Številka 38
Poitnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, dne 22. septembra 1921.	III. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih namežčencev in upokojencev = za Slovenijo v Ljubljani. := Cena posamezne štev. 2 K 50 v£a.
„NAS GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100 — Polletna naročnina ..... K 50— Četrtletna naročnina .... K 25'— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ■ ■	== p0 ceniku. ============.-=
UrtuiiKlvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno Irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravni&tvo: Mu naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj so pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg Št. 5tT. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Pojdimo v Beograd!
Beograd. II 9 1921. i
O -K.inanjkljivosu in hibali naše upravi se ie pomazalo že ''ele grmade papirja, ponajveč iz strankarskih, demagoških vidikov. Ne bi škodilo, če bi se isto poglavje objektivno razpravljalo brez prestanka, a treba pa tudi dejani! Temu članku ni namen kritika obstoječega, temveč nasvet za zboljšanje. Bolnik, ki ve. kaj mu manjka in ne stori ničesar, da bi ozdravel. pač ne zasluži zdravja.
Ves svet že danes ve. da smrdi riba pri glavi, naša uprava v centralah. Po- j vsem naravno ie tedai. da se začne po- j nravljati pogreške predvsem pri glavi, v ministrstvih Napačno ie ono, kar slišimo stokrat na darr tako bi moralo biti, na Ihmaju Je bilo tako itd.
Za podlago moramo vzeti to. kar je, biti si na jasnem, zakaj je tako in da mo- ■ ra postati drugače.
Da še ni postalo drugače, smo krivi ! dosti tudi mi, slovenski uradniki. Vsak i vesten šef urada je obenem oni. ki do- \ poln ju je in popravlja delo svojih delav- j cev. uči iih, po potrebi kara in discipli- j nira, izloči kar ni sposobno in nadomesti j z dobrim.
Kakor vsak gospodar. Ne bo pa uspel. če arta tudi najboljše namene, če na- ; domestil sploh ne dobi. ali dobi taka. ki niso boljša, ali pa so še slabša. Ponavlja ; se pogost orna, da ono, kar je boljše, ne mara pustiti svoiega udobnega toplega kotička, svojih dnevnih navad brizgancev in tarok naetije pri »Veselem Do-iervicu«, ali v kavarni »Napredek«.
Zove jo se najboljši, a z dostikrat praznimi izgovori se te »nevarnosti« otre-
sejo in zapravljalo nadalje svoje zmožnosti ki b: 'ako dobro prišle v prid vsej državi v svojem sedanjem maleukosr-n lavnem in zasebnem delokrogu.
Skoro bo 1 leta in imamo ministr-'1 /a, v katerih sploh ni nobenega Slo-'nca! Uradniki prihajajo v druga mini-rstva k Slovencu s prošnjo, naj. jim prevede ta ali oni spis na — srpski! Potem se pa v srečni Sloveniji čudimo zaradi kakovosti rešitev!
Ministrstvo prosvete že dolgo vaibi m prosi na pomoč slov. profesorja. Brez uspeha! Ne.ko drugo ministrstvo je pozvalo mlade pis. uradnike samce, ki bi želeli priti, ponujajoč jim dobre pogoje: od preko 200 pisarniških uradnikov sta se prostovoljno javila cela - dva! V ministrstvu financ, ki je nekako država v državi, imamo zdi se mi, samo dva (status gre na več stotin) itd.
Znano ie. da oddelki v ministrstvih, kjer so Slovenci vsaj za silo zastopani, v vsakem oziru vestno in točno poslu-ieio. ker iim upravljajo baš dobri slovenski uradniki, vestni, pošteni in požrtvovalni in se iim zato tudi ne odreka nri-znanja!
Kakor stojijo danes stvari, smo ravno mi U rvonski uradniki poklicani, da pri nesemo v zastarelo inštitucije inn istrsiev dih moderne in vestne uprave. Tu ie hvaležno m domoljubno pobe za nas, ki ima mo še nekaj idealizma thiez tega seveda ne gre) in ki se v polni meri zavedamo vreJnosti lepe svobode.
Otresimo sc onega nezdravega kon-servativizma in naziranja. da ie dovolj za S’ovence. če le v Ljubljani. Mariboru itd. državna upirava dobro funkciionira.
Tu naziranja so od prvega začetka zmotna; zato iznebimo se jih! Zdaj je
*	pač 2</ čas za to. ko so avtonomistične sanje pokopane; ne toliko zaradi vidov-danska ustave, kolikor zaradi prirodne in pravilne orijentacije javnega in ekonotu-skega življenja. Vojska, učiteljsko udruženje, ljubljanski velesejem, letovišča na-
; vajam le za primer kot nepobitne dokaze. da je to naravni razvoj, kateremu moramo slediti. In hvala usodi, da je j iako!
Še zmiraj lahko popravimo, kar smo | zamudili: prip.ravljajo se naredbe o pre-
•	ureditvi ministrstev na podlagi povsem ; modernih načel takorekoč že sprejetega j zakona o centralni uoravi: v kratkem se j bodo odpravili pokrajinski oddelki; ministrstva. ki še niso. se bodo uredila po
i materijah da enkrat preneha nesmiselno postopanje da na primer eden oddelek reši eno in isto stvar, brez vsake potrebe, j diametralno nasprotno nego drugi, ki ie | nameščen v sosednji sobi.
Če hočemo res pomagati pri zdrav-, ljenju, mora nas priti čim večje število v centrale, kjer nas radi sprejmejo in če le mogoče v vsak strokovni oddelek vsakega ministrstva vsaj po eden konceptu! ali vsaj pisarniški uradnik. Dobri uspehi v korist celoti in nič mani naše ožje domovine ne bodo izostali. Sporedno s tem bomo imeli v doglednem času enotno ! pragmatike, ki io tudi srbski tovariši v I pretežni večini nestrpno pričakujejo in i državni v-r/ bo tekel dobro, mora tetk dobro!
Smešno sc sliši stara pesem: v Beogradu se ne more živeti. Ali ic že kateri od onih. ki so tu, umrl zaradi pomanjkanja? Čuie se. da bi marsikateri od onih.
LISTEK.
Z. in J. M t.
Ženstvo in uradnik.
I’. T. uredništvu lista »Naš Glas« v Ljubljani.
Na izletu smo. Nahajamo se na »Ur- , šolski gori« pri Slovenjgradcu iu se imamo prav dobro.
Naša družba obstoja iz tovarišev iz i ^iajcrske in Kranjske, med nami ie tudi ■Irvat. ki je slučajno na obisku pri enem naših kolegov. Ko smo se nagledali divno •epe okolice iu napasli oči. smo zasukali nc.govor na druge predmete in nazadnje j n:’ ženske. Pri teh sipo ostali.
,. Po končanem debatiranju z damami, j *i so bile z nami. potegne neki gospod iz zepa naše strokovno glasilo »Naš Cilas«. I
štev. 26.. in ker smo ga že pred tem izle-Pun doma do dobra preči tali in premo- | trili. se spravimo takoi k stvari v listu: i
»Ženska kot uradnik«.
Med moškimi ne dela ta članek toliko razburjenja, kakor bi bilo pričakovati; toda zanimiva je kritika dam samih. Te se j zgražajo nad svojimi družicami, ki silijo v urade ne iz naravne nadarjenosti za po- i klic. ki ga izvršujejo temveč iz pohlep- . nosti po ugledni v družabnem življenju, j Večinoma pa igra v tem samo protekcija : glavno vlogo ne glede na zmožnost dotične ženske.
Mnenje dam, ki so z nami. ie splošno j n se v marsičem strinia /. našim.
Priznavamo vsi. da stori ženstvo mnogo važnega v državi in da ie naravnost /ločin, ako se jim odrekajo politične m stanovske pravice: toda pribiti mora- ' mo. da ako se zaveda ženska moškemu
enake zmožnosti in tiria iste pravice, naj ho tudi kot taka na mestu in naj se ne zanaša na svojo lepoto in drugo, da bodo zato njih dela opravljali drtugi. Tudi so vsepovsod slučaji, da se ženskam za mar-srkai. ako se ie le mogoče ogniti, ne da-eio težavna in odgovorna dda. tako da so zato moški še boli obremenjeni.
Kaj drugega je pri tipkaricah, pošta-i'iea'h in stenografkah. ker vsak moški ie v svojem življenju, če ne drugače, pa v vojaški službi dobil bolj neokretne prste.
Tudi je zelo napredovalno. ako se zanima ženska za medicino, ker moškemu zdravniku le redkokdaj bolna ženska v takem obsegu izpove svoje težave kot zdravnici.
Kar se tiče francoskih dam. ne bo odveč. ako pripomnimo, da je skoraj vsaka druga njih nerodovitna, akoravno jih tolikanj negujejo.
Stran 2.
ki so se vrnili, rad prišel nazaj, kar je seveda izključeno.
Ce bi bil Beograd Dunaj in bi se pisalo leto 1(>14, bi seveda bilo prijetnejše za naš 'elesni blagor. Ali taki realisti ne smemo biti. to ie poniževalno in vse drugo kot patriotično’
Malo požrtvovalnosti, strokovna in moralna sprema dobrega' slovenskega uradnika in kar ni nič manje važno, potrebni takt v občevanju s srbskimi kolegi. to so predpogoji za uspešno in koristno delo slovenskega uradnika v centralah.
Zaključke iz teh vrstic prepuščamo čitatelju.
Dr. P. Strmšek (Maribor):
Kaj moramo doseči v organizaciji.
Da leži vsa moč dandanes v organizaciji. o tem niti besede. Poglejmo pa temeljiteje svoje organizacije! Ali se jih zavedamo? Ce gre vse dobro — plačamo članarino. Celo odborniki kaj radi pozabljajo na svoje mesto; spomnijo se ga. če jih predsednik povabi k seji. — Tu ie treba remedure! S ponosom je treba, da smo člani svojih organizacij! Da delo v odborih ni nikjer prijetno, ie znana stvar, ker delo sploh ni .prijetno. Da pa je delo v uradniških organizacijah dvakrat neprijetno. to ie v bistvu uradniških organizacij: čeravno sc bojim zamere — vendar povem odkrito, da radi tega. ker naši gospodje uradniki vse preradi kritikujejo, pričakujejo koristi, a se ne zavedajo ni-kakih dolžnosti. V takili razmerah so zlata vredni oni. ki se še niso naveličali in <e še naprej žrtvujejo.
Marsikdaj bi .lahko uradniki v skupini dosegli materijelne koristi, to zlasti pri skupnih naročilih. Poskusimo to n. pr pri premogu! Pride vagon! Oni. ki ga dobe prvi. bodo godrnjali, da niso dobili najlepši (po njihovem) premog. Zadnji pa premoga sploh ne bodo vzeli. češ. je že ves izbran: sam prah in blato sta še ostala. Tisti, ki ima čast. da je naročil premog za vse skupai. naj slabšega sam vzame, pa še mora biti vesel, če rnu gospodje tovariši, zlasti pa njihove sopro ge. lega ne soonašajo kar tri leta dolgo. Tega na nihče ne pomisli, da tudi trgovec prodaja ravno tak premog. Seveda, slabšega z morda za kako krono manjšim dobičkom; sigurno oa ne s ceno. ki bi bila nižja od cene vagonskega naročila.
kdo bo pa še imel pri takih razmerah veselje se žrtvovati in truditi? Najmanj to mora zahtevati, da mu tovariši
Ženska torei naj skrbi v prvi vrsti, da bo dobra gospodinja, vzorna vzgojiteljica tleče in pa ljubavni angeli svojega soproga. pri čeear izbiranju uai bo previdna. 'p naj išče koristi, ki zaležejo tudi sploš-nosti.
Nai se udeistvi prepričanje, da je tudi ženska nižjega sloja pptrebna izobrazbe, pravic in spoštovanja, notem bo vsaka, trdi zadnja dekla, vestno, dobro in ponosno izvrševala svojo nalogo.
Sploh pa ta leni evangelii. ki ste ga priobčili v žensko stanovsko povzdigo. ne bo nagnil nobene pisarice, da bi poravnala zapadlo naročnino, ker sc zanimalo !e za romane.
Nabirajte inserate in prispevke za tiskovni sklad tet pndobivafte nove ----------- naročnike . ------------
..NAS Q L A S“
štev. 38.
verujejo iti tudi sami kul uvidijo: danes sem iaz prikrajšan, prihodnjič bom pa jaz ua boljem.
i Pa rudi žrtev se ne smemo bati. naj- j nitmi žitev za organizacijo. Zavedati se ! moramo, da se nam to. kar storimo za | : organizacijo, povrne najmanj desetero. ; Imamo svoje glasilo > Naš Glas«. Koliko ! uradnikov je naročnikov? Ce bi bilo zna- : j no razmeri med številom uradnikov in j : številom naročnikov, bi nas morala obliti j i rdečica sramu. Zavesti nam manjka, po- i ; žrtvovalnosti nam manjka, zato na tudi ; ni uspehov.
Ni treba me prepričevati, ia ne bo » i ■••Naš Glas« rešil uradniškega vprašanja, j 'j .pa bodi. da so vsi uradniki tudi njegovi i naročniki: da ie list potreben za ua zn- I naj. da imamo tudi zastopnika uradniških j interesov med mogočnim činiteljem, ki j ga tvori časopisje,	o tem bi	bila odveč	i
j	vsaka beseda:	če	ie zagotovljen cbstoj	i
I	lista, je za list	tudi	vseeno,	ali ima par	!
j	sto naročnikov	več	ali manj.	Ni pa vse-	1
; eno za njegovo in našo moč: ni vseeno. ' ' če je »Naš Glas« glasilo posameznih po- j žrlvovalniii mož. pli če ie glasilo celokupnega u radništva.
Dobro je. da si najdemo vzgledov in posnemamo to. kar ie posnemanja vredno. ;
Najboljša organizacija v naši državi ie brez. dvoma organizacija učiteljstva. Ker h ie pripomoglo do sedanje moči ravno slovensko učiteljstvo, je dovoli, če pregledamo ter se česa naučimo že pri domačem učiteljstvu. Kdor se je zanimat za razmere v učiteljskem stanu pred 20 ieti. bo vedel, da ie bila ta organizacija skoro še brez pomembna, da pa se je zavedala vse svoje moči. če bi posamezni član: izpolnili svoje dolžnosti. Z neko ne-premagljivo trdovratnostjo so posamezni voditelji dramili zaspance, jih nioraltčno silili k sestankom, zborovanjem. »Rak-rana« vse organizacije pa je bil list ».Učiteljski Tovariš«. Premalo je bilo naročnikov. premalo zavesti m požrtvovalnosti. Predlog, da mora vsak organizirani učiteli plačevali tudi tednik, je često propadel zaradi odpora takili članov, ki so zahtevali rač koristi, a niso hoteli ničesar žrtvovati. Končno pa je manjšina vendarle prodrla s predlogom: vsak učiteli, ki je član učiteljske organizacije, mora biti naročnik lista. In od tega dne hiti organizacija od zmage do zmage. Ne zavidajmo ie. ker je to vse le plačilo za stanovsko zavednost; vprašajmo pa sc. če ; ni njihova požrtvovalnost desetero in sto- | tero povrnjena! Iz tega pa smemo skle- j pati. da bo tudi uradništvo šele tedaj kaj ; pomenilo, ko bo strnjeno brez izjeme, j vsai skoraj brez izjem.
Radi tega me boli, ko berem, da iz- ! stopaio posamezne kategorije, češ da se i organiziralo v strokovno, vso državo obsegajočo organizacijo. Prav! A mostu od občega do pesebnega, od uiradništva do lastne kategorije ni treba podreti. Ce bo- i mo na tei noti šli dalje, bomo bojevali | boi vseh proti vsem: uradništvo se bo j tlačilo medsebojno, tako da bodo imeli j nam neprijazni faktorji prav lahko delo. j ko bodo izigravali stan proti stanu, kate-i gotiio proti kategoriji. To se mora zabraniti za vsako ceno: upamo in sc zanašamo. da ie še v naših vrstah nekaj treznih ; mož, ki bodo znali dirugirn to dopovedati ! i in tudi takin. ki si bodo dali to dopovedati. \ i Vse organizacije spadajo nazaj v naš : I krog. kajti sicer sc same izključujejo iz J j vrst uradništva. Bližajo se časi. ko se bo ; : godilo vsem enako slabo ali enako do- 1 bro. To pa ie odvisno od nas samih in od ; naše organizacije!	i
P. Vajda (Ptuj):
O našem državnem gospodarstvu.
Zdaj je zopet razpisano državno posojilo. \ si želimo, da bi imelo dober uspeli: želimo m tudi. da bi se ?, državnim denarjem dobro gospodarilo, da bo res v korist sjdošnosti. ne pa samo v dobiček bankam in raznim velikim podjetnikom. Prijatelj mi ie pripovedoval, da ie pri zadnjem državnem posojilu neki denatrni zavod samo pri posredovanju zaslužil ogromno vsoto. Števila nimam več v spominu: če se ne motim, so pri 500.000 K državnega posojila zaslužili 100.000 K. To dobiček daleč presega to. kar navaden človek smatra za pošten zaslužek. Dolžnost poslancev je, da kontrolirajo, koiiko tega posojila bo država res dobila in koliko bo. šlo za posredovanje.
Pri tei prilik: sg nam zopet vsiljuje odprto, še nerešeno vprašanje avstrijskega vojnega posojila, kolikor ga imajo naši dtžavliani. Razumem, da ie Srbom nesimpatično. da bi priznali vojno posojilo, ki je služilo proti njjm. Toda upoštevati se mora, da ie večina Jugoslovanov v bivši Avstro-Ogrski bila prisiljena k voj-riermu posojilu, zlasti nedoletni dediči s svojimi pupilatnimi vlogami. Tudi državni kredit zahteva, da se vojno posojilo prizna. Priprost človek, ki ie proti svoji volji dal vojno posojilo in brez lastne krivde nai izgubi to. kar je dal državi, ta ne zaupa več državi. Ako torei država hoče di biti zaunanje prebivalstva, bo morala priznati stara voina posojila. Najlepša prilika za to bi bila ob najetju novega državnega posojila, ki bi se deloma vplačalo s starimi obveznicami vojnih posojil, kakor se ie to zgodilo v Cehoslovaški republiki. Z rešitvijo vprašanja vojnih posojil bi se tudi zrnatim utrdila državna misel med prebivalstvom.
Drugo važno vprašanje državnega gospodarstva ie uprava državnih podje-iii. K tem sj^adajo razna državna zdravilišča in letovišča, pri katerih so se nastavile takšne takse in cene, da ie bil letos znatno slabši obisk nego lam. Zlobni jeziki gnv< re da ie to nalašč, da bi potem kak k msoicii prav po ceni prevzel državna zdravibšča in letovišča.
/jelo poučen zgled državne uprave so petrolejski vrelci v Medjimurju. Ti vrelci so last dunajskega Žida Singerja. Ker ie njegov najemnik med vojno, izžemal prebivalstvo (za 1 liter petroleja ie zahteval po 30 jajc ali gos ali celo svinjsko pleče itd.), so Medjimurci ob prevratu vse uničili. rove zadelali s kamenjem in železjem. stroje razbili in stavbe razdjali. Takratni poverjenik za Medjimurje. dr. Novak, i‘ dal vrelce pod državno upravo in našel agilnega moža. ki ie popravil stroje, postavil potrebne stavbe, odprl zadelane rove. kier ie bilo mogoče, in zvrtal nekaj novih rovov — vse to brez državnega denarja. edino z dobičkom izčrpanega surovega olja. Ko je Medjimurje prišlo pod zagrebško vlado, je tamošnja rudarska oblast odpustila tega upravitelja po dveletnem uspešnem delu in dala tja ruskega polkovnika, enega profesorja in enega rudarskega uradnika, torei tiri namesto prejšnjega „enega. Dri tem P.a vse delo v kovačnici in strojni delavnici stoji, kotnai da sc izčrpa olje, kolikor so ga nabere v rovih. Prejšnjemu upravitelju se ie očitalo. da ie olje prodajal po prenizki ceni a ie vse investicije plačal z izkupičkom za o!je— sedai so nastavili ceno. za tero nihče noče olja kupovati. P°lni .s ležijo tam neprodani, triie uslužbenci
vlečejo plače jz državne blaaame! '1'ako sc* diskreditira državno gospodarstvo jn Imdstvo izgublja zaupanje v državno upravo.
Hržavni cestar:
Cestarji.
Prosim, gospod urednik, da sprejmete tudi ijioiih par vrstic in jih uredite m k o kakor veste, da bo dobro.
Vsi državni uslužbenci se gibljejo in or aniziraio za izboljšanje svojega poklica. le državni cestar spi spanje trpečega. Sploh se malo ve in čuje, ali jili je kaj kje organiziranih ali nič. ker se zanje ne zmeni nihče nič. samo da imajo svoje r.roge v lepem redu. Potem na basta. Ima-io ii kaj za življenje sami in njih družina, kai obleči in obuti, to ie deveta briga gospodov za zeleno mizo pri državni in deželni vladi in pri gradbeni direkciji.
Nai razložim kakšno plačo dobiva državni cestar Evo vam! Državni cestar ima začetno plačilo mesečno 55 ali 60, največ 65 kron in draginjske doklade dnevno 28 kron. torej bi mu prišlo približno dnevno 30 kron. To ie za cestarja, ki ie samec, brez žene in otrok in sploh brez vsake družine. In sedaj vas pa vprašam, gospoda moja. kako se more kak človek nri težkem delu pošteno preživljati s to Plačo 30 kron na dan? Ako bi imel že za hrano dosti, kie oa ie obleka, obutev, drva za kuriavo? Ali nai si vse to pri usmi-beniji ljudeh izprosi v bogaime?
Državni cestar poti ebuje letno vsaj eno močno delavno obleko, ki stane najmanje 13 do 14 sto kron; eno kapo ali klobuk. ki stane 3 do 4 sto kron. ene čevlje 5 do 6 sto kron. 2 brigiži ali srajci 320 K. vsai en predpasnik, ki ga nosi. 60 kron. ' se to je najbolj po malem obleka, ki jo mora Imeti, ako hoče službo pošteno opravljati. Potrebna obleka ga torej stane zS80 kron. Nadalje potrebuje najmanje l1^ sežnja dirv. zakaj tildi kuhati si mora. ker sirovega ne more jesti; potem pride s'abo vreme. dež. sneg, mraz. ter sl mora zakuriti, ko nride ves moker in premra-žen s proge domov, da se obleka posuši m se sam pogreje Zopet ga stanejo drva najmanje 1000 kron.
Obleka in drva ga stanejo torel na '!‘to najmanj 3880 kron. Kje pa ie vse dru-**?.. recimo stanovanje? Kjer ni državne ■hše, dobi cestar na leto za stanovanje re-Cl hi piši 100 kron. Vprašam vas. gospod-]e- kakšno človeško stanovanje ie danes za 100 k,ro,n letno? Ne dobiš niti takega, kakršnega ima pri nas ščetinasta žival!
To je stanje in življenje državnega Cestarja. Sedai naj vam pa omenim še to. kaj naj stori državni cestar, ako ga bole-Z'm važe v posteljo za dalje časa: ker ni ari nobeni bolniški blagajni zavarovan, je [hihioran si sam zdravnika plačevati. A kako naj ga plača iz teh dobrih prejemkov. ki jih ima?
Menda mora človek dvomiti, ali dr-'avni cestar in njegova družina spada lncd ljudi ravno tako. kakor drugi, ali ni-aia državni cestar tudi svoje težke naloge. ali ni tudi on zaprisežen, da državi zvesto in pošteno služi, da vzdržuje ceste ' redu. da se lahko promet vrši no njih. a pazi na meje državnih cest in sploh, na c*s red, ki ga mu predpisuje službena kn.uga.
Y h'™' v'rsti bi se torej prosilo, da se dok-i t ^ un(>števa in bi bili draginjskili . cna|ko deležni z drugimi nižjimi avnimi uslužbenci.
nien n ne 24, decenibra 1920 piše okrož-držL?a- vse državne cestarje, da ker stoje
ni cestarji doslej še izven vsake
skupine državnih uslužbencev, da je gradbena direkcija v lastnem delokrogu dovoljevala draginjske doklade itd. Pri gradbeni direkciji torej ne vedo. v katero skupino ;di kategorijo bi uvrstili državne ce-s*arie. Ali bi ne spadale ceste kot železnice pod prometne zveze? Saj večina \ sega prometa se mora vršiti najpoprej ro cesti do železnice! Torej bi spadali cestari! pod državno prometno osobic. Tako nam pravi priprosta pamet. Zdi se pa. da pri kategoriziranju ne odloča pamet, nego — papir.
Prosimo naše poslance, da se nas spomniio. ko se uredi nova službena pragmatika za vse javne nameščence.
Tovariši.' Rešite poslane Vam položnice pozabljenosti in obnovite ž njimi ------------- naročnino:-----------------
Činovniško pitanje.
2e desetletja se razpravlja to nesrečno činovniško pitanje, toda niti ena vlada ni hotela rešiti tega tako žalostne ga vprašanja. Osebni in strankarski interesi so bili vedno večji kakor državni interesi.
Videti je, da niti današnja vlada ni voljna, da ga v interesu države vzame z dnevnega reda, dasi od tega zavisi obstanek in varnost države. Ona ga niti noče rešiti, ker bi prišla v protislovje z osebnimi in strankarskimi interesi.
Vlada ne sme odpustiti iz državne službe smeha, nesposobnih in lenih oseb s sumljivo prošlostjo in sedanjostjo ter brez kvalifikacije, ker so taki tipi vskočili v vr^to državnih službenikov po volji poedinih ministrov ali po protekciji strankarskih in vplivnih ljudi.
Ako bi se napravil pregled po vseli instancah, bi se dospelo do prepričanja, da ie v uradnih krogih zavladala ne samo korupcija, nego da se pojavlja tudi anarhija.
Da .ie talko, poglejte v Ministarstvo Pošta i Telegrafa! Tu je prava anarhija. Tu dela vsakdo, kar hoče, a načelniki so nesposobni, da bi se temu uprli. Javnost je zaman protestirala
Ministarstvo Saobraćaja ni niti v treh letih moglo urediti prometa, kakor ga zahtevajo obrtni in trgovski interesi. Popravljen ni niti en železniški most.
V Ministarstvu Unutrašnjih Dela so sprejeti v državno službo ljudje, nesposobni, brez kvalifikacije, sumljive prošlosti itd.
Naš diplomatski in konzularni kor se je slavno proslavil. Tako je po vseh ministrstvih. Povsod je nered.
i-aino ljudje brez časti in karakterja morejo biti ravnodušni napram kaosu, ki je zavladal v vseh državnih nadleštvib. Samo taki službeniki morejo dopustiti brez protesta —, da Imajo neznalice, partizani, lenuhi, kvarljivci prvo besedi. da „klasajo" preko reda v naglem -tempu.
Zbog takega dela se ustvarja nezadovoljstvo, ogorčenje.
Vsi državni službeniki kategorično zahtevajo, da se čim preje reši uradniško vprašanje, da se iznese zakon, po katerem bi bili državni službeniki neod visni od vplivov katerekoli stranke, da se izvrši revizija ukazov, in da se oni, ki so rapidno „klasirali", vrnejo tja, kjer je njih mesto po letih službovanja, po kvalifikaciji, sposobnosti in vrednosti.
Predno se iznese zakon, pa je treba najvestneje izvršiti razčiščenje. Tega ! razčiščenja ne smejo vršiti sami ministri j ali načelniki, ker so tudi nastavili one,
| katere je treba odstraniti . , .
(Beograjski „Balkan", br, 211.)
Državni cesitar:
Beseda dana — vez velja.
Dne 3. septembra smo tukaj v Celju prisegli presvetlemu kralju Aleksandru in na ustavo ter obljubili pokorščino in zvestobo v službi. Obljubili sirno vestno se ravnati po n uredbah in predpisih kot nižji državni uslužbenci. Torej se zdaj lahko sklicujemo na svojo prisego ter poživljamo društvo nižjih državnih uslužbencev, im katerem smo tudi mi državni cestarji organizirani kot člani društva, nai se na merodajnih krogih zanima za naše težnje in končno uvrstitev med definitivne sluge. Prosimo, da se nam javi. ali se nas zidaj smatra za definitivne, ker je vsak po enoletni provizorični službi dobil dekret. Po našem mnenju bi se že morale naše pravične zahteve davno rešiti. Nadalje prosimo, nai se nas več ne prezira pri dra-ginjskih dokladah, ker mi delamo ravno tako za korist države., kakor vsi drugi, toda imamo samo 28 kron dnevno, drugi 56 kron. in žena in otroci samo 8 kron, drugi pa po 12 kron. Zakaj ta izjema, ako smo ravno tako nižji državni uslužbenci kot drugi,? V neki okrožnici stoji gradbena direkcija na stališču, da cestarji nismo v poselskopravnem, temveč v javnopravnem razmerju, ker uživamo tudi pokojnino. Torej ie vsekakor umevno, da bi mora!) mi imeti ravno iste draginjske doklade, katere uživajo drugi nižji državni uslužbenci.
Nadalje imajo drugi službeno obleko, mi državni cestarji pa sedaj nimamo ničesar. niti znaka. Ali si cestar ali berač? Akoravno mota vsak cestar tudi za varstveni red ali takozvani policijski red skrbeti, nimamo nikakega ugleda. Obračamo se na društvo nižjih državnih uslužbencev in na odbor cestarjev, nai se z vso energijo zavzamejo za naše revno stanje in da se nam prej ko prej odnomo-rc m' tei draginji Nai se rešijo naše. že tako stare prošnje! Vse to ponavljamo še enkrat, ker sicer si bomo morali pomagati drugače.
Vestnik.
Vsem članom društva sodnih pod-uradnikov in slug za Slovenijo na znanje.
['odpisano društvo je predložilo potom Osrednje zveze gospodu poslancu in profesorju Josipu Reisnerju v Ljubljani več predlogov, in sicer za revizijo nekaterih naredi) in za službeno pragmatiko. Radi obširnosti teh predlogov ni mogoče razglasiti vsebine v tem listu. Na prihod-niem občnem zboru se bodo ti predlogi prečitali. Vsi tisti člani društva, ki so s plačilom članarine v zaostanku, se naprošajo. da to malenkost — 3 K mesečno — oi 3 mesece vnaprej poravnajo, da more društvo vsem obveznostim ugoditi, kakor napram Osrednji zvezi, tako tudi glede drugih izdatkov, ki niso malenkostni. — 1 h uštvena pravila so v tisku in se bodo, kakor hitro bodo dogotovljena, poslala vsakemu upravičencu. — Neki tovariš j - Gorenjec« je v »Našem Glasu« štev. 34 nrav pridno zabavljal čez društvo in ga j n 7 i Vilmi na delo. a ni pozabil tudi svoja . dva tovariša malo zafrkniti. Za vse to | dobi primeren odgovor na prihodnjem občnem zboru. — Društvo sodnih pod-uradnikov in slug za Slovenijo.
Draginjske doklade. Pišejo nam: Delavci pri trboveljski premogokopni družbi imajo za družinske člane za vsakega po 15 K dnevno, razven tega prosto stanovanjc, kurjavo in luč. Orožništvo Ima za vsakega družinskega člana dnevno 16 K pa samp od časa. ko je strah pred komuni-
sti. Vsi javni nameščenci, to je uradniki brez razlike in sluge po 12 K dnevno. Za otroke, ki so stari 16 let in se uče trgovine ali obrti, akp prav morajo starši plačati prehrano in ga oblačiti ali pa vsaj ga oblačiti. Gospodom, ki so izdelali to naredbo o dragiiijskih dokladah, bi prav iz srca želeli po 5 takšnih otrok, da bi prišli do spoznanja, koliko takšni otroci stanejo. Poglejmo torej plačilno polo in vidimo takoj, da dobi sluga, ki ima štiri majhne otroke, več kakor pa že osiveii uradnik, ki ima štiri odrašene otroke in mu ni bila usoda mila, da bi jih zamogcl v času vo.iue šolati. V novi. osvobojeni državi so torej osvobojeni agrarci in spekulanti. Živeža že itak primanjkuje in se ie strašno podražil, zato na mora vlada izvozno carino reducirati, da bodo agrarci in speku-lantje še več zaslužili, ako prav drugo ljudstvo pogine, ker na ta način se mora vse podražiti. Vse organizacije od Osrednje zveze do najmanjše, zbudite se iz vašega spanja, ako želite še našega zaupanja, drugače smo mi vsi primorani vam pokazati hrbet in hoditi svoja pota. ker nam grozi pogin.
Vprašanje pragmatike. Savez državnih činovnika i službenika u Beogradu je obvestil SJN v Zagrebu, da se zaradi iz-poslovanja potnih olajšav in odsotnosti večjega števila članov za 15. t. m. določena konferenca odlaga na 1. oktober t. 1. Takrat se snidejo delegati vseh Savezov na skupno sejo v Beogradu, da složno nretreseio oragmatiko.
»Naš Glas<. postano dnevnik! Resnično. To ni šala. S 1. oktobrom t. 1. začne »Naš Glas« izhajati kot dnevnik, a uredništvo m upravništvo že delujeta. Na temelju delniškega društva sc tednik »Naš Glas« izpremeni v nadstrankarski dnevnik, ki bo neodvisno glasilo naprednih elementov naše prirodno bogate države. a hkratu glavno glasilo ne samo zveze iavnih nameščencev, nego tudi državnih in deželnih delavcev.
Predvsem mora biti uradnik in javni uslužbenec vobče svoboden in neodvisen človek, ki more svobodno misliti in deiaii :n glasovati po svojem uvorjeniu. To uvorienie ne sme biti merilo za njegov avanzma ali vzrok njegovo zapostavljanje. Merilo morata biti le sposobnost tn značajnost.
Ljst nastavi najboljše sotrudnike in žr.rnalistc doma in na tujem, da bo dnevnik temeljit, raznovrsten in tudi zabaven. Poročal bo o vseh iavnih vprašanjih, torej tudi o politiki, ekonomiji, kulturi v državi in tanini ter bo imel stalen feljton, vrhu tega prvovrstne romane in priloge s humoreskami aforizmi, študijami i. dir. Skratka Naš Glas« hoče biti prvovrsten imnlern dnevnik, prvoboritcl.i za interese iavnih nameščencev in obče dobro fundiran svetovalec in zabavnik.
Vse organizacije in vsakega javnega nameščenca vabimo, da se na list naroči, da zanj agitira in ga razšiiria. Asi. oktobrom začne nova doba našega glasila, dnevnika »Našega Glasu« ...
Sat v duhu gledamo veselo strmeče , obraze naših zvestih naročnikov in so-trudnikov.
Po tolikerih obupnih klicih našega upravništva in prošnjah našega uredništva tako presenečenje! Bali so se. da : Naš Glas« preneha zaradi zanikarnostt naših tovarišev izhajati, a zdaj javljamo.
; da se »Naš Glas« izpremeni v dnevnik!
Žal nam je. da moramo to veselo j Presenečenje še pomnožiti z novim presenečenjem:	Naš Glas« postane s t.
oktobrom t. 1. res modem dnevnik, a ne med Slovenci v Ljubljani, nego mod tovariši Hrvati m Srbi v Zagrebu. Nas je sirarn, tovarišem onstran Kolpe pa bratski čestitamo!
Save/ lavnih namještenika v Zagrebu je imel 8. t. m. občni zbor. Izvoljen je bil za dobo enega leta za predsednika cr. dr. Benkovič, za I. podoredsenikd profesor A. Jiroušek, za 11. podpredsednika učitelj Iv. Tomašič, za !. tajnika prof. Vid. Bale-novič. za ?!. tajnika vladni tajnik dr. MU. IV'sandić. za blagajnika Hugon Muk. rač. revident. Občnega zbora se je udeležilo ; 54 delegatov, ki so zastopali 9500 članov.
Štreberstvo in dcnuncijantstvo se ie j začelo razvijati na lirvatskem. Na obč.
: zboru S.JN v Zagrebu je predsednik dr. Iv. Benkovič poročal: Dogodilo se, dok se s vida puštao moralno - etički rad naše organizacije, da se medju našim javnim namješteništvom počeo javljati duh, koji bi nas mogao khuenizirati i omraziti pred narodom, od kojega jedinoga se u j našim tegobama možemo nadati pomo-| či. Imade bjelodanih dokaza, da se opet ' stalo laviiati štreberstvo i denuncijamstvo.
! možda još u većoj mjeri, nego li prije, a j I kojemu dublji razlog valja tražiti u prije- j \ prevratnom mentalitetu i partizanstvu na- i
! šili političara i u individualnim karakter-; nim slabostima državnog činovništva. i Imade, nažalost, činovnika, koji se ne ža-■ čaju. svojom sramotnom rabotom dati povoda vlastima, da šikaniraju njihove vla-1 štite drugove, na kojih nesreći hoće da • grade svoju sreću, na njihovom zapostavljanju da osnivaju svoju karijeru. Misli, da i će skupština potpuno odobriti, ako ovom prilikom osudi ovakve pojave i navijesti I najžešću borbu svima onima, koji misle i ovako nedostojne metode uvesti u naše I redove. Zborovalci so klicali: Sranio-I ta! Stran z denuncijanti in štreberji! Kdo so ti ožigosani hrvatski javni nameščenci in kaj so pravzaprav pregrešili, pa iz poročila ni razvidno. Zdi se, da je tudi hrvat. jav. nameščenstvo otrovano po nekom polit, separatizmu, ki se mu S!o-! venci ne smemo pridružiti, ako hočemo ; sami sebi in svoji ožji domovini dobro.
S Samopomoč r. z. z o. z. v Radovljici
vabi na
izredni občni zbor
ki se vrši
v soboto, 8. oktobra i921 ob 8. uri zvečer v restavraciji „Kunstelj.
Dnevni red:
L Razpust zadruge vsled nameravane ustanovitve »Nabavljalne zadruge«. 2. Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob določeni uri ne j bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje I zbor ob vsaki udeležbi, ne glede na število navzočih članov.
V Radovljici, 19. sept. 1921.
Načelstvo.
Biez organizacije in brez stanovskega tista je izboljšanje naših razmer -------- nemogoče:	---------
REG. UOI2 0. J J UUBUI
dsnljije janriB islutan posojila n iiekni kredit moli poroštvo, zaznambi oa složkoaa prejemke ia zastavi življeoskib polic oo daljin dobo ii profi malim mesofnim odplačilom :: 7% obresti.
HRilUlE VLOGE SE GBRESTOJEIO PO
4%-
Proiajo s« reinjejo zala bitro. Zahtevajta prospekt!
9
»m,
m
:
i
m
sMRMe
velika n* -til.^rbn“' bogata
j ZALOGA	IZBIRA
r<r™B8:m ■ mlije s
modnega blaga. Srajco. samvonice(kronto),H|iTicii.t.d. novejšem kroju.
15
8
B
X
I
tt
£
PRVA KRANJSKA RAIPOSILU
SCHWAB & BIZJAK
LilIBLiANA, Dvorni trg, pod Narodno kavarno.
■BB
■
BI
a
S.
B
5
.
m
B
m
m
a
m
.
Najstarejša spedicijska tvrdka v Sloveniji^*
| R. RANZINGER |
o............ '
I
Ljubljana spidicijska pisana Ljubljana
Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo.
Brzojavi: Ranzinger. 24-2 Interurban telefon 60.
Maja Osrednja Zveia javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni a rednik Makao Daeha — Tlaka Dčiteliaka tlakama v Ljubljani.