ne pogu-bijo brata. Sli so k neki Carodejni babi in ji obetali mnogo denarja, Ce jim hoCe pomagati, in baba jim je obljubila svojo pomoC. Nekega veCera so se vrnili lovci na videz zalost-ni v grad. Svetopolka ni bilo med njimi. ..Izgubil se je", pravili so brezboini bratje kraljici, „ves dan smo ga iskali, a niti sledu nismo mogli najti." Po vsem gradu je nastal jok in stok. A bratje so se zaracunili; prej nakupljemu blagu ceno naviti za K 30. — pri sto kronah. Lep dobicek bo imel! Vpra-Sajmo samo, kaj porecejo k temu oblasti! Pa ne, da bi zaradi tega tudi drugi trgovci blago podrazili! Kakor gobe tako rastejo v Ptuju trgovine raznih veriznikov-nemcurjev. Slovenci izo-gibajte se nemcurskih trgovcev, kupujte le pri slovenskem trgovcu, kjer boste tudu dobro postrezeni. K tihetapski zadevi ptujskih nemcurjev nam poroca naS prijatelj, da se (xovediceva trafika ne more Steti med nedolzne. Ze med j vojno je tabak skrivala in ga oddajala skri- I vaj svojim prijateljem in znancem po visokih cenah za razno blago. Cemu se pa njena hci vozi okrog, kakor bi imela posebne kupcije, pa menda ne s tobakom, kali? Ta njena nci je naduta nemfiurka, ki je kmetom vrivala ; samo siidmarkine in Sulvereinjske vzigalice, . CeS, da so boljr;e, in Se tudi sedaj se ni spre- menila in noce govoriti slovenski. Imamo dovolj Slovencev-invalidov, tem se naj da trafika, da ne bomo podpirali svojih narod- , nih sovraznikov! Vsi jugoslovanski dobrovoljci, ki dosedaj Se niso prijavili svojega vstopa v DruStvo jugoslovanskih dobrovoljcev v Ljubljani, naj i v lastnem interesu javijo nemudoma svoj I naslor ali naravnost na DruStvo jugoslov. ! dobrovoljcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica ; Stev. B, ali pa na naslov Albert Vizjak, Ma-j ribor, davfino okrajno oblastvo. Porota. Dne 16. t. m. se je moral zago- ! varjati pod mariborsko poroto Joze Prosijari, ¦ star 54. let, pristojen v Rudo pri Velikovcu na KoroSkem. Osumljen je, da je pri posest- niku Kaderju zazgal gospodarske poslopje, ki je do tal pogorelo. Sluzil je tarn 4 leta, j ter imel razmerje s hiSno gospodinjo. Ko mu • jo je pa drug pre vzel, odSkodoval se je s tem, di, je storil zloCin poziga. Obtozeoec se i je zagovarjal s tem, da je prenocil v Sked- ! nju in vrgel goreco Sibico v seno; Sel je ; namrec na stran, ter se pri tem posvetil. Ker ' so porotniki zanikali glavno vpraSanje, mu je sodni dvor nalozil kazen 8 dni, katero pa je ze presedel v preiskovalnem zaporu. — Dne 17. t. m. so so zagovarjali 4 ticki, ka- i teri so ze delj casa kradli v mariborski oko- ! lici. Najbo^ vse6 jim je bilo rneso. Due 22. ' februarja 1919 so okradli Marijo Pukl v Po- \ brezu, pozneje pa Balona istotam v skupni i vrednosti nad 30.000 K. Ta druzba je sesto- jala iz teh le mozakarjev : 1. Stern Anton iz Pobreza ; 2. Stern Jakob iz Pobreza; 3. TrunSek Franc iz Kostrivnice in 4. Klemen- | cic M. iz Vurberga. Dejanje so vsi priznali j in tudi, da so meao sami pojedli ViSji sodni ! dvor jih je obsodil takole: oba Sterna na »Vi 1. tozke jece. TurnSeka na 1 leto tezke jece in Klemencica na 2Vi tezke jece, vsakoga cetrt leta leta s temnico in trdim le- zcccjin. — Tsti dan je stal pred poroto Pavel Majhenie iz Murecka. Prilastil si je na ne- mislili so, da bo izroCila kraljica njim del oblasti, ona pa jih je sovraZila. KraljiCini poslanci so se vracali z vseh strani, pa nobeden ni mogel niC veselega povedati. NekoC je priSla Vida na dvoriSce in videla belca, ki so ga Sve-topolkovi bratje izganjali iz gradu, CeS, da stoii samo na sramoto v hlevu. Kraljica je oStela sirove orate in veleia hlapcem, naj peljejo belca nazaj v hlev. Prinesla mu je v jasli sladkih jedi, konj pa ni jedel. Zalostrio se je ozrl na Vido in pravil : ..Hvala, moja gospa, da me nisi pustila izgnati. Dolgo sem Cakal, ti pa si name v svoji zalosti pozabila. Mnogo ti imam povedati. Jez-diva po gospoda !" „Kaj praviS? Ponj najjezdiva? Ali veS, kje je?C), pojdi in ponesi me k njemu!" „Pomiri se in poCakaj do noCi. Kadar se zmraCi, uka^i sluiabnicam, da ne smejo nikomur povedati, da nisi doma, potem pa pridi." Vida se je pripravila in prepovcdala sluZabnicam govoriti, da je ni doma; v mraku je peljela belca iz hleva, sedla nanj in zdirjala v temno noC. Preti jutru se je belec ustavil pri nekem gozdu in rekel: „Kar te v gozdu najprej razveseli, to si vzemi. Potem te zanesem k studencu, kjer si tisto stvar trikrat pokrepiS. Ne boj se nobenc poSasti in ne oziraj se. Potem pridi k meni." Vida je vstopila v gozd in poCivala pod dreve-som. Kar zasliSi nad seboj zalosino, a vendar krasno pesem; bilo bi je, kakor bi slisala sladki Svetopolkov glas. Razveseljena se ozira po pevcu in zagleda krat-kega slavca, ki se je dal ujeti in je zobal iz Vidinih - 6 — poSten nacin okroglo 5000 K. SodiSce ga je obsodilo za to dela na 53 leta tezke jece. — Dne 17. marca 1920 je bil obsojen Valentin Gajzer iz Lienea na Tirolskem, ker je, ko je sluzil v Mariboru kot cetovodja, v Ternicah pri dvema poaestnikoma denar rekviriral. Pri-dobil si je na ta lahek nacin okroglo 6000 K. Ker ni imel pravice denar rekvirirati, rou je sodiSce odmerilo 2. leti tezke jece. Skoda je deloma poravnana. Poiar. Dne 8. t. m. popoldne je nastal v kolarnici posestnika Matevza Uuuk-a v Se-sterSah, obCine MajSperk, ogenj, ki je unieil hiSno in gospodarsko poslopje s poljskimi pridelki, opravo, obleko in poljsko orodje. Zgorel je tudi mlad praSic. Skoda se ceni priblizno na 18.000 K. Zavarovano pa je bilo poslopje za 8000 kron. Suini se, da je povzrocil pozar 7 letni sin Unuk-a, ki se je v kolarnici igral. Poiar. Dne 9. t. m. zvefier je izbruhnil na do sedaj Se neznan nacin v poslopju ko-carja Jakoba Stampa v Laci vasi, obcine Vitan, ogenj. Zgorelo je gospodarsko poslopje, 1 koza, 2 praSica, oprava, obleka in polj-ski pridelki. Skoda znaSa priblizno 30.000 K. Zavarovano je bilo poslopje za 300 kron. Ta pozar je zanetil tudi hiSo seaeda Vincencija Trstenjaka, ki je popolnoma pogorela. Skoda znasa okrog 3000 K. Zavarovana pa je bila hiSa za 2000 kron. Smrtna nesrefia pri delu. Priden vesten delavec Franc Jeza, pos. sin v JanSkem vrhu, se je pri podiranju v gozdu smrtno ponesrecil. Mlademu 32 letnemu fantu je vzelo drevo, ki se je nanj podrlo, zivljenje. Celi JanSki vrh zaluje za njim! Sv. Andrai v Leskovcu. Prepotoval sem ze marsikatero vas naSe mlade Jugoslavije, ter se ustavil koncno za nekaj casa v tej skromni halozki pokrajini pri Sv. Andrazu v Leskovcu. Res lep kraj je to s svojimi kras-nimi vinogradi, a kaj bi to omenjal; saj je itak vsakomm* dobro znan. Ampak nekaj drugega je, kar mi je dalo povod, da napi-Seui naslednje vrstice. Mnogo sem potoval in kamor sem priSel, povsod sem naSel kakSno druStvo, n. pr. Sokole, Orle, Citalnice, pev-ska, tamburaSka, izobrazevalna drustva in mnogo drugih samo ta edina vasica jib. ne pozna, kot da je ni. Zatorej ni cudo, da kmet poseduje tako malo kulture, oziro-ma izobrazbe. In kedo je temu kriv, 6e ne merodajni faktorji, kateri bi lahko ubogo ljudstvo privedli z zgoraj omenjonimi druStvi do izobrazbe. Sevcda ti merodajni faktorji rok. Spomnivsi se belcevega naroclla ga je vzela s seboj in jezdila k studencu. Jezdila je do pozne nod, kar se je belec ustavil. Vida je Sla kakih sto korakov in priSla k malemu studencu. Bilo je jasno, kakor po dnevu; ko pa seze v vodo in slavca prviC pokropi, se jame bliskati in gr-meti; ona pa seze pogurano drugifi v vodo, kar se za-rezi iz vode grozno zmajevo zrelo in bljuva ogenj Brez strahu seze Vida tretjic" po vodo in pokropi slavca. Naglo se zjasni, slavec izgine in pred njo stoji Svetopolk. Skoro bi bila zakricala radosti, toda spom-nile se je belCevih besed, polozila na usta prst, prijela Svetopolka za roko in hitela molce h konju. V desno in levo so ju preganjale grde poSasti, srecna soproga pa sedeta na konja in se vrneta drugega due srecno v svoje kraljestvo. Brezbozni bratje so zvedeli medtem, da je odjez-dila kraljica Svetopolka iskat. Dobro vedoC, kaj bo, so ubezali iz gradu. Svetopolk pa se je spustil za njimi na belcu s §ibo in jih dohitel na nekem travniku, kjer so sedeli trudni okoli ognja. Trikrat jih je objezdil in udaril vsakege s Sibo in v tistem trenotku je sedelo tam Sestindvajset kamenitih kipov. Carodejno Sibo je vrgel v ogenj in iz ognja je vzrastla visoka skala in pokrila nehvalezne brate. Ko se je vraLal v prestolno mesto, mu je rekel belec: „Ljubi Svetopolk, stori sedaj, kar te bom prosil. Odslej me ne bos' veL potreboval, vzemi tedaj svoj meL in mi za vse dobrote, bi sem ti jih izkazal, odse-kaj glavo." „Kako me mores' kaj takega prositi ?" „Le mi tega ne storiS, se bom zopet mucll petsto let, preden najdem novega re§itelja." S teZkim srcem je potegnil Svetopolk svoj meL in mu odsekel glavo. Iz mrtvega trupla je izletel bel golobCek, trikrat zatleskal nad Svetopolkom s krili in izginil v oblakih. Zalosten je korakal domov. Obraz se mu je pa razjaznil, ko ga je sprejela kraljica z navduSe-nim ljudstvom. Vladal je dolga leta modro in pravicno in ko je kot star dedek zibal vnuke na kolenih, jim je najrajsi pripovedoval o odkritosrCnem belcu. od inteligence, kakor da bi videli v svoj em ljudstvu napredek. Ali se pa inogoce bojijo, da ne dobijo dovoljenja. Tega se vam ni treba bati, ker smo danes svobodni drzavlja-ni mile nam domovine in ne vee podlozniki bivSo tlaeiteljice Avstro-Ogrske. Torej usmi-lite se, usliSite prosnjo fantov in deklet, da bodite tudi Vi enkrat usmiljenje dosogli. uvidevajo, da je boljBe, da je kmet sto let Selanom v pojasnilo. V „Strazi" se je nekdo, ki mu je hlagor in procvit naSe na-rodne Sole posebao na srcu in ki se skriva za „Selaniu, obregail nad novo uciie-Jjico zenskih rocnih del na Selih, katero je Solska oblast nastavila v osebi uciteljeve so-proge od Sv. Vida, kar se v clanku posebno naglaSa. Vomo dobro, kam pes taco moli. Doti6ni Solski strokovnjak, ki je napiaal cla-nek v „Stvazi", naj se blagovoli prej pri nasi Solski oblasti informirati, za koliko so so izdatki za zdrzevanje sole radi tega zvi-Sali; tamkaj bo tudi zvedel, da dobiva ome-njena uciteljica za 1 km hoda 40 b, kar znasa sem in tja 4 K 80 h, gre vsak toden enkrat, to je meseeno 19 K 20 h; to so tisti velikanski izdatki za novo ucno moc. Pa to doticni gosp. prav dobro ve, gre tu za vse kaj drugega, o cemer bodemo Se o priliki spregovoriii kako besedico. Sic«r pa naSa Solska oblast dobro zna, kaj dela. Izpremembe voznega reda na juzni ialeznici. Obratno ravnateljstvo juzne zeleznice v Lju-bljani priobcuje: Od 1. aprila t. 1. vozi na progi GrabStajn-Maribor, glavni kolodvor, mesto dosedanjega vlaka St. 416 vlak St. 416a, ki odhaja iz GrabStajna ob 4.40. iz Dravograda ob 6.22 in prihaja v Maribor ob 8. uri ter ima tako zvezo z vlakom St. 35b-205, ki odhaja iz Manbora ob 8.33, iz Prager-skega ob 20.30 in prihaja v Cakovec ob 22.33. V nasprotni smeri vozi iz Cakovca vlak St. 250 do Ptuja in iz Ptuja vlak St. 224 do Maribora. Vlak St. 250 odhaja iz Cakovca ob 3.45, vlak St. 224 pa iz Ptuja ob 5.43 ter prihaja v Maribor ub 6.59. Od 1. aprila vozi tudi na piogi Maribor—Pragersko - Cakovec vlak St. 229/27, Ki odhaja iz Maribora ob 18.55. Na progi Maribor—GrabStajn vozi meS. vl. St. 447 do Dravograda in vlak St. 415 od Dravograda do GrabStajna in sicer odhaja vlak St. 447 iz Maribora, KoroSki kolodvor, ob 5.52 in prihaja v Dravograd ob 7.51, iz Dravograda odhaja vlak St. 415 ob 9.13 in prihaja v GrabStajn ob 14.24. Ta vlak ima tedaj zvezo v Dravogradu z osebnim vlakom sr,. 1813 proti Velenju in Celju. V nasprotni smeri vozi meSani vlak St. 414, ki odhaja iz GrabStajna ob 7.52 in prihaja v Dravograd ob 10.40, iz Dravograda vozi vlak St. 480, ki odhaja ob 19 41. Politicne vesti. Nar. predstavni&'tvo zopet nesklepftno. Bla-maza vlade. — 15 postancev pri seji! Beograd, 24 marca (Jugosl.) DanaSnja sela nar. predstavniStva pomenja za vlado skrajno po-lomijo in blamazev. Navzoeih je bilo tako malo poslancev, da soje otvoritev seje dolgo zavlekla. Ko pa jo naposled predsednik sejo vendar moral otvoriti, se je konStatiralo, da se je udelezilo soje celih 15 (petnajst) poslancev. Zbornioa vsled tega sploh ni zacela z razpravo, ampak se je takoj odgodila. Smodlakova akcija razbita. Beograd, 24. marca (Jugosl.) Ministrski predsednik Stojan Protic je obvestil dr. Smodlako kot predsed-nika izvenstraukarskega kluba in M. Dias-kovica kot zastopuika demokratske zajednice, da vladne stranke ne morejo pristati na prod-loge nevtralnih poslancev in da smatrajo zato pogajanja za koncentracijo vlade za konfiana. Pod utisom te izjave je priSlo do sporazuma med demokrati in skupino dr. Smodlaka, Poslednja je obljubila, da bo pod-pirala demokrate v njihovem boju proti sedanji vladi in da, bo zlasti onemogo6ila kvorum. Demokrati so se obvezali, da ne bodo zahte-vali po padcu Proticeve vlade nove strankarske vlade, ampak da bodo privoiili v medstran- karsko, ali celo uradniSko vlado. Ako tudi uradniSka vlada ne bi mogla delati s parla-mentom bodo demokrati pristali na to-danaj uradniSki kabinet volilni red oktroira in nato takoj izvede volitve. Z ozirom na ta kompromis mod demotcrati in nevtralci se smatra za gotovo, da bo Protifi-KoroSceva vlada odstopila takoj, k< se vrne regent v Beograd- Poskusili bodo nato Se enkrat sestaviti koncetracijnko vlado. Ako se tudi to pot ponesreci, bo poverjeno vud-stvo vladnih poslov nestrankarsseniu urad-niSkem kabinetu. Na Reki se proglasi republika. Reka, 23. marca. (Slov. N.) Zadnje dni so se z vso trdovratnostjo vzdrzevale vesti, da se name-rava na merodajnem mestu na Reki progla-siti republika. Z ozirom na te vesti je izdal D' Annunzijo razglas, v katerem pravi med drugim : „Z ozirom na go^orice, ki ae Sirijo v meScanskih krogih na Reki in v kraljevini sami, da se v najkrajSem casu namarava pro-glasiti reSka republika, je potreba izjaviti, da se ti glasovi nanaSajo zgolj na dejstvo, da je mestao poveljniSfcvo smatralo za potrebno, da prouti aktualno in realno situacijo glede reSkega vpraSanja z ozirom na reSitev, ki bi jo mogli donesti eventualni dogodki, da pa se vse delovanje mestnega poveljnistva giblje vselej in v vsakemslucajuaamo vtej ediniinnaj-viSji scneri, da se Reka ujedini z Italijo. Potres na Kavkazu. London, 23. marca. Georgijaka vlada na Kavkazu javlja, da ie silen potres unieil mesto Gori, ki je imelo 30.000 prebivalcev. Pod razvalinami je poko-panih 10.000 ljudij. Ostalih 20.000 je brez vsake strobe, ker je potres razdejal vsa poslopja. Prosveta. H^koncertu Zika S umetniSkega staliSca &aj povedati je tezavno. Kdor se ga ni vdelezii, ne bo razumel, da kritika ne ve niti tocke, kjer bi si bila zelela kaj boljsega bolj vzor-nega ali da bi bila vsaj tu ali tam zalotila kako neznatno hibo, na katero bi se dalo opozoriti. Kdor pa seje vdelezii koncerta, mi bo pritrdil, da je neka sveta tiSina, kakorSne doslej Se nismo doziveli pri n»Sih prireditvah zavladala takoj, ko se je pricel prvi komad in vstrajala do konca. Kvartet Zika je priSeJ, igral inzmagal. — Ni ga bilo posluSalca, ki sine bil zelel, da se koncert ponavlja makar Se ceie ure. — Kdor ve, kaj je komorna godba, da ne gre za poskocnice ali sladkoaanjave valcke, ampak za povsem toeko klasicno godbo, ta bo vedel ceniti, kaj se pravi: posluSalci bi Se posluSali ure in ure. Ocena sporeda, ki smo jo podali v naprej, da bi bilo obcinstvo ne-kako pripravljeno, je bila povsen opravicena in kar beseda ne more izraziti, to je nacin proizvajanja po kvartetu Zika prekrasno tol-ma6il. Ni dvoma, da ga je pristevati najei-stejSim biserom proizyajajocne-!e jugos'ovanske umetnoati; kristalna svetlost, ognjevitost in nedosezna finesa bo ocarala po7sod, kjer bodo tako srecni, da bodo mogli posluSati dovrSeni kvartet Zika. — Glede obiska zopet stara pesem. Prazne vrste! Ce pride kak ben Fakinovift bej ali kak slicen harlekin kazat svoje noi-cije, se obcinstva tare. Za gluposti radi zrtvujejo 10 K, za umetnoi?t, stojefto na visku popolnosti pa ne. Kratek ra-cun: nekdaj je stal liter najboljSega vina 96 h; prostor pri dobrem koncertu pa ze tedaj 5 K. Danes stane vino 40 krat toliko, koncert pa samo 2 do 4 kratno svoto. In vendar se danes pije vee, kot nekdaj. Koncert pa je predrag! Kvartet bo zopet priSel in morda bo tedaj vecji del obcinstva poravnal zamudo. Vabilo na narocbo, Kdor zeli, da se mu redno poSilja „Ptuj-ski Uat", naj prijavi svoj naslov upravnistvu v Ptuj, Slovenski trg (stari rotovz) Stev. 3, pritlicje levo. Odgovorni urednik: A. Sovre. Last „Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju. — 3 — DruStvene vesti. Knjiznica sploSnega zenskega druStva v Ptuju je pocela deluvati. NauieScena je v Mladiki v III. meSc. razredu Knjige je mo-goce izposojevati ob cetrtkih od 15. do 16. ure. Za vsako izposojeno knjigo se placa 40 v. Pravico do izpoaojevanja imajo Clani. Knjiznica je izbrana in zalozena z vaerni klasicnimi in modernimi slovenskimi in nem-Skimi deli. Clani, segajte po njili! Prosveta, SIOV. pevsko iruStVO. Izvanredni obcni zbor. Ako citamc po raznih casopisih, zyemo kako veliko zanimanje je po drugih meatih za petje. Ali kaj so druga pevska druStva v pritneri z nasim ? Ptujako pevsko druStvo v tem oziru prednjaci! Odbor je 8klical ze dva-krat obfini zbor, ali obisk je bil tako kiavern, da se volitev novega odbora ni mogla izvrSiti. Vsa castpa tistim c. damarri in gospodom, ki so se udelezili zadnjega obcnega zbora! To je znamenje, da zaniinanje za druStvo Se ni popolnorna prenehalo. Ali zalostno je, da ae zdaj, ko smo Siovenci v svoji drzavi, ravno isti, ki bi lahko sodelovali, odtegujejo. In koliko novih pevcev, ined njimi celo prav dobro izSoIanih, je v Ptuju, ki bi lahko pri-pomogli, da bi se pevsko druStvo dvignilo ! Ce je prej pod nemsko nasilnoatjo slo, zakaj pa zdaj ne ? Treba je aamo dobre volje! Po zadnjic sklenjenem predlogu se vrSi 10. dne prihodnjega meseca izvanredni obcni zbor, ki bo 1. ali sklenil, da se druStvo raz-pusti, ali pa 2. Ce se to ne sklene, izvrSi volitev novega odbora, v katerega se naj volijo taki, ki bodo z vnerno delali na to, da se druStveno delovanje na novo prerodi. 10. dne mal. travna vse c. pevke in pevci na noge in ob 8ih zvecer na svidenje v spodnji dvorani Narodnega doma ! Simon Jenko, Pesmi. Uredil dr. Joza Glo-nar v Ljubljani 1920. Zalozila Tiskovna za-druga v Ljubljani. Strani 124. Cena broS. 10 K, vezana 15 K. V okusni opremi je pravkar izdala Tiskovna zadruga izbor pesmi Simon Jenko. Pesmi je uredil dr. Joza Glonar kronoloSko z ozirora na njihovo spesnitev. Za pozneje obljublja ista zalozba rzdajo vseh Jenkovih del v znani zbirki Slovenski pisa-telji. Jenkovo pesmi se narocajo pri Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Sodna ulica 6. Listnica uredni&tva. Stojnci. Dopisov brez podpisa ne moremo priobcevati. UredniStvo. &scem v naj em ali kupim njivo ali travnik, blizu Ptuja, najrajSi na Zg. Bregu. J. Horvat, Ptu], Cafova ulica Stev. 1. Jeklena blagajna ^ (Wertl)eim) se prod*. Kje, povo uprava „Ptujskega lista". IS6e se POSTENA dekla ki bi opravljala vsa dela. Zraven bi se lahko tudi kubati ucila. Placa po dogovoru. VpraSa (5) se v goatilni „Narodni dom" v Ptuju. [5] Narocba za vinogradnike! I Komur smo dozdaj po&ljali list, pa si ga ns misli naroCiti, prosimo, naj nam ga vrne, ker ga sicer smatramo za naro&nika. t liletoueii t! nove Najbo/jSi uspeh imaJ° °stasl J J r v „Ptujskem ttsta", ker je ze/o razsirjen in ga vsakdo rad Zita. 8e takqj sprejme. Kje, pove uprava tega Hsta. i PfflOW naj si jih ogleda prej prl kleparju 1 llJEEl. Ptli HRVATSKI TRG. Tarn se dobivajo brizgalke najno-se oblike, katere so jako trpezne ternepotrebujejo delj casa nobene-ga popravila. Ce-ne bodo po dnev-nih cenah za po-'"*&'' trosenl materijal. ((o5rafl) Osnovtii Cisio domad kapital popolnorna vplaCan u si. din. 2,500.000.— Rezervni fondi po vknjifenju u zl din. 9,885.283.— DanaSnja vrednost rezervnih fondov znasa preko v zlatu dinarjev 2O.00O.OO0-— V NajstarejSa in prva domaLa ustanova za zavarovanje. Izplacala je do konca septembra 1919.: v zivljenskem odseku: din. 3,220 546 46 v pozarnem odseku: din. 850.12984 v odseku nesrec"nih sluCajev: din. 42-94935 Filijale : Zagreb, Skoplje, Solun in v osnutku v Sarajevu, Ljubljani in Novem Sadu. — Glavna zastopniStva po ziipanijah. Osnovana 1882. leta od prvih narodnih ljudi. DanaSnja Uprava je v rokah najodlienejSih predstavnikov naSega naroda. Pred-sednik je g. Luka Celovic, trgovec in veliki borec za naSe narodno ujedinjenje. Clani upravnega odbora so : gg. Ljuba Davidovic, predsednik ministrstva, Kosta Stojanovi6, minister na razpolozenju, sedaj vladni delegat na mirovni konferenci, Obrad Blagojevic, advokat, Mihajlo Marjanovic, podpredsednik obcine beogradske, Todor Gjuric, trgovec in Vlada Marinkovic, trgovec. Clani nadzornega odbora so : Todor Mijailovic, veletrzec, Kosta Glavinic, bivSi minister a sedaj komisar privilegovane Narodne banke, dr. Bogdan Gavrilovic, profosor univerze, dr. Nikola Vulic, profesor univerze, in Zivojin Paunovic, trgovec. Vrednosti rezervnih fondov sestoje iz: akcij privilegovane Narodne banke za kraljestvo SHS, drzavne rente in obveznice; lastne palace v ulicijKaradjordjevi, Hercegovacki,Zvornicki, od kojih je v eni najvecji in najmodernejSi hotel Bristol'; veliko imetje naKazaliSt-nem trgu v Beogradu; hotel ,Sloboda' v Skoplju; lastna tvornica stekla v Paracinu — vse to representira danaSnjo vrednost preko SflT 20,000.000 dinarjev v zlatu ali preko 150,000.000 kron. -^fl| Bavi se s temile zavarovanjl: zavarovanja protl Skodam poiara In strele (zgradeb, pohiSiva, §tacunskega blaga, stavbnega materijala in lesa, vseh induslrijskih podjetij kakor iag, tvorhic, mlinov in obie vsa zavarovanja te vrste.) zlvljenska zavarovanja in to : za sluCaj smrti in dozivetja, dote 2enski a kapitala moSki deci, razna kombinovana zavarovanja; zavarovanja proti nezgodam all nesrecnim sluCajem, kakor: pri poedincih ali korporacijah pri tvorniskih in drugih delavcih; zavarovanje proti skodi vloma, kakor: pohistva, blaga in ostalih vrednosti. Vse to prevzema najkulantneje in po najpovoljnejsih preraijskih stavkih. IScejo se zaupni in marljivi krajevni zastopniki ter zastopniki za vodstvo glav. zastopstva po zupanijah. Vsa obvestila daje radevoljno: Filijalka Beogradske Zadruge v Zagrebu 3Da.lxxLa.tl3n.slca. vilica. ste-rr. 5. — 4 fi! [ dobro in lifcno iz-delani, Cevljarske potrebSCine, raznovrstno drobno all galan-terijsko blago, razlifini okraski, kakor vsi v papirno stroko spadajofii predmeti, dobe se .'. vedno po primerni ceni v trgovini J. N. Petersic v Ptuju. Misi - podgane - stenice - scurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja naj-bolje preizkusena in sploSno hvaljena sredstva kot: proti poljskim miSim K 8'—„ za podgane in miSi K 8"—, za SCurke 10 K; posebno moCna tinktura za stenice 7 K; uniCevalec raoljev praSek proti u§em v oblcki in periln, proti mravljam, proti uSem pri parutnini 6 K; prasek proti rnriesom 6 K; mazilo proti usem pri ljudeh 4 in 8 K ; maziio za uLi pri Zivini 4 in 8 K ; tinktura proti mrcesu na sadju in zelenjadi (uniLevalec rastlin) K 6'—, PoSilja po povzetju Zavod za eksport M. Junker, Zagreb 112, Peirinjska ulica 3. kakor hlode, tramp, desko, jamski lea, drva in stojeee gozdove za sokanje kupi in plaCa po najviSjiii dnevnih cenah REQOVC &r C2. LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 31. Sladno kavo znamka 44 „VARDAR v zavitkih po 200 in 500 g, originalni zabqji po 50 kg, po najnizji ceni, vsaka zelezniSka postaja f'ranko, dobavlja »ovic Jovo Maribor IX., Glavni tig 21. • Zahvala. - Podpisani posestniki iz Novevasi pri Ptuju smo bili ob pozaru, ki je nastal dne 17. i'e-bruarja 1920, zavarovani pri zavarovalni druzbi „FBANC0-H0NGB0ISE." Mi izrekamo 3 tem na&o hvalo za to&no *in hitro izplacilo po glavni agenturi pri g. J. PERKO v Ptuju. PTUJ, v raarca 1920. Jakob Ljubec. Franc Pivko. Tomai Solina. Barbara Peklar. Janez FeguS. my se ktipi in nicer : ona y^onrnfiss vr(-,]* 8m'rna in ena I CUE UllA siednjevelika perzijska. %J Ponudbe z opisom, na- •vedbe velikosti in cone na gospo FANI K0&, Maribor, Gospeska ulica 56/1. Jugosl. inzenirsko podjetje --------druzba z o. j. -------- inkemrska pisarna in stavbno podjetje Xjubljana, Sodna ul 2. $$ Jyfaribor, Vifringhofova ul. 34 Oddetek I. Projekji, prcracuni. JYasvetovanje in zastop. Pwsoja in stavbno nadzorsivc. Oddetek II. Vodne gradbe; izraba vodnih sit; poljedelska melioracija Oddetek III. Jjeton, zelozobeton, Jfetezne konstrukcije. Oddetek IV. ^eleznice, c?sta, predori, mostovi Oddetek V. Jndustrijska in gospodarska postopja Oddetek VI. Xomercijalno razpecevanje gradi-va, orodj'a in indusrrijskih tvarin NAZNANJAM CENJENEMU OBClNSTVU, DA SEM OTVORIL dttanufahturno trg a ttin a V PTUJU, VSEH SVETNIKOV ULICA STEV. 3. 3a obilen obish se priporofa Rudolf RibiC, trgovec v Ptuju. Oglasi se: Obl. konc. posredoval-nica za obrat z zemljiSCi (Hawfik) J. SimciC all anonCni informaCni zavod, podrufnica MARIBOR GrcgorciCeva ul. 6. Kavarna „Balkan v Ptuju. VSAKO SOBOTO IN NEDELJO ZVECER VELIK KONCERT © PTUJSKE MESTNE GODBE. © Vatopnina 3 K. Za obilen obisk se priporoSa i)i UUDEVJTJENKO" bode otvoril dne 22. marca 1920 v Ptuju, in! Nitnikov ilka 11 (v kii Ir Gregoreca) 2Eobozdrarniski in zobotehnicnt atelje v