.Slajec" izhaja vsaki petek,datiran z dnevom '": nedelje. Slina velja za Avli za celo leto J krone, za pol in četrt [leta rizmerno; za Ogr-50 vin. za celo |o;2a Nemčijo stane a celo leto 5 kron, za lerko pa 6 kron; ^ ) inozemstvo se »naročnino z ožina visokost pošt-j. Naročnino je pla-^naprej. Posamezne jv.seprodajajopočv. ivo in uprav-;e nahajata v iiju, gledališko poslopje štev. 3. lobro tli ceni ,'ojita i in desetletni jubilej .Štajerca'. Dm: 1. julija t. ). bode 10 let, odkar je Bbt v Ptuju v najskroninejši obliki prva |Uvilka „Štajerca", ki je danes naj- rasširjeni ljudski neodvisni list na Sloven- Deset let boja z najgršimi, brezobzirnimi irotaiki leži za nami; deset let pridnega dela anje gospodarskih razmer, za politično ienost smo prehodili . . . Gotovo bode sm naših zvestih prijateljev in soboriteljev od veselja utripalo, ko začujejo to veselo Saj bi bil vendar naš „Štajerc" za kmete [obrtnike naravnost navdušen zagovornik! Saj venčar ravno naš list nikdar ni bal nasprot- iof, kadar se je bilo treba boriti za vbogo to . . . zmage do zmage smo korakali v teh ih letih. Naprej, — to nam je bilo vedno o! In ne grozne ne zasmehovanje nasprot-iv ras ni moglo ustaviti! Več kot dvajset ? so prvaški hujskači edino proti nŠtajercu" ■vili, — a vsi so žalostno poginili. M i gremo veselo naprej . . . Za danes hočemo le omeniti, da bodemo 110 letni jubilej praznovali na posebni tU mm. Kakor smo že poročali, izdali bodemo julija veliko posebno številko »Štajerca." Rskana bode ta številka na finem papirju v rika po jteh tarvah. Obsegala pa bode najmanje 12 Irani ter 10 slik. Popisali bodemo tudi naše delo tekom teh desetih let. Sploh jako veliko zanimivega gradiva. Vkljub I»ju pa bode ta številka le 6 vinarjev ko-iZuI P- Upamo tedaj, da bode vse po nje poseg-j kar ljubi naše ljudsko delo! Napravili bode-Š8 enkrat tako veliko nakla-kakor po navadi. Kdor hoče več iztisov X™jfr MU- ,a naj nara to pravočasno sporoči. Pa še nekaj: Nedelja, dne 3. julija naj ide ..Štajerčevi" dan. Vsak pravi, zvesti na-Kočnik naj si stavi ta dan nalogo, da bode prisili pa j ma n j e enega novega naročnika pridobil. Naši zaupniki pa naj napra-in naj nabirajo nove naročnike. Ako se le malo potrudijo, gotovo do-ijo ta dan par tisoč novih odjema 1-ev našega „Štajerca". In s tem bi iprav;li velik korak naprej. S tem bi lahko povečali in izboljšali! Kdor ima torej srce in ljubezen za kmetsko stvar, ta naj to nedeljo nabira novih naročnikov »Štajerca"! Zahtevajte lasti od gostilen, brivnic in kavaren, kjer zada se naročijo na naš list. Ne hodite v krčme in lokale, kjer ni „ Štajerca." Zahtevajte S trgovcev, da inzerirajo v „Štajerca." Z eno jsedo: delujte resno in nevstraŠeno, da se list .Stajerc" razširi. J V slogi je moč . . . Vsi skupaj združeni veliken| M defo! Dopisi dobrodošli in sm sprejemajo zastonj, alLj rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je' vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo' ni odgovorno. Cena oznanil (inseratev) je za celo stran K 64, za «/• strani K 32, za »/, strani K 16, za '/» strani K 8, za '/'»» strani K 4, za '/ii strani K 2, za '/•« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. I J v d ii ni | 30- od oke iese) safati k. ti, i Ine de vi i -K: »lečioii I letti, apolel 3tCU rleB Politični pregled. Naš cesar odpotoval je v Budimpešto, da udeleži otvoritve novo izvoljenega državnega »bora. Sprejem je bil veličasten; m. dr. se je ^eležilo sprejema tudi 50.000 šolskih otrok. [Cesarja pozdravila sta ministerski predsednik in jžnpan. Vse je v zastavah. Anarhisti na Češkem so se pričeli zopet pojavljati. V Moravski Ostravi se zgodijo vsak dan zahrbtni napadi na uradnike in inženirje rudnika. V Reichenbergu so napravili preiskavo pri anarhističnem listu „Proletariat" in so mnogo spisov zaplenili. Španski kralj Alfonz je glasom poročil težko obolel. Dopisi. Iz Ptujske gore. Marsikdo se pri nas čudi, kako je bilo mogoče, da so „narodovci" tako korajžno tukajšnega posestnika zaprli. Naj sledeče vrste razjasnijo: — I. Že odišli titularni vahtmajster Planine se jo vsake od „narodnja-kov" iztuhtane slovesnosti in veselice udeležil. Leta 1908 se je pri nas sestavil odbor, kateri bi naj denarje pobiral, da se ob priliki G0 letne vlade našega presvitlega cesarja postavi spomenik. Pri prvi seji se je sklenilo na predlog našega župnika, da naj bo na spomeniku mednaroden napi;,, kar ja ri.-;.,,:,,,i bilo vsem udom prav. Na ta program eo se tudi nabiralne pole naredile in se denar pobiral. Planine je na ta način po 20 K od enega samega „Štajercijanca" dobil. A tako je prišlo, da njemn ni dala na-rodnjaška vest miru; zatoraj pravi Topolovcu, Gojkoviču, Kupčiču in Klemenčiču: Denarjev imamo dovolj, „Štajercijance" smo le na lim dobili, da so nam z denarjem pomagali, sedaj pa naredimo narodnjaški napis ... Če to ni resnica, zakaj pa ni stopil javno iz spomeniškega odbora, ko se je pri drugi odborovi seji sklenilo slovenski napis, kakor so to drugi 4 odborniki storili ?! Govorilo se je tisti čas, da je sploh bil Planine prvi povzročitelj, da se je napis pre-drugačil (Priče so uredništvu znane.) II. Planincu je bilo znano, da je „Štajercijanec" Repa z sosedom v prijateljstvu. To pa ni šlo njemu v glavo. Zatoraj je iztuhtal sledečo hinavščino: Neko jutro pokliče gospo nekega posestuika v kanclijo ter ji pravi: Repa Vas je zatožil, da ste sinoči prestopili redarstveni red : zatoraj Vas moram glavarstvu naznaniti. — Ta manever je bi! samo zato napravljen, da bi med sosedoma sovraštvo naredil. Repa pa še sploh ni nikoli pri žandarjih koga zatožil! III. Pred par leti je tukajšni žandar Stokojnik vzel pištolo farov-škemu hlapcu, ker je ta za Velikonoč streljal; postajevodja Planine pa je pištolo čez par dni hlapcu nazaj dal, samo zato ker je služil v fa-rovžu. Zakaj pa drugi fantje niso svojih pištol nazaj dobili, akoravno so jih jim žandarji vzeli? IV. Da je Planine tudi v službi pijančeval, so tudi priče uredništvu znane! V. Da je Planine ravno taki hujskaški „narodnjak" bil, kakor so Klemenčič, Kupčič, Gojkovič in Topolovec, kaže dejstvo, ko se je izrazil, da je za moralne reči Klemenčič zelo dober (?) (Tndi tukaj so priče uredništvu znane.) VI. Planine se je sam izrazil, da ve za vsakega človeka, kateri je bil dne 1. majnika v Repovi gostilni. Mi vprašamo Planinca, zakaj se je Repova gostilna pod narod-njaško vohunstvo postavljala? Morebiti zato, da se lahko gosti glavarstvu ovadijo, brez da bi bila kaka „erhebunga" od žandarjev. VII. Iz tega vzroka je bilo več ko polovica ljudi po krivici toženih, da so baje vpili „aufviks", za kar tudi ima »Štajerc" priče. Vprašamo javno, zakaj pa niso bili vsi ovajeni, kateri so vpili „živijo"? Ja šment, ali „živijo" žiher samo na-rodovci vpijejo, pa ne „Štajercijanci" ? Iz tega vzroka ni videl iu ni slišal postajevodja Planine, da so prišli dohtarji, njih šribarji in en par ptujskih „lerpobov" — (sokoli) s palicami na Goro ljudstvo vznemirjati ? ! Ja, znani narodnjak se je večim ljudem s tepenjem grozil in v ta namen dvigal roko ? Ja, ja, ,,Klemenčič je za moralne reči dober", to je da vahtmajster Planine simpatizira s hujkaško narodnjaško politiko !! VIII. Čez 20 let je bil eden tukajšnih posestnikov kot žandarski frizer. Od 1. majnika t. 1. pa ni več; to pa pač iz tega vzroka, ker je bil pri Repi v krčmi! IX. Vahtmajster Planine je večkrat v narodnjaških gostilnah popival do 2. ure po polnoči; to je bilo bržčas postavno ? Ako pa je imel napreden krčmar le četrt ure .,čez uro", se ga je ovadilo. X. Občno je znano, da so bile napredne krčme bojkotirane od žandarjev in sicer Repova, Jagodičova in Schwar-BCHHJgov* Eden ou žandarjev pa ni porajtal na bojkot, je, moral Goro zapustiti in ko je čez nekaj časa prišel na Goro na „urlanb", ga je Planine aretiral, baje zato, ker se ni hotel pri Planincu meldati. Več let je preje na Gori služboval, ga je tedaj gotovo poznal, ali pregrešil se je pri Planincu, da je tudi v naprednih gostilnah bil. To je bil vzrok, da se aretira in v Ptuj žene. Čujemo, da imajo žandarji kolegijalno zvezo med seboj; le-ta je veljala za Planinca samo za narodnjaške pristaše. XI. Tit. vahtmajster Božič je Repeta v njegovi lastni hiši vlačil za rokav in vpil, da naj vzame fano doli. Vprašamo s kako pravico ? Ako ga Jurček vzame za asistenco, tedaj še gotovo nima pravice, da bi posestnike v njegovi hiši vlačil s kota v kot in vpil nad njim. Kaj se hoče, ko se iz tega vidi, da je tudi njemu narodnjaška kri zavrela, ko je videl na Repovi hiši lepo fano iz žakljev. Da pa ta čedni žaudar v službi popiva cele noči in celo čako izgubi, ima „Štajerc" priče na razpolago. — Ker smo se naveličali, da bi nas taki partajični žandarji še zanaprej sekirali in nas toževali, zato smo dali cele okolščine v javnost, da nas oblast obvaruje daljšega nasilstva! Mi nismo Žandarjem nikoli nasprotni, ako svojo službo nestrankarsko izvršujejo. Ali taki posamezniki kakor Planine jemljejo s svojim nastopanjem ljudstvu zaupanje do orožništva. Zato naj oblast vmes poseže in vse potrebno stori, da Planinci ne bodejo škodovali ugledu orožništva. Postava mora za vse veljati! Dramlje. (Župnik Ogrizek iz Dramerj in njegova žlahta). Pregovor pravi: Enemu norcu niti sedem modrijanov odgovarjat ne more. Zato se že tudi „Štajercu" ni več vredno dozdevalo, se z nepresežnim in nepoboljšljivim zvijačem Ogrizkom pečati. A zdaj pa ta in njegova žlahta modruje, da „Štajerc" zato molči, ker mu je Ogrizek laži dokazal in zato mora vse stroške poplačat, dočim je Ogrizek zmagal in našel popolno zadoščenje, kar je on v „Slov. Gosp." že naprej prorokoval, ter pozneje še bolj razglaševal. Resnično, Ogrizek nadkriljuje vsakega farizejca. Maščevalka — usoda pa je vendar hotela, da je vsaj do ene porotne obravnave prišlo, kjer je Ogrizek pri polnej sobi poslušalcev svoje „svete Danes teden praznujemo 10 letni jubilej „štajerca". predrznosti in neumnosti" poslušati moral; a pri drugi obravnavi bi mu bilo pač sapo zaprlo, kar je on dobro čutil, in vendar je vsled svoje „termoglave" do zadnjega trenutka z odstopom tožbe odlagal!! Prav hudo pa se je s tem opekel in svojo krivico potrdil, da je s pomočjo svojega zagovornika drugo obravnavo celo v — laški Gorici — si poželel, kjer bi bil tamošne Lahe in Slovence milo na pomoč klical, pa seveda se mu to ni dovolilo. — Enako predrzen je drugi slučaj, vsled kojega se Ogrizek in njegova žlahta pri istih hišah ponaša, v kojih se samo »Štajerc" bere, celjski listi pa ne, da živi Ogrizek sedaj v Dramljah z vsemi farani, sosedi, učitelji v najlepši slogi, miru, prijaznosti in nobene razprtije, prepira ni več! To svedoči odveč predrznost; kajti že od prvega dneva njegovega nastopa v Dramljah pa do sedaj so celjski časniki, zlasti pa »Nar. list" Ogrizeka vedno popisovali : njega preČudne pridige, nikdar brez nesrečne politike, njegovo napadanje na učitelje, trgovca Jarnoviča, občinsko predstojništvo, na vse liberalce, brezverce, brezbožneže, kakor jih on imenuje itd., da ni konca ne kraja, ne ljubega miru. Seveda je Ogrizek potem celo nedolžen, da, on je »uzor nedolžnosti" ! V »Slov. Gosp." pa utaji in zavije neustrašeno vse, veljati ne pusti niti enega pogrešita, kajti on kot „dnhovnik-svetnik" sme storiti vse, karkoli se njegovi »sveti samovolji" spoljubi. Toraj nedolžni Ogrizek, le griži in griži in še enkrat griži naprej, dokler samega sebe ne zgrizeš!! Tembolj pa ko tajiš, se umivaš in zavijaš, tembolj se — osmešiš, zamažeš. Orehova ves. Orehovčani imamo srečo pripadati pod slivniško faro. Pri vsaki fari je mež-nar. Mi pa imamo dva. Nad- in podmežnarja. Nadmežnar Vinko Mojzer ima prosto stanovanje, zemljo, gotovo plačilo in zberco. Ko pride zberca je ja ne zamudi. Nobena pot mu ni predolga, da si le malho napolni. A kadar je pa kaka službena pot, potem je to človeče tako bolano, da je joj! Pred kratkem bi imel spremljati kaplana na spoved k ubožkinji, ki je tudi kmalu po spovedi umrla. Kčr se mu ni pokazala kro-nica naprej, ga ni pilo pripraviti na pot. Poslal je svojega podmežnarja, a tudi ta ni preje šel dokler ni dobil 40 v. Mi pa vprašamo g\ župnika, zakaj ima mežnar zbirce itd., za lenobo ali za delo? Dobro bi bilo temu kšeftsmanu malo pod-kuriti. Radovednež. Prišteva. Cenjeno uredništvo! Zopet nekaj iz naše prijazne vasice. V nedeljo je naš gospod župnik zopet zgnal svojo komedijo skupaj. No takoj ste imeli kšeft naša gospodična Tilka in gospa Korbar. Te dve jo pa znajo. Najbolje bi bilo, da bi bile žene kakih trgovcev ne pa učiteljev. Naša gospodična Tilka je pa res taka kot kak jud. Jud zna kšefte delati in ta se tudizastopi. Samogospica, kje pa imateerwerb. Trgovci, frizerji, modistke morajo plačevati erwerb in Vi — — ! ? Torej, če nočete trgovati, frizirati itd. platite! Ce ne se bomo drugače li. Več pa drugič. Opazovalec igre. Iz Jesenic. Dolgo časa smo molčali, kčr nismo hoteli izzivati naše domače farje, čakali smo da nas bode začel mladenič fajmošer Šku-bič napadati in to se je tndi res zgodilo, kčr smo prav dobro vedeli da možiček, kateri je živel neki let na Vrhniki in je tam hotel kraljevati, kakor petelin na gnoju! bode tndi na Jesenicah hotel po žabje in oslovsko nastopati. No pa upamo da njegova drevesa, katera je že večinoma sam posekal, ne bodo zrasla do nebes !! — Od sedaj se bodemo s tem možičkom malo več bavili in slednič bo moral on ravno tako svoje cape zapokati, kakor so jih Šinkovc, Za-bukovc, Zabret & Oomp. 1'ajmošter Škubič naj nikar ne misli, da je sam on vsegamogočen in vsegaveden. No pa če mož noče v miru na Jesenicah živeti, smo mu vedno na razpolago, kajti mi smo že nekaj farjev njegovega kalibra pohrustali! Kdor drugem jamo koplje sam v vanjo pade! Capito maestro di religione signore romano Škubič? Nadalje pa lahko pisarite v Vaše rimske cunje kar Vas veseli, g. Škubič, na razpolago Vam, ker imate 24 ur na dan prostega časa, saj drugače bi se morebiti še vsmrdeli v jeseniškem farovža! V kratkem času priobčimo v „Štajercu" neki pikantni roman zaljubljenega farja v neko lepo deklico iz jeseniške »Marijine družbe" ! Yolitev, ki nas nič ne briga. Državnozborska volitev v okrajih Maren-berg, Slov. Gradec, Šoštanj in Gornigrad napravila je veliko vroče krvi. Položaj je namreč ta-le: Kamor bodejo naši ,.Štajercijanski" pristaši glasove oddali, tam bode zmaga. In zato se voditelji „narodne stranke", kakor tndi oni klerikalcev tako hudo bojijo ... In čudeži se godijo: V klerikalni „Straži" smo že ne vemo kolikokrat čitali, da bode »Štajerc" ponehal. Predno je „Straža" izhajala, je to „Slov. Gospodar" pisal. Z eno besedo, klerikalci so nas že davno obsodili, da smo brezpomembni in da nimamo nobene politične moči. Zdaj pa, ko teče »liberalnemu klerikalcu" dr. Verstovšeku voda v grlo, zdaj prinašadjročja »Straža" same uvodne članke proti nam". . . Postali smo torej nakrat »važni", kajti o kaki malenkostni stvari se vendar ne pisari uvodnih člankov. To bodejo tudi tisti vbogi duševni Revčki Andrejčki razumeli, ki jih je sila in pomanjkanje daševnih močij v mariborsko prvaško uredništvo prignalo. Mi se nikdar ne bodemo s »Stražinimi" modrijani prepirali. Kajti takih smrkavo-nevednih fantkov se ne prime druzega, kakor — klofuta. In niti tista dekla, ki nam pisarne pometa, bi s takimi »žurnalisti" ne polemizirala. Klerikalno stranko na spodnjem Štajerskem vodijo napol izobraženi kaplani in lahko umeti je, da so vsled tega časnikarji te duševno impoteutne stranke — analfabeti. Dovolj zate pobiče! Klerikalci so pač mislili, da jim bodemo mi v boju proti »narodni stranki" pomagali. Tega pa res že iz ozirov na dobri okus in na naš proti- Nov spomenik cesarja. Na rojstnem dnevu cesarja Franc Jožefa I. odkrilo se bode v Ischlu na slavnostni način nov spomenik. Ta krasni spomenik predstavlja cesarja kot lovca. Spomenik se je poplačal edino iz prostovoljno nabranih daril avstrijskih lovcev. Delo je izvršil dunajski kipar Leisek. Glej sliko ! SS Ali si se že naročil na »Štajerca?" Ako ne, stori to takoj! »Štajerc" izhaja vsak teden najmanje na 8 straneh in s 3 slikami. Bodimo vsi »Stajerčevi" naročniki ! klerikalni renomč ne storimo . . . biča] prav odkrito povemo, da nas nobena Ij ne veže na to žalostno »narodno stranko lovičarstvo ne more nikdar! g a t i. Klerikalci so pri vsej svoji duševni! tiornosti vedno fanatiki, vedno brezol in dosledni. In »narodna stranka"? Pat obstoji in vsak mesec d v akj je spremenila svoje »preprj nje" in svoj »p r o gr a m". Noben joči kaplan ni toliko političnih kozlov kakor le dr. Kukovec, ta igračica v rok srečenih .pesnikov in študentov. Kako naraj bedasto vlogo je igral dr. Kukovec n. pr, obstrukciji v štajerskem deželnem zbora. velikansko agitacijo bi svoji stranki in nčiteljstvu (ki daje edine zaupnike »n stranki") v roke dal, ko bi imel toliko pi nega »raisona", da bi nastopil takoj proti] stovšek. - Benkovičevi obstrukciji. Ali nj smešno »narodnih" ozirov je tekel s tem( strukcionisti" in zdaj ga isti — klof| Dr. Benkoviča je neki slovenski liberal pasjim bičem pretepe!. Klerikalci tega ne upajo storiti, — ali duševni pt bič vihtijo s prav spretno roko nad libl Mi smo prepričani, da ta na papirju »poetično" sestavljena »narodna stran] nima eksistenčne pravice. In bode poginila, kajti v politiki veljaj slovni zakoni ... V svojih listih se „Ni stranka" zdaj v času volilnega boja niti] proti »Štajercu" ne upa odpreti. Tisti »n: listi iz Celja, ki so preje vso svojo „narO' s tem dokazovali, da so bluvali na nas njake ogenj in žveplo, molčijo zdi rodni" dohtarji so tihi in koketirajo z kakor mestne frajlice. Ali mi se ne zaljul lepe oči narodnjaških dohtarjev. Mi vei bodejo ti narodnjaški listi po končani zopet tulili in razgrajali proti »štajercijai Zdaj se tega ne upajo, zdaj delajo „pnj obraze" kakor pri fotografu, ali pozneje izlivali svoj žolč . . . »Narodna stranka ravno na lončenih stebrih. Zato biti nedosledna in hinavska ... Mi smo kandidata Katza — moT smili, posebno odkar je »Narodni list" slabo uspeli »pildek" prinesel—javno vpi kaj bode vslnčaju izvolitv ril. Odkritosrčno povemo, da bi svojim nI številnim pristašem priporočali njegovo i ko bi Katz ali Kac pravočasno odgovoril mož je poslušal »pesnika" in molčal, IzJ vzroka smo prepričani, da bi Katz v slači volitve stal popolnoma pod politično] r a t e 1 o in knratorji bi bili razni SpindI morda celo dr. Kukovci . . . Kmetje naj lijo kmete za poslance, to je naš cip. Ali ti kmetje naj bodejo neodvisni! Štajerskem ne potrebujemo druzega kakor spodarskega dela, kajti gospodarski berači Tako sloji stvar! V dnu Bvoje duše] sramovali, ko bi svoja načela zatajili. Kabj pove, da bode kmete zastopal lastni glavi in ne po koma! pesnikov ter dohtarjev. Ker \ pove, ne moremo svojim pristašem ročati njegovo izvolitev. Nam, ki zasledujemo edini cilj : izfl sati gospodarsko bodočnosti t a, preostaja pri tej volitvi torej Vzdržimo se volitve!!! Pristaši obeh pni strank naj volijo kakor hočejo. Mi p a o nimo doma! Nikdo od naših jateljev naj ne grč k volitvi se ti srbski prijatelji, ti politični kaplan^ dohtarji sami lasajo in pretepavajo . . je predober, da bi bil »Sundenbock* tej Bodimo prepričani, da pride č bode kmet brez stranke in hujskanje neot kmeta zastopal!!! EinJagersrandbild des Kaisers rorjichl- ____■ Norice. Pozor, inzerenti! I n z e r a t i z j er ca" se sprejemajo razven v np1 n i š t v u tudi še na sledečih krajih: Maribor: papirna trgovina Rud. Gaisi Celje: knjigotržnica Fritz Rasch. Radgona: knjigotržnica J. Semlitsch, Kmetski denar. Iz Češkega se poroča, da mana kranjska prvaka Knez in Kavšek neko [idiio graščinsko posestvo v „Bohmerwaldu" jpila za dva milijona kron. Posestvo je go previsoko cenjeno. Pri temu je pa naj-[bolj zanimivo, da sta dobila Knez in Kavšek pa od prvaške „kmetske hranilnice" v Ljub-idL Slovenski kmetje nabirajo denar in ga nolo v prvaške hranilnice ter posojilnice, le-te I mečejo ta denar tako rekoč skozi okno . . . [Bojo slovensko ljudstvo, koliko časa te bode lika hnjskarija še slepila in v revščino pe-? — K temu se nam od droge strani (iz _ Jjane) še piše: Graščino ,Fichtenbach" v ![jemškem delu Češke, veliko okoli 1200 ha je od nekega bavarskega barona ljubljanski konzorcij Knez &. Kaušek za .".000.000 K kupil. Kupijo je financirala ljubljanska „Krnetska posojilnica'. Kupca sta graščino veliko preplačala z [namenom, da naselita v tem nemškem kraju nce. Dragi zopet trdijo, da sta postala žrt-^Tbiezvestnih agentov, kateri so pri tej kupčiji iili lepo svotico 80.000 K. Naj si že bo . ono, vsekakor je to postopanje vse graje jjredno, kajti če imasta denar, naj ga dasta do-iim nbogim in stradajočim delavcem in kme-. zaslužiti, ne pa nositi kapital v tuje kraje [ in ž njim pitati židovske agente. — če pa der ta s tujim denarjem, je pa naravnost brez-Istno, se na nevarnost drugih spuščati v špe-darije, ki se očividno ne morejo ugodno konti. Pravijo, da je pri tej čudni kupčiji vdele-n ludi ravnatelj neke posojilnice, o katerem je ano, da pusti mož z sabo govoriti, ako se mu ljubi mastna provizija. Strela je letos že jako veliko žrtev zahte-[rala. Zato nastaja vprašanje: kako se človek idj varuje proti streli? „Grazer Tagblatt" m. dr.: V splošnem se sploh ne moremo [ varovati proti streli. Pri nevihti je seveda bolje, ako je človek v kakšnem poslopju nego zunaj na prostem, čimbolj nizka je in čimbolj globoko leži hiša, teinbolje je. Visoka drevesa ob hiši so varstvo za hišo. Tudi je dobro, ako so žice telefonov in telegrafov v bližini hiše. Strela raje v posainezuH hiše udari nego v skupino hiš. Na je vsied tega nevarnost strele 5 krat večja nego v mestu. Ako preseneti nevihta člo-j veka na prostem, potem naj se koraka ednako-merno naprej. Nevarnost je veliko večja, ako se leti ali stoji. Na gričih in ob vodi naj se ne obstoji in ne hodi. Tudi pod drevesom naj se na noben način ne obstoji. Najnevarnejši v tem ozira je hrast, potem smreke, borovje in [ topol Najmanjša nevarnost je pod bukovim drevjem. Ali najbolje je, ako se človek pri nevihti sploh pod drevje ne postavi. Istotako naj se ne skrije na prostem pod kupi mrve, pod šapami in kozolci. Najbolje je, ako se človek v takem slučaju vleže na tla ali vsede k jarku in počaka, da nevihta mine. Tudi naj ljudje eden od drnzega daleč oddaljeni hodijo. V veliko družbo ndari strela veliko raje nego v posameznika. Zanimivo je tudi, da umre povprečno le ena tretina oseb, katere zadene strela. Večinoma pa ozdravijo take osebe prav hitro. V slučaju nevihte torej pamet in ne strah! Iz Spodnje-Stajerskega. Volilci v okrajih Marenberg, Šoštanj, Slov. Gradec in Gornigrad. ki ste našega mišljenja, opozarjamo vas še enkrat, da se ne udeležite nadomestnih volitev. Naj se prvaki sami med sebcj lasajo! Mi nimamo povoda, zavzemati se za enega ali drnzega kandidata, kajti obadva stojita na stališču narodne hujskarije. Eden je odvisen od prvaških dohtarjev, drugi pa od politikujoče duhovščine, — za kmeta obadva ne moreta in ne bodeta ničesar storila! ..Ostanimo toraj vsi napredni volilci doma!!! »Narodnemu dnevniku" se tem potom naj-uljudneje zahvaljujemo, da nas pusti zdaj v času volilnega boja tako lepo pri miru. Kar dolgčas nam je postalo po znanih narodnjakarskih psovkah . . . Sicer pa mislimo, da prvaški gospodje v Celju zamanj upajo in fehtajo, da bi jim mi naprednjaki v tej borbi pomagali. Mi se spominjamo, da sta narodna lista v Celju večkrat psovala „Stajerčeve" kmete za „b a rabe",. „šn o p sar j e", ,z a s t o n j čak e" itd. Od teh „barab" in „šnopsarjev" hočejo na-rodnjaški dohtarji zdaj pomoči. Sram jih naj bode! Kmetje, vi pa ostanite doma, da s tem pokažete svoj protest proti tej gnili narodni gospodi, ki je poštenim kmetom v obraz pljuvala. Ne za Katza se grč, marveč za „narodno stranko", ki hiti z velikanskimi koraki svojemu poginu nasproti! In zato ostanimo doma! Dohtarji in farji naj se pretepavajo kolikor a hofe-čejo, — kmet pa je predober, da bi enemu ali drugemu pomagal! U Ptuja. Od našega vsemogočnega postaje-načelnika Reichl se slišijo kaj čudne stvari. Njegov značaj je že itak vsem znan, saj smo ga že nekolikokrat opisali. Ni Še nam pa bila dosedaj znana neka njegova lastnost, katero mu je menda sam sveti Duh podelil, namreč njegova telesna moč. O duševnih močeh pri Reichlnu ne moremo govoriti, saj ga še južna železnica sedaj ni imenovala „inšpektorjem", ako ravno je veliko njegovih kolegov, kateri ravno toliko let služijo kakor on, že par let sem inšpektor. Reichl pa ni avanciral in vodstvo južne železnice že ve, zakaj ne. Zaradi telesne moči pa tudi železnica ne podeluje titelna in tudi ji ta Reiehl-nova zmožnost morebiti do sedaj ni bila znana. Mož ima namreč v svojih rokah tako moč, da prime delavca za roko in jo tako močno stisne, da mora dclavoc pred njjm na kolena poklekniti ter ga prositi, da naj odneha. Seveda se Reichl na ta način samo malo poigra; zelo dobro je sicer, ako ima človek tako veliko telesno moč. Ali mi pa vendar mislimo, da nikakor ne grč, č.e se en načalnik s svojimi delavci na tak način igra. Svojo telesno moč bi Reichl jako lahko pokazal v prvem nadstropju. Ali tem, kakor pravijo, nima nobene pravice; tam je njegova žena („eine echte Wienerin") gospodar in Reichl mora držati jezik za zobmi. Drugače, no saj vemo, kaj se drugače zgodi. Ali ako je Reichl doma le „Pantoffelheld", zato ne sme izpuščati svojo jezo nad delavci. Ti ljudje gotovo niso zato tukaj, da bi se ta kot denuncijant razpiti človek z njimi igral. Reichl naj se igra s svojim psičkom, ako si psiček to pusti dopasti... Seveda nima tudi noben človek v Ptuju rešpekta pred Reichlnom. Cestni pometeči, hlapci in dekle ptujske postojijo in gledajo, ko pelje Reichl svojo lepo ženo po mestu, in celo fotografirali so jih že. Samo imenitne može fotografirajo in Reichl je zelo imeniten, odkar se ve, da je prijatelj alkohola in da pride pijan tudi na postajo. Pri »hrvatskih" vlakih se je Reichl sicer malo poboljšal. Zdaj ne daje več vboge delavce v „ketne", ker se boji „Štajerca". Pred našim listom se namreč teko boji, kakor hudič pred križom. Družba sleparjev. Pred poroto v Bozenu (Tirolsko) vršila se je te dni velika razprava proti družbi hotfilskih tatov in sleparjev. Družba je obsegala 20 članov in obstojala 10 let. Vodil jo je bivši iinvnkar Hornschuh. Pred temi ta-i bil noben hotGl varen; ple-i so po strehah kakor mački in . kakor srake. 17 letna Hedwig ischuh se je zabavala z gosti; dtem časom pa so drugi člani kradli. Banda je imela lastnega tajnika, ki je vse spise preskrbel. Stanoval je večinoma v Parizu. Kradli so v vseh večjih mestih Evrope in prikradli ter prisleparili okroglo 3 milijone. Naša slika kaže glavnega obdolženca Alberta Hornschuh, nadalje Hedvigo Hornschuh in Elizo Huguenin. Obsojeni so EtiseHuguanin. " Albsrr Hornscnub . d.Nk*r« HccJw^Horn Zum Prozess HomscJHJh in Bozao. s«j»j>°- bili: Hornschuh na 7 let ječe, ostali pa na ječo od 13 mesecev do 5 let. Hedviga je bila oproščena. Zato tudi zdaj že manj pije kakor preje . . . Jezik mu gre seveda še vedno. In enkrat bo-demo z njim še zaropotali, da mu bode ves njegov „humor" izginil. Reichl, ali res nimaš nič sramote v sebi? Ali res čakaš, da bi ti kdo pokazal pot iz Ptuja? Pojdi, pojdi, — na železnici ne potrebujejo več tekih ljudi, ki prihajajo pijani kot krave na štecijon, ki denuncirajo brez sramu poštene tovariše, ki sililo delavce, da bi pred njimi na kolenih ležali, ki oklepajo reveže v verige, ki psujejo nesramno vboge žene in nedolžne otroke, ki lezejo hinavsko za pogrebom takih mož, katere so v življenju zasramovali, ki so od pete do glave brezznačajni predrzne ž i . . . Pojdi, Reichl, pojdi, kajti drugače doživel bodeš v Ptuju čudne stvari! Plojevo častno občanstvo. Kakor znano, delujejo nekateri podrepniki in osebni koristolovci v raznih občinah, da se imenuje hofrate Ploja za častnega občana, čeprav tega gospoda niti njegovi lastni volilci več ne marajo. Dobro vemo, kako se imenovanje tekih „častnih občanov" zgodi. Saj je vendar znano, kako se je zgodilo na Ptujski gori. Zadnjič smo tudi poročali, da je občinski odbor v Stopercah imenoval hofrata Ploja za »častnega občana". Vprašali smo, kakšne so Plojeve zasluge za Steperce in se čudili zlasti dejstvu, da so tudi klerikalci za to imenovanje glasovali . . . No, danes pa smo sprejeli sledečo izjavo župana gosp. Štefana Jus, ki jo radovoljno objavimo. Glasi se: — „Izjava. — Podpisani izjavim s tem, da preklicem svojo predlaganje pri seji dne 29. majnika t. 1., pri kateri seji je bil dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj, državni poslanec, kot častni občan Stoperske občine izvoljen. — Tokajšni krčmar in odbornik Ignac Vrabič me je k temu nagovarjal, jaz pa si tega nisem v trenutku premislil, kake posledice bi za občino bile, ako bi se tudi mojo ime v strankarske stvari zlorabilo, tembolje ker mi je znano, da Ploj nima nikakoršnih osebnih zaslug za našo Občino; zatoraj odtegnem svoj glas in javno preklicem. — Stoperce, dne 19. junija 1910. — Štefan Jus, župan", -7-Tej izjavi nimamo ničesar pristaviti. Ploj in njegovi priganjači naj se za nos primejo;—kmetje jih ne marajo! Kaplan in volitve. Celjsko državno pravd-ništvo uvedlo je proti kaplanu dr. Antonu Ze-hart iz Petrovč preiskavo zaradi volilne sleparije. Župnik Muršec obsojen. Frauheimski faj-mojšter Muršec spada med najzagriženejše politične peteline na spodnjem Štajerskem. Vsako sredstvo mu je dobro v dosego svojih namenov. Pri temu se tudi teko daleč spozabi, da krade poštenim faranom čast. Dokler je Muršec le po prvaških listih lagal in obrekoval, toliko časa se ljudje zanj niso dosti brigali. Ali vsled tega je postal te črnosuknež še bolj predrzen. Te dni se je pa Muršeca za ušesa pred sodnijo potegnilo, da dokaže tem svoje laži. Tožila sta ga namreč zakonska Peter in Jožefa Sortschnig, posestnika v zgornji Polskavi. Jožefa Sortschnig bila je namreč birmovska botra za posestnikovo hčerko Julijano Tscherne. Dne 11. maja je vprašal fajmošter malo Julčko v navzočnosti drugih šolskih otrok, katero botro da ima. Ko je to izvedel, pričel je psovati in divjati: Kako moreš tako žensko za botro vzeti ? To so neverniki, pri katerih se le pleše in »Štajerca" bere itd. itd. Ko je Muršec ves svoj žolč izlil, naročil je otrokom, da naj o temu „poduku" molčijo. Ali stvar se je vendar izvedela. Pred sodnijo je padlo temu fajmoštru seveda srce v hlače in pričel je tajiti na znani jezuvitski način. Ali pomagalo mu ni nič. Bil je obsojen na 50 kron globe odnosno 5 dni zapora in povrnitev troškov. Mislimo, da ima za enkrat dosti. Cerkvena oblast pa naj Muršeca poduči, da tudi politični duhovnik nima pravice, otroke v sovraštvu vzgajati in tujim ljudem čast krasti! Prvaški hujskač prav zagrizene vrste je iz Kranjskega priromani železniški uradnik Gala v Pragerskem. Mož kar zdivja, ako sliši nemško besedico. Zadnjič se je napram dvema gospodoma tako predrzno in silovito obnašal, da se je.moralo to naznaniti. To je že malo preveč, kaj si teki železniški fantki vse domišljnjejo! Opozarjamo predpostavljeno oblast na nastopanje tega predrzneža, ki naj jo hitro na Kranjsko JuMlejska številka »Štajerca" obsegla bo 12-14: strani in 10 slik. Cena kakor zmiraj 6 v. — 4 lejmi; sejmi, zaznamo-z dvemazvezdicama **) nske sejme. odkuri, ker bi drugače znal kaj neprijetnega doživeti. Na Štajerskem se ne bodemo pustili od kranjskih hujskačev nadlegovati. Sploh pa bodemo enkrat o razmerah na raznih postajah južne železnice odločno besedo izpregovorili! Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski vani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi pomenijo letne in živinsk Dne 26. junija pri Sv. Križu, okr. Ljutomer. Dne 27. junija v Cmureku**; na Ponikvi*, okr. Šmarje pri Jelšah, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju**, okr. Ptuj; v Ribnici**, okr. Marnberg; pri Sv. Janžu**, okr. Arvež. Dne 28. junija v Ormožu (svinjski sejem). Dne 29. junija na Gomilici, okr. Lipnica. Dne 30. junija v Gradcu (sejem z rogato živino); na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Zrečah**, okr, Konjice; pri Sv. Petru**, okr. Gornja Radgona; na Spodnji Polskavi*, okr. Slov. Bistrica; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Solčavi**, okr. Gornjigrad; v Olimji**, okr. Kozje; v Ime-nem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Sopoti*, okr. Brežice. Dne 2. julija v Petrovčah**, okr. Celje; na Tinskem**, okr. Šmarje pri Jelšah: na Ptujski gori**, okr. Ptuj; na Polenšaku, okr. Ptuj; na Bregu pri Ptuju*; v Brežicah (svinjski sejem); v Št. Ilju pod Turjakom**, okr. Slov. Gradec. Dne 4. j u 1 i j a v Ormožu*; v Podplatu**, okr. Rogatec; v Vojniku*, okr. Celje; v Vidmu*. okr. Brežice; v Vuzenici**, okr. Marnberg; v Celju*. Dne 5. julija v Ormožu (svinjski sejem); v Peklu*, okr. Slov. Bistrica; Radgoni*. Dne 6. julija v Lučah (sejem z drobnico), okr. Arvež; v Spielfeldu*, okr. Lipnica; na Ptuju (sejem s konji, govedom in s ščetinarji); v Ime-nem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje. Dne 7. j u-lija na Spodnji Polskavi (svinjski sejem), okr. Slov. Bistrica); v Gradcu (sejem z mlado klavno živino. V Gamlicu so dobili v osebi dosedanjega kaplana g. Pommer novega župnika. Za vinogradnike oddal je štajerski deželni odbor v spomladi leta 1900 brezplačno 98.000 cepljenih trt, 66.850 korenin in 176.000 raznih trt. Obdarjenih je bilo skupaj 1334 posestnikov. Cesar za Štajerce. Po zadnjih nevihtah oškodovanemu prebivalstvu na štajerskem dovolil je cesar iz lastnih sredstev 20.000 kron. Lastni lov. Tržki zastop Konjice je sklenil da pusti tržki lov po lastnih izvedencih izvrševati. Namestništvo je ta sklep potrdilo. Kot izvedenca sta bila imenovana gg. Karl Wesenschegg in Leopold Nehutag. To je prva občina na spodnjem Štajerskem, ki pusti lov po novi postavi po lastnih izvedencih izvrševati. Potres. V Rogaški-Slatini čutili so 16. t. m. ob 3. uri zutraj manjši potresni sunek. Iz Maribora se poroča, da je dovolila mestna šparkasa 100.000 kron za uresničenje mestne kopelji. Diamantno poroko praznovala sta v Laškem trgu gospod Ig. Ojsteršek s svojo soprogo Ano. Obadva starčka sta leta 1828 rojena. Čestitamo k tej redki slavnosti! Poštni slepar. Neznani slepar je v Celju na ta način pošto ogoljufal, da je vložil v poštno hranilnico 1 K, potem pa svoto v 100 K spremenil ter pri drugi pošti denarje dvignil. 14 letni tat in slepar. Kot povzročitelja poštne sleparije, o kateri poročamo danes, so zaprli 14 letnega fanta Martina Pugmeister iz sv. Martina pri Celju. Konj ušel je hlapcu grofa Herbersteina v Ptuju. Lahko bi se velika nesreča zgodila, kčr so se ravno šolarji k maši zbirali. Teliček v Dravo skočil je v Ptuju, ko ga je mesar ravno v klalnico gnal. Splaval je na otok, potem pa zopet nazaj na breg. Tam so ga sprejeli in odpeljali v smrt . . . Težka aretacija. V Rogaisu pri Mariboru so hoteli orožniki postopača Karla Vesijak zapreti. Vesijak je skočil v vodo, se branil in brcal kakor divjak. Orožniki so ga morali na voz zvezati in k sodniji odpeljati. Ljudje se niso upali orožnikom pomagati; bali so se maščevanja tega nevarnega človeka. Surova deca. Šolarji Ferdinand Tancer in Franc Borovnik so v ptujskem gozdu pri Maribora vjeli mlado srno in jo s kamenji pobili. Suroveže se je sodniji naznanilo. Tolovaji. Hujskarija prvaškega časopisja rodi vedno hujše uspehe. 14. t. m. šel je posestnik Matija Bezjak iz Zabovca proti domu. Prišel je mimo dražbe fantov iz Bukovca in Stojnic. Pozdravil jih je ter šel naprej. Kar nakrat ustreli eden smrkovcev za njim. Krogla je šla Bezjaku pri levem očesu v glavo. Nesrečnež je težko ranjen. Dva dni pozneje je šel fant Jože Kristo-vič sam k sodniji in je priznal, da je on ustrelil. To je prvaška vzgoja, kajti ravno v Stojnicah in Bukovcih so prvaki najmočnejši. Tam je le malo naprednih mož. Učiteljstvo in duhovništvo pa se raje za politiko briga. Ni čuda, da potem Število ubojev in umorov tako grozovito narašča. Porotno sodišče v Mariboru je sodilo 35 letnega oženjenega sodnijskega slugo Miha Pack. Ta človek je namreč kot jetničar v zapora v Ptuju neko zaprto žensko spolno zlorabljal; obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. Seveda je tudi lepo službo izgubil. — Simon in Ana Malli iz slov. bistriškega okraja sta bila obdolžeua, da sta lastno hišo zažgala, da bi dobila zavarovalnino. Tudi sta se zoperstavila eksekutorju. Zo-radi požiga sta bila oproščena, zaradi zadnjega prestopka pa obsojena; Simon Malli je dobil 6 tednov, Ana pa 3 tedne zapora. — V bližini Mute je pogorela koča. Zažgala jo je Pavla Knez, da bi dobila zavarovalnino. Obsojena je bila zato na tri leta težke in poojstrene ječe. Veliki tepež. V St. Vidu so imeli preteklo nedeljo žegnanje. Stara navada je, da se pri žegnanju tudi fanti pretepavajo. Popoldne se je okroglo 40 fantov krvavo steplo. Dva orožnika sta hotela red napraviti, ali fantje so jih napadli. Več feldvebelnov je prišlo orožnikom na pomoč. Tri fante se je aretiralo in v zapor odpeljalo. Pazite na deco! 10 letni Stefan Kral v Podvini pri Celju je pri igranju tako nesrečno na kamenje padel, da je drugi dan vsled pridobljenih ran umrl. Bratomor. V Lehnu pri Rogatcu sta se skregala brata Johan in Martin Turk, ki sta skupaj stanovala. Johan se je tako zjezil, da je vzel puško in iz bližine ustrelil na brata, Martin Turk je bil takoj mrtev. Bratomorilca pa so zaprli. Utonil je v Lincu V Slov. Bistrico pristojni potnik Franc Pitschel. Pod vlak se je vrgla v Laškem trgu poštna ekspeditorica Eleonora Sadnik iz Celja. Nesreč-nici se je zmešalo. Vlak jo je popolnoma razkosil. Tatvine. V Mali Pristovi so neznani tatovi ukradli več orodja, v Skofjivasi pa več denarja. Istotako so pokradli dekli Mariji Weidinger v Celju več blaga. Čudni Slučaj. V Frauentalu je padel hlapec Anton Melak iz podstrešja. Od tega časa naprej ne more nobene besedice več izpregovoriti. Konj splašil se je v Mariboru M. Schlesin-gerju. 10 letna Sofi Wruss, nadalje Štefan Bau-mann in Johan Kliček so bili težko ranjeni. Ogenj. V Wagni pri Leibnitzu je udarila strela v gospodarsko poslopje kmeta Lari, ki je pogorelo. Iz Drave potegnili so pri sv. Marku pri Ptuju mrliča Eme Novak, ki je 15. aprila \ Mariboru v vodo skočila. Divjak. V gozdu pri Goričaku p. Zavrč so našli fantu Franceta Majhen ubitega. Fant je v gozdu spal, ko pride njegov sovražnik Janez Frančan mimo. Le-ta je vzel poleno in je spečega ubil. Čez pol ure je prišel nazaj gledati in ko je videl, da Majhen še diha, udaril ga je še parkrat po glavi ter potegnil mrliča dalje v gozd. Divjega morilca so zaprli. Nevihte. V Ternovecu pri sv. Urbanu je ubila strela nekemu kmetu tri krave in enega vola, ki so bili na paši. V Vitmansdorfu pa je zažgala strela kovačevo poslopje, ki je popolnoma pogorelo. Iz Koroškega. V Borovljah je bil za župana zopet g. Jos. Ogris izvoljen. Za občinske svetovalce pa so bili izvoljeni gg.: V. Angelo, Jos. Hambrusch, A. Kastner, Fr. Kusternigg. Vsi so seveda vrli naprednjaki. čestitamo! Ljubljanski „Slovenec", list vseh politikujo-čih farjev na Slovenskem je prinesel te dni vest, da so pri občinskih volitvah v Borovljah prvaki zmagali in da vihrajo po trgu trobojnice. Res je pa, da zdaj sploh nobenih volitev ni res je, da se bode svet preje podrl dejo Borovlje v roke kranjskih hujskačev „Slovenec" naj svojega boroveljskega odslovi! Prvaško gospodarstvo v Selah. Sprejeli] »Gospod Kari Linhart, odgovorni urednik jerca" v Ptuju. Sklicujoč se na § l!i tisi kona zahteva podpisano občinsko predstojni da glede na članek „ Prvaško gospodarsti Selah" v štev. 23 lista „Štajerc" v post roku in na postaven način objavite n uradni popravek: Ni res, da bi pri občini kalo 8000 K denarja. Marveč je resnica, manjka niti en belič. Računi so popoln redu, kar je dognala tadi revizija po dež odboru. Torej tadi ni res, da se „prvašld] činski sultani" izgovarjajo, da je denar i venskih bankah menda na Kranjskem i in tudi ni res, da se potrdila za to de moglo predložiti. Računi jasno kažejo, da nima nobenega občinskega denarja v ampak je še svoj denar za občinske pi založil, tako da ima le on občine ne pa ol od njega terjati. Raditega tudi o tem ne biti govora, da bi bil kak občinski denar banki naložen. Pač pa je lovska najemši znesku po 1204 K 90 h, ki pa ni občinski! nar, v kreditni banki v Celovca naložena ii je Župan o tem deželnemu odboru tuni ii Predstojništvo občine Šele, dne 11. junija Janez Užnik, župan. Janez Oraže,. Florijan Simon Pristovnik, Tomaž Olip, svetovalce. ke zac 80C Pre' _ilan i spoko ra in akor vs karja i ivi n )t po |Io veli. moral nepre od ST se bc zars naj 1 ki n bi ji ritol št jagne ao, ka lavi o ; vrg. ravne in š San kor 8a se Volitev župana v Selah pri Borovljah. I pger, 1 stvari Slej Zap se nam: Na staroznani način so slavistični mogotci te občine s fajmoštrom N na čelu skušali tudi pri izvolitvi občinski 0 K s predstojnika ter dveh občinskih svetovalcev i| |>tipka vati z grdim nasiljem. Občinski volilni red Vjel loča, da skliče najstarejši občinski odbornik; rja Dr tično sejo, na kateri se ima župana izvolitiifcka jak pa prejšni občinski predstojnik. Vkljub tej določbi'se je najstarejšega porinilo v stran je naprednjak. Sejo pa je sklical stari obft predstojnik, o katerem itak vemo, kako dol zna z občinskimi denarji računati in gos riti . . . Kor je bilo pri občinskih volitvah 20. maja 6 naprednjakov in 6 črnih izvolj in je bil vsled tega odločilen napredni glas rilista graščino Hollenburg, delali so fajmi in njegovi podrepniki z vsemi močmi enega naprednjakov v svoj tabor spravili. Tol jim je z grdim nasiljem žalibog tudi posri Omenimo naj le, da je celo znani panslavi lesni trgovec Taučar v Beljaku, kateremii deželna sodnija v Celovcu pred kratkem proi za dalje časa odtegnila, v Šele poklicalo agitiral. In tako so črnuhi lahkovernim ljnj lagali, da bodejo Slovenci v kratkem ob i zemljo prišli, ako gredo z naprednjaki. Na volitve je po posestnika zgodaj več črnih prišlo, pustili. Celo pred in v Črnuhi obkrožili, da bi P' Usti batajl V š ivec i Pož; eistri erju > Nab lil r Pazi ii otr o d Utoi Sir Čeri nabi ar pc -Pom. vina Stri aeta E Johana Roblek na) ki ga niso več iz I volilnem lokalu a ne prišel v dotike sinoma naprednjaki. Vsled tega so morali črnuhi veeir Smt dobiti. Za naprednega kandidata so je odte rudar 6, za črnega pa 7 glasov. Ako bi Roblek 1 prednjake ne izdal, bi bilo razmerje nasproti Proti temu nasilnemu in protipostavnemn j stopanju črnuhov se je vložilo na okrajno J varstvo pritožbo. Videli bodemo, kakšen uspj bode ta pritožba imela. Ali gotovo pa je, iotT sodt bode 6 ostalih vrlih naprednih odbornikov' prečilo, da bi se zapravljalo občinski den strankarsko-politične namene. Gledali dejo prvaškim mogotcem ojst| na prste! Skrbeli bodejo, da 36 vpošt« postavo! Naprednjaki pa se bodemo odslej] občino Šele natančneje in krepkeje pobri Prvaki so za župana izvolili Florijana Olip j domače Ušnika, ki zna komaj svoje ime po sati. Resnični župan in komandant ostane i veda fajmošter Nagel, dokler ne bode cerkvd oblast hujskariji tega političnega duhovnika I nec napravila. Kot občinska svetovalca pa | bila izvoljena dva posestnika, ki ne znata i pisati ne brati, ki sta pa slepa pristaša Nagi Torej celo predstojništvo analfabetov! Kmeti v Rožni dolini, vzdramite se in ne pngJ Koroško od kranjsko-zagrižene hujskarije zatrefl Politični proces. V Celovec so pripeljj orožniki tržaškega Laha Ferlugo, ki je že i .rise] ga •li- lo-lo- ne >ni .er ski TO lane ,ih ri-:er bi se .0. ini je ■st je itn •jo an se čij ga z 10 .lo a- o. 0- a-3h :1a ■e- T 0- ■o v ječi. Obtožen je zaradi veleizdaje in neke zadeve z bombami. Določilo se je, da ga Jode sodnija v Celovca sodila. 're/alje. Piše se nam: Jej, jej, tukajšni Štritof združen z Abrahamovo žlahto, se Pa pot pokore je bila silno strma, britka; a kaj se je moral pomagat, vae krivične napade zoper poštenega hiš-Stdklna obžalovati. Na kolena so padali napadalci in prosili naj vzeme društvo pot svojo streho; Kesanje nazadnjakov je veliko in kaplan Stritof, narvečji hujskač, moral izreči besede: Vsi napadi so bili krivi D neprevidni! Neprevideni. krivični napadi tra-jajo od strani kaplan Stritofove žlahte že dolgo -i. prišel je pa čas kesanja; prišel bode čas, bodo hujskači med seboj lase iz glase pity' mali krivice, katero so napravili. Sram jih naj bo. posebna sramota pa za tiste gospo-ki nosijo črne sukne, ko pravijo, da so „ne-i jagneti;" mi pa pravimo, kakor je kaplan sam pripoznal, to so tisti v volkovi oblači-kateri ne vejo koga bi požrli. Tu kje je krščansko srce doma! Vidi se ljubeznivo je delal kranjski hujskač Mafic na Blati pri Pliberkn s tajnikom Gli-g; vrgel ga je ven na cesto, kakor enega psa, motio je .skozi .'»O let oskrboval tajniško delo. j in še enkrat fej vsem kranjskim hujskačem ! Samomor vojaka. V Celovcu se je obstrelil »ki korporal. Ranil se je težko, ali upati je, se ga pri življenju obdrži. Zaprli so v Celovcu steklarja Johana Kram-fcger. ki je v „Gntenberghaus" vlomil in mno-stvari pokradel. Slepar. Zaradi sleparije iu poneverjenja | K so v Trbižu zaprli podjetnika Emanuela Totipka iz Češkega. Vjeli so internacionalnega vlomilca in roga Dragotina Rako, ki je zlasti v okolici Be-kajakc veliko zločinov izvršil. Njegovega to-raiša pa doslej niso mogli dobiti. Ustrelil se je v Trbižu lovec Kari Peschke aiajlona. Vzrok samomora je neznan. V šalit padel je v Bleibergu neki starejši plaveč in bil takoj mrtev. Požar. Pogorela je velika šupa grofa Goessa SFeistrite-Palsta. Ban pozneje pa je pri Feit-n več gospodarskih poslopij pogorelo. Nabiralnik farne cerkve v Millstattu je iz-il neki Sovec. Tata so zaprli. Pazite na deco! V Beljaku je padel 15 me-otrok M. Binoderja v posodo z lngom. Ne-e je umrlo. I je v bajerju v Moosborgu 12 letni Simon Diirfler pri kopanju. Cerkveni tatovi. V Guttenraingu so tatovi ralnike v farni cerkvi vlomili in nabrani )kradli. Istotako v romarski cerkvi Ma-f-Pomagaj. V vsakem nabiralniku so pustili le inarjev kot „seme" nazaj. Strela je udarila v gospodarsko poslopje meta Ebenluback v Tvimbergu. Poslopje je po-»boma pogorelo. Smrtna nesreča. Iz Beljaka se poroča, da radar Jos. Mayer pri razstrelbi tako težke poškodbe pridobil, da je umrl. Po svetu. Na smrt obsodili so dunajski porotniki morilca (opolda Najemnik Lopov je ustrelil nekega delavca. loti sodbi se niti pritožiti ni hote!. Grozovita nevihta je divjala na Ogrskem v Bokrajini reke Cserna. Cela pokrajina je bila do 2 metra isoko z vedo preplovljena. Prebivalci so morali na strehe bdati. Voda je prišla tudi v tunel pri Jablanici in ga drevjem ter skalami zamašila. Mostovi so vsi unite, ravno tako žice telegrafa. Tudi Donava je grozno »asla in nosila mrliče ljudi ter živali. Najbolj prizadeti I okraji Orsova, Bosovicz in Moldava. Cele vasi »popolnoma uničene; letos v teh krajih ne ode nobene žetve. Vsa živina je utonila. Tudi euion.lo več kot 300 oseb. Le v okraju poldava so valovi Donave več kot 100 ljudi v mokri ob potegnili. Revščina in beda je velikanska. Ljudi I od groze in bede norijo. Škode je za mnogo jilijonev kron. Duhovnik — samomorilec. V Arani (Italija) skočil čuhovnik Robiani iz cerkvenega stolpa. Bil je boj mrtev. Samomorilec je bil v preiskavi, ker se je id otreci zagrešil. Hiša podrla se je ponoči v neki židovski ulici Lembergu. 10 oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. fcsestniku se je že od oblasti naročilo, da naj hišo izrazni. Proti temu naročilu je rekuriral. Medtem pa se nesreča. Velika železniška nesreča. Na postaji Ville-preux (na Francoskem) trčil je brzovlak v osebni vlak. Nesreča je bila velikanska. Vozovi so bili kakor Škatlje drug v druzega porinjeni. Takoj potem so pričeli goreti Zadnji vozovi so bili popolnoma razbiti. Ko so ogenj ugasili, pričelo se je mrtvi in ranjene iz vozov reševati. V razbitih kosih se je našlo mnogo rok, nog in glav, ki so bili nesrečnežem odtrgani. Mnogo ranjenih našlo je svojo smrt v ognju. Ubitih je bilo pri tej grozni nesreči 40 oseb, ranjenih pa še veliko večje število. Mnogo potnikov je vsled strahu zblaznelo. Železnica je državna in trpi država 10 milijonev (rankov škode. Kolera se je pričela vsled velike vročine v južni Rusiji razširjevati. Smrt na morju. V bližini Holy Head sta trčila dva parnika skupaj ; prvi se je takoj potopil; kapitan in 10 mornarjev je utonilo. • 800 hiš pogorelo je v ruskem mestu Mohilev. Pred kratkem šele je divjal istotam velikanski požar. ,Štajerčevi' kmetski koledar za 1. 1911 bode pravočasno izšel. Dela so se že pričela. Koledar bode letos še bolje opremljen kakor dosedanja leta. Vse podrobnosti poročamo v kratkem. Opozarjamo pa obenem cenjene inzerente, naj za koledar določene inzerate čimpreje vpa-šljejo. Cene bodejo približno ednake kakor lansko leto. Pri velikemu razširjenju, ki ga ima naš koledar in pri njegovi priljubljenosti je i n z e-riranje v njem izredno koristno. Nadalje opozarjamo svoje prijatelje in zaupnike, naj takoj napranijo in razširjajo nabiralne pole za naročnike koledarje. Vsakdo naj nabira odjemalce koledarja! Ako bo-demo vsi delali, ,potem je gotovo, da bodemo še več oddali in še boljšo ter obširnejšo vsebino podali! Vsi na delo! - - Kraljica rož. Kakor znano, se vrši na Dunaju zdaj lovska razstava. Pri tej priložnosti priredilo je vojaško dobrodelno društvo »Invalidendank« rožnato slavnost, na kateri je 25 gospej in gospodičen v lepoti konkuriralo. Kot najlepša je bila izpoznana Fernanda Born, katere sliko prinašamo. Pridelovanje ajde. (Po lastnih izkušnjah zapisal Vičanski Škerlec.) Spominjam se še prav dobro, kako so kmetovalci čislali ajdo pred kakimi 25 leti na Spod. štajerskem. Tudi otroci, posli in delavci so bili veseli, ko so dobili za zajuterk mastne ajdinske žgance, ali pa za večerjo ajdinske pogače. Mimogrede omenim, da je isti čas res ajda prinašala izvrstno lepe pridelke, in pristavim še zraven, da ni bil noben čudež nad tej rodovitnosti. Takrat so naši kmetovalci ajdo pridelovali na bolj počrnjeni zemlji, katero so v praho orali, ter ji debelo po-gnojili in je sejali v majnši meri ko mi sedaj, pridelali pa več. Znam, da mi temu ne bode noben kmetovalec ugovarjal. Ako si pa ogledamo v današnji razmeri aj- dinske setve, nimamo skoraj nobenega dokička, akorav-no posejemo z ajdo vse prostore na njivah, ki so ob tem času prazni. Ne more drugače biti, ker ji ne gnojimo in zakaj ne, ker primanjkuje živinskega gnoja kakor tebi, tako manjka tudi meni. Da si pomagamo do obilnejših pridelkov pri ajdi, si dovolim, da podam kratko navodilo o gnojenu ajdi z umetnimi gnojili, ker sem pri mojih -tozadevnih večletnih poskusili do celo prepričan, da se stroški za tako gnojenje obilno poplačajo; kajti ajda je zelo hvaležna za gnojenje z umetnimi gnojili. Da ne bode kteri krivo razumel, posebno staro-kopitarji; umetna gnojila priporočam onim, kterim primanjkuje hlevski gnoj. Da bi pa kteri shranjeval živinski gnoj za stare dni, tega ne poznam. Najboljše kaže, da se vzame za en hektar njive 100 kg 40% kalijeve soli, ta stane 12 K 70 v, 300 kg superfosfata I. razied, tega stane 100 kg 11 K ter ta gnojila 14 dni pred setvijo enakomerno lazstrosi in pod-orji Ko so ajdinske rastline kake 3—4 cm visoke, se potrosi 40 kg. čilskega solitra, seveda na en hektar pri-računjeno (to je približno Is,'« orala, torej precej velika njiva.) Za kake 3 tedne potrosi zopet 40 kg čilskega solitra, ali to se naj zgodi vselej ob suhem vremenu, ker drugače se ožgejo listi na rastlinah. Čilski soliter stane 100 kg 30-K 60 v. Pripomnim še, da je čilski soliter precej drag. pa ako prav sodim, ne predrag, kajti čilski sol.ter je mojster med umetnimi gnojili; naj ga torej ne opusti nobeden, ki bode gnojil z umetnimi gnojili ajdi. Množine teh gnojil še koristijo in hranijo poznejše rastline na njivi, ker to izda tol ko, kakor gnojeno na debelo z živinskim gnojem. Pozdrav I Gospodarske. Breja krava. Za brejo kravo je posebno potem nevarno, ko je že nad pol dobe breja, vsled tega se mora paziti na to, da se takrat pravilno krmi in oskrbuje. Paziti se mora, da ne bo stala krava na prepihu, seveda ji pa tudi v zavetju ne sme manjkati svežega zraka in potrebne svetlobe. Če je le mogoče, naj se pušča krava pogostoma na prosto, paziti pa je treba, da se v trebuh ne udari ali pa z njim kam pritisne. Breji kravi se ne sme dajati pretečne, pa tudi ne preveč klaje naenkrat, ker če so prebavila preveč s klajo napolnjena, pritiskajo na mladiča v telesu. JZato naj se krmi taka krava rajše večkrat na dan, pa po malem. Take kiaje, po kateri bi se krava lahko napela, naj se breji kravi ne daje, a tudi s premrzlo vodo naj se pazi, ko se hoče krmo premeniti. Zelena ali šelin. Pri zeleni gre v glavnem za to, da napravi čim le mogoče debel koren kar pa se da doseči le tedaj, če se ji močno gnoji in jo posebno spočetka, ko se je presadila, pridno zaliva. Zeleni ugaja srednje zvezna zemlja, ki je globoko prekopana in dobro zdrobljena. Gnoja ni zeleni nikdar preveč, vendar se ji ne sme preveč gnojiti s takimi gnojili, ki pospešujejo razvoj listja, posebno pa s kalijevimi solmi. Če je mogoče, naj se gnoji za zeleno z dve ali celo tri leta starim gnojem, ker ji svež gnoj ne ugaja, a tudi takšna gnojila se smejo le previdno rabiti. Po svežem gnoju napravi zelena preveč listja, po tekočih gnojilih pa preveč stranskih korenin, kar pa ni prav. Na vsak način pa se mora zelena če se hoče, da koren zdebeli, posebno spočetka dobro in večkrat zalivati in zemljo večkrat prerahljati. Prašičem se preženejo črne uši, če se zmočijo ušiva mesta s tobakovo vodo ali pa s tako vodo, kateri se je pridejalo na vsak liter po dve žlici tobako-vega izvlečka. To delo naj se vsakih pet dni ponavlja in sicer tako dolgo, dokler uši ne zginejo. Kurjak ali kurjenoa je mrčes, ki se prav pogostoma poloti kur. Ta mrčes se drži najrajše v takih kurnikih, ki se malokdaj ali nikdar dobro ne osnažijo in se ne da zlepa spraviti iz njib. Če se kurnik tudi znova pobeli, potrosi po tleh pepel ali pa če se napravi poleg tega kuram tudi kopališče, v katerem se rahljajo, vse to včasih nič ne izda. Najboljše sredstvo, da se kuram ta mrčes odpravi, je bolhač (buhač), ki se dobi v mirodilnicah. Vpihati se pa mora bolhač s posebno pripravo kuram med perje vsaka 2 ali 3 dni. Na vsak način pa se mora dobrota osnažiti tudi kurnik obenem. V to svrho naj se vsa stara malta, če niso stene ometane in poglajene, izmed kamnov odtolče, v vse razpoklice in špranje ubrizga petrolej ali pa zamažejo s katranom in razpoke znova z malto zadelajo. V malto, ali če se kurnik znova pobeli, v belež naj se dene nekoliko karbolne kisline ali pa v prah stolčenega galuna. Če je tlak lesen, naj se zalijejo vse razpokline z vrelo vodo in pozneje še s petrolejem namažejo. Tudi če se je kurnik še tako skrbno osnažil, treba je vendar večkrat pogledati in se prepričati, če so kurjence zginile ali ne, kajti če se enkrat vgnezde in močno zaplode, zamorejo kure celo uničiti. Konj Bi riblje rep. Da si konji včasih ves rep obribajo, so vzroki lahko različni. Tako n. pr. si konj rep riblje, ako ima gliste. Navadno pa se godi to vsled nesnage, ki tiči v repu. Če si toraj rep riblje, naj se mu rep dobro opere in navadno si ga ne bo več ribal. Loterijske številke. Gradec, dne 11. juni: Trst, dne 18. juni 5, 60, 89, 12, 85. 55, 44, 53, 26, 74. Inzerirajte, nabirajte odjemalce za jubilejsko|številko »Štajerca" l T 1835 6 Kdor hoče na naše inzerate odgovor, na-priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. Presenetljive uspehe se dostikrat s pametnim zdravljenjem potoni elektrike doai-Ze. Vsak dan se množijo pristaši tega veličastnega naturnega zdravilnega sredstva. Kdor se za ta način zdrav-ljenja zanima, dobi zastonj in franko brez vsake obveznosti zelo vredno knjigo „Razprava o moderni elektro-terapiji". Vsakdo naj se oglasi ustmeno ali pi- smeno na naslov „Elektro-terapeuticna ordinacija'1 Dunaj I, Schwangasse 1, mezzanin, opdelek 74. Mnogi madeži kože na obrazu, kakor lišaj, ogrci, so samo posledica slabega prebavljanja. V vseh slučajih, koder se pojavijo take nepravilnosti, naj se uporablja takoj naravna Franc Jožef-ova grenčica. Polovico kozarca, zavžite zjutraj na tešče, uredi prebavo in sčisti kri za trajno. Po klinikah za kožne bolezni že desetletja v vporabi. 18 Razglas. Oznani se, da bo 28. junija t. I. ob 8. uri zjutraj na mestnem živinskem sejmišču v Ptnji liceneiranje in prenii-ranje plemenskih bikov ptujskega okraja. Po deželni postavi dne 17. aprila 1896, štev. 41, sme sicer vsak živinorejec imeti bika za svojo živino, za pripuščanje tuje živine pa smejo se uporabljati samo biki, kateri imajo do-pustnico. Dopustnica se dobi samo za take bike, kateri so zdravi, močni, dobro zrašeni, najmanje poldrugo leto stari in katere ogledna komisija za pleme sposobne spozna. Zato se bodo take dopiistnice za bike delile. Kdor bi bika skakati pustil, kateri nima dopustu ice, za pada v globo od 2—50 kron. Bike, kateri so bili lansko leto li-cencirani, ni potrebno letos prignati. Ob enem se tudi živinorejci opozorijo, kateri imajo eno leto stare in še mlajše bike pincgavskega plemena, kakor tudi teličke enakega plemena za prodati, naj priženejo omenjeni dan na ogled in katere bo ogledna komisija za sposobne spoznala, bo okraj za primerno ceno kupil in med prošnjike razdelil. Okrajni odbor v Ptuji, dne 20. junija 1910. Načelnik: Ornig. Pritlična hiša zidana in z opeko krita, okoli 2 orala zemlje, za vsako obrt pripravna, v občini Sv. Lovrenc na dravskem polju na Spod,. Štajerskem se po nizki ceni proda. Vpraša se pri Antonu Mlaker, St. Lorenzen a. Draufeld. 507 Denar brez vsacega truda in kapitala !| Zamore zasluziti vsakdo, brez da zapusti svoj posel, tudi v najmanjšem mestu od 60 do 100 K mesečno. Tudi gospodje. Blagovolite poslati svoj naslov z K 2-50 (tudi v markah). Za to svoto dobite franko vzorec original stroja, patentiran od c. kr. urada, za vsako osebo in vsako domačijo neobhodno potreben stroj. Točna odposilja-tev inopis pri vsakemu kosu (povzetje 50 vin. več). X. Olama, Dunaj VI., BrUckengasse 161. Pozor! Dobro idoča hamrska kovačija na zelo močni vodi na Sp. Štajerskem se da takoj v najem ali pa po ceni proda. Natančneje od F. Pfteline, Zgorna 1'ulskava pri Pragerskem. 528 Prodam s prav nizko ceno mojo dobro idočo K gostilno R Upo zidana, hiša z vrtom in hlevom, kakšnih 200 korakov od gostilne je parna ali Dampf-zaga, kjer je veliko delavcev, 2 minuti od kolodvora postaje Poljčane oddaljeno. Več ve izve ustmeno pri g. Albina Bellag na kolodvoru postaja in poŠta Poljčane. Vsaki mi naj preje z eno karto naznani, kedaj da zeli preglcdat, da ga pričakujem. 489 Prodam mojo lepo posestvo prav pod ugodnimi pogoji, obstoji iz okoli 18 oralov zemlje, lepi gozdi, travniki, lepo rodovitni, lep sadonosnik, vinograd, z eno besedo vse v prav lepem stanju, ',', ure od farne cerkve Poljčane oddaljeno, lepi pot in tudi cesta. Prodam zaradi potovanja v tuji kraj. Cena 7000 K. Kaše ostane 2400 K Kdor želi kupiti naj se hitro pripelje in vpraša pri gospodu Albina Bellag na kolodvoru postaja in pošta Poljčane. Vsaki mi naj preje z eno karto naznani, kedaj da želi preglcdat, da ga pričakujem. 488 Učenec 517 slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, se takoj sprejme pri g. A. 0. Svaršnik v Hmaperga pri PInju. Ena zelo dobro vpeljana navadna kovačija ob veliki državni cesti se da takoj v najem .ali pa proda. Natančneje pri P. Peteline, Zg. 1'ulskava pri Pragerskem. 529 Novo urejena 519 trgovina za mešano blago se z 1. julijem da v najem. Kje? pove „Stajerc". Učenec 506 zdrav, močen, slovenskega in nemškega jezika zmožen, z dobrimi šolskimi spričevali in iz boljše hiše se takoj sprejme pri Jožefa Wagner, trgovina z mešanim blagom v Šmarja pri __________Jelšah. Učenec 498 nemškega in slovenskega jezika zmožen, se sprejme v trgovini mešanega blaga pri Jos. Presker, Zreče pri __________Konjicah._________ Priden trezen hlapec k 2 konjoma za plohe voziti, se takoj sprejme. Plača na mesec 30 kron in brana. Ponudbe sprejme Josef Lorger, lesni trgovec v Zrečah pri Konjicah. 497 Redka priložnost! Posestvo obstoječo iz 12 oralov zemlje in sicer njive, sa-donosnika, travnika, vinograda in gozda s tremi novim poslopji l'/j ure od Slov. Bistrice se takoj za 6600 kron. Potrebno samo 1600 do 2000 kron. Redi se lahko 3 do 4 glave goveje .živine. Natančneje pri P. Peteline, Zg. Polskava pri Pragerskem. 630 2 učenca m 1 prodajalka, 1 starejši mož za gospodarstvo ali hlapec se sprejmejo pri Adoltn Eichberg, trgovcu v Slivnici pri Sv. Jurju na j. žel. Izpuhi Mlatilni stroj 499 za roko in za obrat z gepelj- nom (GOpelbetricb) v dobrem stanu se po ceni proda pri g. Kralj-tt v Ormožu. Hemeroide! - - -Bolezni želodca! ii na koži! - - Brezplačno naznanim na željo vsakomur, ki trpi na boleznih želodca, prebavljanja, odvajanja, ostavljenja krvi, heme-roidak, Uehtab, odprtih nogah, vnetjn itd. kako je bilo mnogo bolnikov, ter so leta dolgo trpeli, ozdravljenih in to hitro ter trajno. Stotero priznanjevalnih in zahvalnih pisem. Bolniška sestra Klara, Wiesbaden 66, Walkmilhlstr. 26. 201 Pozor! Ena mala dobro idoča gostilna s trgovino ob veliki cesti poleg šole se takoj z vso upravo za 8 tisoč 6 sto kron proda. Natančneje pri P. Peteline, Zg. Polskava pri Pragerskem. 531 ■ Epilepsija, Krči, S * Nervozno stanje. S J Izredni uspehi potom 8 % „Epileptikom" j 1 post. varov. Cena K T—. • Zahtevajte zdravniško razpravo št. 36 zastonj od glavne zaloge. Apotheke »ur Anstria, Dunaj IX, ali m pa naravnost od fabrike: • Priv. Sckwanenapetheke, Frankfurt an Main. 2 Ml V Mariboru i6o se kupuje rezano tlago, perilo in obleke znano ceno in dobro pri Adolf Wesiak, Maribor, Draugasse 4. Na prodaj je 485 lepa hiša z vrtom v sredini Trbovelj, katera je pripravna za gostilno ali drugo obrt. Vprašati je pri Ivanu Barbo v Trbivljah. Kovačnica 534 ki leži na živahni okrajni cesti, 9 kilometrov od Ptuja v občini Lichtenfgg s stanovanjem in vrtom, se da takoj v najem. Vprašanja naj se pošiljajo na g. Franz Schoste-rit8ch, Št. Vid pri Ptuju. Na prodaj je 622 0 zemljišče # tri četrt ure od Maribora v kat. občini Vodole (Wadjberg) občina Leitersberg v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudba na Karola Sark, c. kr. uradnik v pokoju, Maribor, poštna ul. 9. Proda te 521 O lepo posestvo O s stanovalnimi in gospodarskimi poslopji v Gor. Podlo-žah; obstoji iz 3 sob, 1 velike velbane kuhinje, 1 klet, živinski in svinjski hlev, vse zidano in z opeko krito. Zemlje je 18 oralov in obstoji iz gozda, njive in travniki. Hiša je sposobna za gostilno ali drugi obrt. — Kupna cena 13000 K. Kje? pove „otajerc." Mala omara za led (Speis-Kiskasten) za privatne se odda pri g. Andreas Frank, kleparski mojster v Ptuju, Bilrgergasse 1 (nasproti gosp. Saria.) 620 Sprejme se takoj pošteni in priden 527 mlinarski pomočnik proti dobrem plačilu pri g. Konrada Wernig v Ormožu. Prodam 1000 debel 523 smreke, borovca in jelke 528 od 10 colov naprej se odda po zelo nizkih cenah pri lastniku Aleksandru Borovnik vulgo Schnkler. Korjek, pošta Dobrna (Netliaus). Dra na pendelj z godbeno biidilij in ,,šlagverkom" v krasnem aatar-orehovem barvanem ( 75 cm visoka, bije pol in cele vire, bi igra najlepšo godbo ob poljubni url] Cena enega kosa K 14 — brez godbo K 10 — 3 leta pismene garancije. Izmenjava ali] nazaj. Pošlje po povzetju Max Bohnel urar. sodnijsko zaprisežen oenite^j, nataii.1.1 Dunaj IV. Margarctenstr. 27f Nikel-roskopf-ura 3 K, srotro 7 K, C" 18 K, srebrna verižica 2 K. zlata ura zlata verižica 20 K, zlati prstani 5 K. ij niča 2 K. — Zahtevajte moj veliki t 5000 podobami, katerega se Jopošlje va zastonj in franko brez tapne obve Triumpf elektrike! Na vsakem p prinesla je! Irika najii uspehe, mi«j zrnio, razširi) in kurimozd triko. Ali bfl vse to probT dežni zdili moči elcfcl katero sejfl srečilo, največji zdravje Človeka, odo« zopet pridobiti, ako je I izgubljeno! Mnogo 1 nikov Se ne ve. da i mo v galvanični elektriki sredstvo, s rim se uspešno deluj« j ti gploH»i slabosti iin revmatizmu, glavobola, j manjkaijn spanja, nosti oirpljenja " mo stanju, neural g voEnemn"mntenjn~prebavljanja, pomanjkanja krvi, vseh vrst in raznim ženskim boleznim iti. Po-'" metodo svojega zdravljenja v zanimivi broSuri, Sljemo vsakomur, ki se na nas obrne ------------gratis in franko — pod zaprto kuverto, brez vsake obveznosti Nikdar šci na Avstrijskem toliko vredno podučno knjigo zastonj iu Elektro - terapeutična ordinacija Dunaj, I., Schwangasse 1, Mezzanin od __Kupon za brezplačno knjigo: N. spr. 2G.;6.19« elektro-terapeutična ordinacija | - DUNAJ, I., Schwangasse 1, mezz. odd, n Prosim, pošljite mi knjigo: »Razprava o BI c elektro-lerapiji" zastonj in franko pod zaprto ko' —> Ime: ................................. Naslov : Največja zaloga kmetskih strojev in spiijj popravil Franc Kampi na Zg.Polskavi pri Pragerskem, Spi Vsem kmetom priporoča najnovejše vitle ali I vitelne mlatilnice. najnovejše ročne mlatili« nioreznice, reporeznice, vejalnike, žitne ik pluge, brane, mline za jabolke in grozdje, i nice ali preše, Stroje za kosit, grabit, obračal,! itd V zalogi imam vedno okoli dvesto _ stroM vrste na izbir, tudi naročuje vsake motorje, ml in sesalni plin stroje za opeko, opremene ■ karne, železje za mline in žage, vse spojil tovarne Ježek, tudi najnovejše mline za zrnjt da si lahko vsak doma melje na roko in tudi i največje mline za motorje in vodno moč domači zmerne nizke cene, ugodni plačilni pojj Na zahtevanje pride vsakemu domu, da se " žnjim dogovori brezplačno, ne da bi mogi plačat. — 7 — pi mašma za govorenje na i. ti igra brez igle. Izdelek svetovne firme ?athfc Frfcres. !je r.a vsak način g^- najboljše. *^P8 ;osi vse droge zisteme. Plate se ne obrabijo' k praskajo; čnje se resnično muziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi silil k nakupu. 633 C urar v Ptuju (teater.) Vinsko prešo, (Bsumpresse) nove ali drugače še dobro ohranjeno kupi C. Schwab v Ptuju. (Ur- Važno!! -pR a 1. Belina V Macelju ima na prodaj črez 2000 metrov 603 (p" bukovih drv ~&$ ^okrajni cesti v malem Macelju pri graščinski isti Br. Vranicanija in namreč po i vrste roeterski seženj po .... K 24"— Mesto 40 K samo 6 K „Gemsbart-u" pod. jelenova brada novo, zelo lepo, lasi 14 cm dolgi, i lepim okvirom iz starega srebra in Hiibertus-križem, skupaj samo 7 K. Lasi in „reif; pod garancijo na-turno pristno. Priložnostni nakup posije po povzetju Fenichel, Gemsbartbinder, Dunaj IX. Altmuttergasse 3/41. priznanjevalnih pisem. 502 Krasno ležeče )osestvo na deželi neposredni bližini Maribora, z velikim, lepim, fli podobnim, enonadstropnim poslopjem, okrog-oralov zemljišča, potrebna gospodarska a, vila sredi v velikem vrtu za kinč, |e"m zelenjavo, lep pogled v daljavo, primer's gostilno, se takoj proda. Več pri last-9. Alois Loschnig, Pivola, pošta Hoče pri Mariboru. «8 Coficol (kaviiii ekstrakt) služi za hitro in ceno napravo izvrstne črne ali bele kave Isti obsega vse značilne snovi sveže žgane, sveže kuhane zrnate kave najboljše kakovosti in je prost vseh zdravju škodljivih snovi;. Nepogrešljiv za turiste, študente, slaščičarje, vojaštvo in povsod tam, kjer se potrebuje hitro dobro napravljeno kavo Se dobi povsod! Originalne steklenice ■/■ K 5 20, '/, K 2 80, V« K 1-50, '/e K - 80. Coffeolwerke Olmtitz.' Najhitrejša in najcenejša naprava izvrstne kave! Elegantna! Solidna I Krasno, ekstra močno olii*je, platirano, z brušenim facetten-robom ohišja, posrebreno kovinsko cifernico, zlati kazalec, 1 kos 7 K — po povzetju pošlje J. Schonberger Dnnaj IX|1., Porzellangasse 45 23. 388 Z^^TZZ Ceniki zastonj in franko. , Stanovalna hiša m z gospodarskim poslopjem, okoli 1 erala zemlje, z lepim vrtom v mestu Mariboru, koroška nlica (Karntnerstrasse), se pod dobrimi pogoji takoj proda. — Cena 15.000 K. Ta hiša bi bila posebno za penzioniste ali tudi za voznike. Vpraša se pri lastniku v Mariboru, Kartnerstrasse 122. Pazite! Izvolite citati I Nikdar več v življenju vam morda ne pride priložnost, za K 1*20 dvostransko ursko verižico iz novega zlata kupiti. Da seznanim slavno občinstvo s svojo tvrd- ko, prodam 10.000 Kosor dvoslrukih pancer-verižie s talerjem sv. Juria od K 1*20, S povzetjem (50 vin. več.) Pošljem bogato izdelan cenik. N\ Olama, Dunaj VI/1. Bruckengasse 16. 481 I 2 zagarja, ki se razumeta dobro na navadno Gatter-žago in na cirkularno žago, se takoj sprejmeta. Parna žaga Josef Jarmer v Celju. S Gumi za trsje cepiti (Gumi-Rebenbander) izkušena izvrstna sorta, priporočamo cenjenim kupcem. 470 Brata Slawitsch, trgovina v Ptuju. Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! -m Prevzetje edine razprodaje me spravi v položaj, za le K 4-90 oferirati elegastno, ekstra ploSčo amerik. 14 kar. zlnto-dnble Svic. žepno uro. I«t» ima dobro idoče 36 urno Anker-kolesje premirane znamke „Speciosa* in je na električni poti 8 pravim zlatom prevlečena. Garancija za preciznost 4 leta. 1 k. K 4 90 2 k. K 9 30 Vsaki'uri doda se fino pozlačeno verilico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar I nazaj. — Pošlje po povzetju E. HOLZER, Krakova, Stradom I8|2B. Ia Roman-cement najstarejša in najboljša marka južno-avstrijske monarhije oferirajo 399 najceneje tovarne Roman- in Portland-cementa 0, Withalm'nv nasi. Laški trg na Štajerskem. Zaloga pri g. Jos. Kasimir v Ptuju. Več vili podobnih stanovalnih hiš z vrtom pred hišo in vrtom za zelenjavo se pod najboljšimi plačilnimi pogoji proda. Vpraša se pri g. Alois Riegler, Maribor, Flossergasse 6- $u, Zaslužek. 478 2 -4 K dnevno zasluži, ako kdo prevzame posel pletenja na mojem brzopletečem stroju. Dela se lahko in doma. Predznanja ni treba. Poduk lahek. Oddaljenost ne škoduje. Trajno delo zajamčeno Sigurna eksistenca. Prospekti zastonj. Več pove: Karl Wolf, Dunaj, VI.'1, Nelkengasse 1:513. Monopol Imperator! «9 J^P- Žepni užigac obenem svetilka. Najboljši, najsigurnejši in najzanesljivejši UŽigač na svetu. Doslej 10 milijonov prodanih. Skozi en pritisek daje iskro in gori, lino zaniklan, eleganten, za kadilce neobhoden, a tudi v gojpodinstvu zelo potreben stroj, ker ae mnogo prištedi. Točen opis pri vsakemu kosu. Za dobroto, sigurnost in mnogo daljše trajanje pismeno jamstvo. Cena 1 kosa K 2-50, 3 kosi K 7-, 6 kosov K. 13—, 12 kosov K 25-— Ako se denar naprej pošlje, potem franko, s povzetjem tO vin. več. N. Olama, Dunaj VI./l., Brdckengasse 16. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. Čas za kopanje: na delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1 » zaprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 13. u»e opoludne. 1 kopelj z vročim zrakom, paro ali „brausebad" z rjuho K —'80; postrežba K —10. fflranilnka (Sparkassa) Čekovnemu računu št. 808951 pri c. kr. poš-tBo-B.?a»ibučaem uradu. /riporeža ae glede vsakega med hranilnica« zadeve »pada- j jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanj© vsakorsnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. Josef Murschetz kamnosek in trgovina s stavbenim materijalom v Ptuju (pri železniškem prehodu) priporoča irojo veliko zalogo lepih nagrobnih kamnov po najnižjih, cenah. Nadalje apno in cement (prvorazredno blago). Cementne cevi vsake velikosti ae najceneje oddaja. si5 za lit 880 pri Mariboru n. D. priporoča od svojih izkušenih, kobranih (gekollen), proti vremenu trdnih izdelkov iz ilovičnega materijala mašinsko, stensko, dimniško opeko, nadalje rekontra Zackenziegel, Pressfalz-, (izdelano po originalu Wienerberg), Strangfalz- (zistem Stadler in Steinbrilck) in Biberschwanzziogel. 15 kosov moje „Doppel-PreBfalz" in „Strangfalz"-opeke krijejo en kvadratni meter strešne plošče. — V 10 tonskemu vagonu se naloži 6000 kosov Biber, 5000 kosov Strangfalz in 4000 kosov PreBfalz. Razpošilja se na nevarnost spremljevalca. — Z velespoštovanjem stavbinski mojster in fabrični posest-i» nik. Telefon št. 18. Biberschwanz 1. razreda K 48 —, Strangfalz I. razreda K 74'—, Pressfalz I. razreda K 84'—, Biberschwanz II. razr. K 25—, Strangfalz II. razreda K 50—, Pressfalz II. razreda K 50—. Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in zaloga smodnika PTUJ priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, :»b nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete mnnicije za lov kakor patrone, kapseljne, Šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažova moka, kajnrt itd., nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah. Varstvena marka „Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za anker-pain-expeller je znano kot gdpeljajoče, Izvrstno in bolečine odstranjajoče sredstvo pri prehlajeuju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1-iO in K 8-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v Skatljah i našo varstveno zuauiko -Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dr, RicMer-jeya apotek „zlatl le?" » Pragi, Elisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 637 S«KWSS*HHSi* rtdifjal I 1 kg. lirik sliaanik 2 K; beljsik 1K 40 h; na pel belik 2 K 80 h ; lrtttfc * K; belih aehkih 6 K 10 h; 1 k.. najfinejših iieieit-kelik, iUnoM |6 K 40 h, 8 K; 1 kj. Luni (Du- 'non) sivega 6 K, 7 K; belega it K; naj&aejsi prsni 12 K. Ako ■• vzame 6 S, potem franke ettic- eotsva postelje -Šhe jiz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, j 1 tibeat, 180 cm. dolg. 116 cm. Širok, t 2 {lanhu Uasiauu, J vsaka 89 cm. dolga, of em. iireka, napolnjene i neria, livw, I trajnim in lUrmastim perjeM za postelje 16 K; Ml-iaiM >° K; l&atse 24 K; pommeaai tifceiti 10 K, 12 K, U K, li K: Sikne blssime SE, 8 K BO, i K. S« polije p« penatju ed i K naprej franko. Ismenjava ali vraitev fraako deraqos. iKaraedepada denar nauj. S. Banlaoh, DsaahcalM Hr. 718, B4hmerwald. Cenik gratis in franke. Fatorika kmetskih in vinogradniških mašin lis. IuiP lilel v Štajersko) priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje za rezanje krme, irot-mline, za rezanje repe, rebler za koruzo, sesalnice za gnojnico, tri-jerje, stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grabijo _(Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, stroj ca kožrtjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične preše, prese za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differential Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", daje največ tekočine, se dobije le pri meni. Angleške noža (Guastahl), reeervne dele, prodaja malin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in Iranko. T PtlljU priporoča svojo bogato in d tirano zalogo v in astma Pred posnetki se varuje s pogledom na varnostno znamko se uspeSno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega Euealvptns-olia (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenice 1 K 50 b. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo, najboljše Bredstvo proti pegumi, mozuli, neki (Leberflecke), finami in nečistosti obraza. — Eucalyptua-bonboni edino vplivni proti kašlju, oslovskemu ka-Slju, astmi itd. 210 ERNST HESS ===== Klingenthal i. 8. == Se dobi v Ptuju lekarna morcu" H. Molitor. „pn za- Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalH« stroje (Nahmascbinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium90 , —" „ Singer Titanial20 , — , Ringschffchen ........140 „ — , ftingschifchen za krojače . . . .180 , — , Minerva A..........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — , Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 „ — . Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tndi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. Otročji vozički y zelo velikem izbira se dobivajo že od 12 kron naprej v novi veliki ma-nnfaktnrni trgovini loftann Ko$$ Gnila Ha kolodvorskem prostora. Na zahtevanja se pošlje cenik poštnine prosto. pod garancijo v najizvtstnejši izpeljavi. Vse v ■ stroko spadajoče blago dobi se pri meni po istih M( kakor jih razglašajo veliki razpošiljevalci v svojih j teb; pri meni se dobi vse po Lastni izberi in] šnjemn ogiedanju, obenem pa v boljši izpeljali kakovosti. na konjerejce ptnjskegi okraja. C. kr. družba za deželno njerejo na Štajerskem v III. menskem okolišu priredi ogledi nje kobil t Ptuji, 9. julija 191 iz okrajev: Ptuj, Slovenska Bist: Maribor, desno obrežje Drave, vse vrste materinskih kobil, tri} štiriletne mlade kobile, dve in j noletne žrebice vseh v tej di vzgojenih plemen. Začetek ob 8. uri zjutil Za konje, katere se pripelje razstavo ali ogledovanje (obdan nje), se mora prinesti za vsa! konja jeden posamezni živinski Izjema obstoji le za pri materi sajoča žrebeta, ako so ta nav na potnih listih materinskih kij („kobila z žrebetom vred"). Okrajni odbor v Ptuju, 24. maja 1910. Načelnik: Orni 'J8Y ap0^ t A. Thierry (Postavno varstvo) Edino pristen z nuno kot varnsr znamio. Vpliva proti krču v želodcu, nape« nju, zaslinjenju, motenju preMiT nja, kaslju, boleznim pljuč, bolečin t prsih, hripavosti itd. \ Zunaj čisti rane, odstrani koleri.! malih ali 6 dvojnih steklenic attl velika posebna steklenica K fr-| Apotekar A. Thlerry'Ja edino prh centifolien-mazilo ypliva zanesljivo pri bulah, : vnetju se taki stare vrste. 2: K 360. Adresira *e naj na s angelj-varuha A. Thierry v Pregradi pri Rogatcf Dobi Be v hajvečih apotekah. 480 i Brez konkurence! ] Prekrasna rementoar Gloria srebrna ur za gospode in dečke. Najprikladaj za vsako priliko, 3 jako kras«« ni pokrovi. 10 kamenjev, &1 z dvestruko novozlalo panofl in priveskom talerja sv. Jurjatl stanju mesto kron 18*—, samoB Za dobroto in solidnost 3 leto« garancija. S povzetjem (50 nI X. Olania, Dunaj VI./1. Brlickengasse 16. Veliko manufakturno trgovino JohannKoss, Celje na kolodvorskem prosti I na voglu (Stadt Wie i priporočamo zaradinj ene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. f= Ixdsjatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke v Piti