ZAVOD IKS 2A LJUBLJANA acw:uks«NTAcyio Aterr lavaajarae števiM: ArlBrate J/// ZAVOD SR SLOVENIJE ZA CENE CENE IN TRŽIŠČE OKTOBER - DECEMBER 1969 LJUBLJANA, DECEMBER 1969 Samo za interno uporabo ZAVOD SR SLOVENIJE ZA CENE CENE IN TRŽIŠČE CKTCBER - DECEMBER 1969 Ljubljana, december 1969 VSEBINA I. SPLCSNE KA7«AKTERI STIKE GIBANJA CEN stran 1 II. PROIZVAJALČEVE PRCEAJNE CENE 11 6 III. CENE KMETIJSKIH IN pnEHRAHE. SNIH PROIZVODOV " 8 IV. TRGOVINA " 9 V. GIBANJE CEN IN PROBLEMATIKA IZ PODROČJA PRCMSTA " 11 VI. PREDLOG ZA SPREMEMBO ZAVAROVALNIH PREMIJ ZA CESTNA MOTORNA VOZILA " 12 VII. OCENA TR3IŠČA IN TRŽNIH POJAVOV, EI VPLIVAJO NA GIBANJA CEN "14 VIII. UKREPI ZA PREPREČEVANJU NARAŠČANJA CEN IN ZA KONSOLIDACIJO TRŽIŠČA " 2 o TABELARIČNI PREGLEDI CEN "25 - OBFUPNE CENE ZA ŽIVINO " 2 6 - MALOPRODAJNE CENE SVEŽEGA MESA, MESNIH IZDELKOV IN DROBOVINE " 29 - CENE KRUHA " 36 - CENE DIMNIKARSKIH STORITEV " 3 7 - CENE POGREBNIH STORITEV " 3 9 I. SPLOŠNE KARAKTERISTIKE GIBANJA CEN Vse leto, zlasti pa v zadnjem tronesečju zaznavamo močno dinamiko naraščanja ceu, ki se v tem trenutku razrašča v take dimenzije, ki utegnejo - v kolikor bi se to še nadaljevalo - resno ogroziti osnovne cilje gospodarske reforme. Naraščanje cen na nekaterih področjih je značilno^ tudi za druge evropske države, le da je intenziteta porastov cen tam le občutno milejša. Čeprav je povdarek te informacije na gibanju cen v zadnjem četrtletju letošnjega leta, dajemo primerjalne podatke tudi za prešnja obdobja, v katerih so se oblikovali pogoji za današnjo situacijo na tržišču. Pregled gibanja cen v letu 1969 nudi naslednjo podobo: XII/1968 VI/69 XX/ 6 9 X/69 Xl/6 9 XIl/6 9 ( o c ena) XII/l 967 XII/ 68 P ro i z vaj al če ve cene za industr. blago lo 2, 1 lol , 3 lo 3 , 5 lo3, 8 lo4, 4 lo 5 Cene na drobno - skupaj lo5, 2 lo6, o lo6, 5 lo9, 4 111, 5 113 - živila lo 3 , 4 lo8, 3 lo7 . 5 112 , o 116, 3 118 - ind^izdelki lo4, 3 lo4, o 105, 9 lo8, o llo, 3 111 - storitve 113, 1 lo5, 2 lo7, o 111, 1 112, 2 113 Cene na debelo lo7, 4 lo4, 4 lo6, o lo6, 9 lo8, 2 lo9 Cene v gostinstvu 1 06 , 5 lo6, 3 lo7, 8 lo 9 , o 1 1 o, 2 111 Življ .stroški lo5, 9 lo8, 9 lo6, 2 lo9, l 112, 1 113 Porast cen do konca leta je letos napram lanskemu letu enak le na področju storitev, ki so se že lani močno dražile, povsod drugod, kjer so bile cene po reformi precej stabilne pa so letošnje podražitve občutno previsoke, kar velja zlasti za živila. -2 Na prikazana gibanja cen v splošnem vpliva neskladje aed ponudbo in povpraševanjem: pomanjkanje blaga je čutiti predvsem v pres1" * bi z mesom, lesnimi > jurovinami in izdelki, v zadnjem času pa tudi proizvodov črne in barvaste metalurgije, gradbenih materialov ( cement )Maraš Sanj e kupne moči skozi povečane osebne dohodke (indeks 12o), porast odobrenih potrošniških kreditov (152) in povečan obseg investicij (117), na drugi strani pa pomanjkanje blaga, ustvarjajo na tržišču določenih proizvocov konjunkture in prekomerno naraščanje ce^3 ki jih nemalokdaj spremljajo še drugi defekti tržišča ( špekulaci j e preprodaje, upadanje kvalitete itd^ Gibanje proizvajalčevih prodajnih cen v oktobru in novembru, kakor tudi v celotnem obdobju letošnjega leta, je brez dvoma pod vplivom dinamične rasti industrijske proizvodnje. Kljub redukcijam električne energije, ki je zlasti v začetku novembra precej prizadela industrijska podjetja, je fizični obseg industrijske proizvodnje za 14% nad lanskoletnim poprečjem, . Zaloge izdelkov so v zadnjih dveh mesecih nekoliko narasle, vendar so še vedno pod lanskoletnim poprečjem. Zaloge izdelkov splošne porabe so porasle od. januarja (indeks 99) v septembru na lo 6 , oktobru ( lo 8 ) in novembru ( 1 o 9 ) Zmanjšujejo pa se zaloge reprodukcijskega mat eriala ,kar je p tudi ovira še večji rasti proizvodnje. V naslednjem prikazujemo po strokah indeksne primerjave porasta in v oziroma upadanja proizvodnje zalog izdelkov surovin, proxzva j alc eve prodajne cene in poprečne mesečne osebne dohodke. 3 •H i — t m >o 0) m CD jrH •H l a Mi •H O! S rCJSra >o ow G) <■&■■ VD r— i O I — I C\J i — I i — i i — i i — i . — I C\J !_r\ i — i ca c— CM H o H H I — I I — I I — I I — I I — I CTi^D CMOOCO 0O CT! CM OD CPi O O ro O r— t i — I r*i i — I *•£> r1 U3 U^VD oo ir\co co ltn CTI H CO CTi CM LP\ C~CM 0~\ C\1 rH i — I i — I i — I i — I H rH H rH H m O UD OJ i — I rH i — I i — I i — I rH i — I i — i i — I i — I H LO, tr— rH UO CO rH UA O m rO CTi i — i rH i — I m LTN "=d~ CM CM i — I rH rO O i — i i — ! E — I i — I CD {> CD CD d >0 0) rH O CD •1-3 (D cnSco UD Ko crJo^ ji — I jrH >\o Os O dirci c7>; co > -r-s N 03 -H rCS O O 03 c^; c i — i ji — l ; o i — i L — i h ^SrtlH PM P4 \ ] ! ' f j — l Os O r^t O i — I CTi O pO tT— ro CO CvJ pO UD rH r*" ) rH i — I i — i CT\ O pO O O UAUD rH O O O i — I i — I . — I i — I CO O i — \ ■ . ~ CM O CM LP\ O O O O I — I 1 1 I — I ! 1 UD O rH PO O O CM o O O I — I I — I I — 1 CM i — I i — | LPi i — I i— I O O O O i — I i — i i — I i — I i — I i — I O i — ! i — I O' o o o o H rH rH H H UD o I — I PO LP\ PO C— VQLr\r^" " )POCM [> CM O CM CM CTi H O O O cr> i — I i — I i — I rH i — I O i — i O o o o I — I I — 1 i — I LTN O o I — 1 I — 1 >< 0i O U; fciO O raj CO I — I CM Lf\ UD PO O UD i — I i — I O CTi PO UD LP\ rH PO CO O PO i — I i — I i — I i — I i — I CTi LP* PO CM PO Lr\ rH UD COUDOHCTi POOO i — 1 rH i — 1 i — •{ i — I 03 >3 tSJ O ;Cr»! S!oa! CDHSOO »[UD N H cn •H rH H jl«j ! 03 N T-i •H d O Td u o r-M i>\ co «N CO cr» UD vo ocnoo UD COCTi LO, I — I I — I PO UD t CM i — i i — t i — I O O i — I O i — 1 rH rH i — I i — I ■ — I rH CCO UO O oo cip\ i — i o cpi rH rH CM C— H O UA i — 1 rH 'DvJ i I i — 1 i — | i t i 1 rH O C i — I LOi i — I CTtCO rH OO H i — I i — I UD CM CO O O O i — I i — ! rH O LO, H H UD rH ■=dO oŠ H rH "vt" PO O i — I i — I H .-H rH 03 •n •H u •p m ti d -H Clj m > £)D Cj ■n -H fctD M 03 •n •H fciD U CD d CD O !h -P Vj (D S CH S ^ U 03 cd -t-3 Cd O -P a eq cd cd a -p cd >> d u ^ cd FH ^>O FQ i — I cd TO •H fH -P m rd d •H o SH i — I cd OD -P cd S cd d d 05 CD cd (" H M •H "m . . . j> d -P >0 ,13 o -H ^4 -H TJ Jsj |> 0. 5 p cd CD O i — 1 CD Iz; M M C!3 cd £ cd d > 05 -p r5 o d cd H M U) cd Jh -P cd u d -h ra -i-a cd co 3 g cd cd cd co ^ hH PH EH tD CjD cd d > O Ti N O tjfl cd cd cd d to >o I 1 -H >0 rC3 •H cd cd !> cd rO !H •H Sh O N >CC) cb E-i H 4 Gibanja proisvaj alčevih prodajnih can so v glavnem še dokaj vsklaj ena 2 rastjo obsega proizvocnje in. osebnih dohodkov, tudi je stanje zalog končnih izdelkov in reprodukcijskega materiala oziroma surovin normalno . Kjer so ta razmerja porušena (lesna industrija« papir, izraba gozdov) , ali pa so cene še vedno v režimu zadržanih cen (me t alurgi j p)_ se vse pogosteje javljajo močnejše oscila«-. cije (konjuktur ali recesij), ki neugodno delujejo na širšo stabilizacijo tržišča. Očitno je, da cene liberaliziranih proizvodov še naprej naraščajo hitreje in nosijo glavni delež v indeksih podražitev«Ta proces se bo nadaljeval vse dotlej dokler sprostitev v eni ali drugi obliki ne bo zajela tudi vse ostale proizvodnje. Nezadovoljivo stanje v kmetij ski^proi zvo dn j i , zlasti v živonereji se še nadaljuje; na trgu primanjkuje telet in mesnatih prašičev in izgleda da se to stanje ne bo še zlepa izboljšalo, to tem preje. , ker se obetajo nove ugodne izvozne možnosti« Sami proizvajalci pa le z največjo previdnostjo pristopajo k povečanju staleža živine, ker še vedno ne vidij. o zadostnih garancij za plasman proizvodnje brez večjih rizikov* Kljub zelo ugodni letini za sadje in vrtnine, se cene teh. pridelkov zadržujejo na previsoki ravni, medtem ko velike količino, zalog ali neobrane letine propadajo. Mirne vesti lahko trdimo, da je za visokcene kriva trgovska mrev za« I z^|ba| go dzov gledana skozi lesno maso preko glavnih skladišč kaže že od lani—ioočjao zmanjšan obseg (indeks 68/67 = 91; indeks 69/68= 94). Kljub sprostitvi cen v letu 1968 gozdna gospodarstva niso še našla interes za povečanje proizvodnje, morda le za -di r ektni izvoz lesa, kar seveda močno vpliva na pomanjkanje surovin za lesno in papirno industrijo. v Se vedno širok obseg investicij pogojuje nadaljevanje konjunkture V. gradbeništvu, kjer ugotavljamo letos povečanje vrednosti del po tekočih cenah, ^a 17%, pri 2%~jaeni povečanju opravljenih ur in 1 5%nem povečanju poprečnih osebnih dohodkov. Cene gradbenih materialov so porasle pri proizvajacih za 5%, gradbeni stroški pa 5 bodo do konca leta po oceni narasli sa 11 do 127e° Za sedaj ostaja neraziskano področje ostalih stroškov, 1-' " ' - sodeluje vsako leto z večjim odstotkom v obračunski ceni objekta, zlasti stanovanjskega, to so cene za zemljišče, stroški komunalnih naprav in stroški "posrednih" investitorjev. Ba je ta trditev povsem na mestu, dokazuje primer iz nekega ljubljanskega stanovanj skega podjetja, kije stranki maja 1969 sklenjeno pogodbeno ceno brez utemel. jitve povečal za celih 3o% tod 2. o5o na 2 . 67o din/ni2 stanovanja, ki bo dograjeno prihodnje leto) » Prosiet v trgovini na drobnu se je letos povečal za 16%, v trgovini na debelo pa za 237o, pri čemer pa obseg prodaje ni tolikšen, ker ugotavljamo v tem času tudi porast cen, in sicer v trgovini na drobno za 8, 6%, na debelo pa 1, 6%. Okrog 107, prodaje na crobnu gre preko potrošniških kreditov, ki še naraščajo. Trgovina na splošno je v primerjavi z ostalim go spo dars tv^ai v ugodnejšem položaju, ker ima v širokem spektru asortimanov večji maneverski prostor za oblikovanje dohodka. Pri sedanji razporeditvi sil v gospodarstvu, bi trgovina - s -veda ob ustreznih ekonomskih ukrepihlahko koristno sodelova^la v izvajanju splošne politike cen in s tem v veliki meri pomagala pri ublažitvi, naglih podražitev« Dogaja pa se celo nasprotno, da trgovske organizacije vsaka zase ali pa združeno brez upoštevanja občxh interesov proizvodnje in potrošnikov iščejo in najdejo v obstoječem mehanizmu tržišča ugodne možnosti za doeego najugodnejših poslovnih rezultatov. Vlogo trgovine bo potrebno določneje opredeliti in jo ustrezno usmerjati« V področju prometnih storitev izstopa kot osrednji problem vprašanje povečanja tarif v železniškem tovornem prometu« Zaradi splošne zastarelosti osnovnih sredstev in zadrževanja tarif soželezniška transportna podjetja v nezavidnem ekonomskem položaju. Neuspela akcija za pridobitev sredstev preko razpisanega posojila za modernizacijo še zaostruje celotno situacijo. Predlagano povečanja ':arif ob istočasni spremembi sistema tarifnih razredov ne daje jasnega pregleda nad dejanskim bodočim efektom teh sprememb, ki utegnejo po našem mnenju v živo zadeti nekatere ostale gospodarske pano" ge, zlasti bazično industrijo. Menimo, da bi pred odločanjem o predlogu JŽ morali videti konkretne posledice, ki bi jih povzročile spremembe tarif in sistema. II. PROIZVAJALČEVE PHOEAJNE CENE Gibanje cen proizvajalcev industrijskih izdelkov se je v zadnjih mesecih kot tudi vse leto gibalo v pogojih dinamične rasti proizvodnje povečanja izvoza in uvoza, nei zenačenos ti zalog po namenskih skupinah in večjih oscilacij cen na zunanjem trgu. Kljub visokemu porastu industrijske proizvodnje so zaloge izgotcv1 j enih proizvodov letos na nivoju lanskoletnih poprečnih zalog t. j manjše, na kar vplivajo predvsem zaloge reprodukcijskega materiala so konec novembra za lOfr pod poprečjem lanskega leta, skoraj prav toliko (9?o) pa so letos večje zaloge izdelkov široke potrošnje. Oskrba z domačim reprodukcijskim materialom je izredno slaba - bolje, kritična v papirni industriji; primanjkuje tudi metalurških p roizvo dov . Splošen indeks proizvajalčevih prodajnih cen je bil v oktobru za o, 3%, v novembru pa za nadaljne o , 4$ višji od predhodnega meseca. Podatki za cene vseh jugoslovanskih proizvajalcev kažejo, da je bil porast cen v istem obdobju večji kot v Sloveniji. Razlike v nivoju cen vzbujajo sum, zlasti za nekatere panoge, da uradni statistični podatki za Slovenijo ne drge. Po našem mnenju so npr, cene gradbenega materiala in gozdnih sertimentov bolj naraščale. V zadnjih dveh mesecih niso porastle cene le v petih industrijskih panogah: nafta, tekstilna industrija, usnjarska, gumarska in tobačna. Največji porast cen v oktobru in novembru je v industriji gradbenega materiala in kemični industriji. V tabeli prikazujemo porast cen v letošnjem letu. 78 RS SFRJ 111. 69 VI. 69. IX. . 69. XI. 69. 1XI .69 ItKI . 69 december 1 9 6 8 1-XI. 68 I. XI. 68 Vsa industrija loo , 9 lol , Premog loo Nafta loo Črna netalur. loo Barvna " 9 9 Nekovine 1 o 2 Kovinska lol Elektroindustr . loo Kemična 99 Gradbeni mater, loo Lesna lo5 Papirna loo T ekstilna loo Usnjarska lo3 Gumarska 97 Živilska loo Tobačna loo Izraba gozdov loo loo 3 & loo , o loo , 4 99, 9 lo 2, 4 lo 1 , 7 1 o o , o 99, 4 loo , 8 106, 0 loo , 1 lol, 1 lo 5 , 1 97, 6 99, 9 loo , o loo , 3 1 o 2 , 5 lic , 2 lo 0, 0 1 o 5 , 1 I06 , 7 lo 3 , 6 lo 3 , 1 1 0 C ,0 99, 4 lol, o 111, o loo , 7 lo 1 , 1 lo 5 , 1 lol, 1 lo 2 , 6 lo o , o lo o , 3 lo4 , 4 lo 3 , o llo, 9 lo o , o 1 o 5 ., 3 I06, 7 lo 6 , 3 lo 3 , 8 loo ,2 lo2 t 3 lo4 , 6 112 , 1 lol, 3 1 o 1 , 1 lo 5 , 1 lol, 1 lo 6 , 9 loo , o loo , 3 1 o 2 , 8 le o , o le 2 , 1 lo 5 , 4 lo 9 , 3 lol, 5 100 , 3 101 , 7 lol, 7 112 , 6 loo , 5 102 , 3 lo2 , 3 99, 2 lol, 7 lo 7, 1 lo 4 , 5 lo 2 , 9 lo o , 4 lo o , o lo 2 , 2 lo 3 , 2 1 o 2 , 4 lol1 loo. 99; lO 3 ; 112 lol 6 9 2 3 7 lo 2 , 5 lo 5 , 4 99, 7 lo 5 , o 1 o 2 , 5 lo 3 , 1 Skupno letošnje povečanje cen pri proizvajalcih znaša Se 4, 4/, medtem ko so znašale podražitve v lanaksn letu le 1 , 7$. Na ta neugodna gibanja so zlasti vplivale podražitve izdelkov lesne in živilske industrije (cene blaga za. široko potrošnjo so najbolj porasle), kar pa je naprej tu, kot tudi v drugih panogah, posledica podražitve surovin. V zadnjih dveh mesecih so se povečale cene premo ga , hladno valjanih trakov, porcelana. , elektrod za var j en j e , pol j edel j skega orodja, hladilnikov TOBI, kalcijevega karbida, svinčenega minija; dalje so se povečale cene opečnih izdelkov od lo , S' /1 do 14, 3%, višje so cene panel in vezanih plošč, parketa, lepenke (197" ). Na seznam panog, ki so zvišale cene je ponovno živilska z višjimi cenami za suhomesnate izdelke, klobasičarske proizvode, mast (457?), konzerve povrtnin in ribje konzerve. K x' - 8 V zadnjem času so se povečale cena neposredno družbeno kontrole preko kemična industrija). Po sklepu ZXS saiaeznim valjanim in vlečenim iade nekaterim vrstam bakra za približn' nekaterih izdelkov, ki so pod do s ež c 'lih sporazumov (kovinska, se boco povečale tudi cene pokom iz jekla za nadaljne 3% in 157f . III. C SNE KMETIJSKIH IN PRSK^IAMBENIH PROISVCIOV Ponudba kmetijskih in prehrambenih proizvodov je bila v novembru in prvi polovici decembra dobra, razen svežega svinjskega in telečjega mesa ter masi i. Poprečna cena pitanih mesnatih prašičev je v primerjavi s septembrom porasla za okoli 11%, v decembru pa se ustavlja. Najpogostejša odkupna cena. v novembru za prašiče je okoli 8, 5o din. Poprečna cena za govedo v Sloveniji je ostala na sept emberskem nivoju, ta pa je višji od lanskoletnega za okoli 2o%. Takšna dinamika cen je rezultat večjega povpraševanja od ponudbe in posledica lanskoletnih nizkih odkupnih cen za živinoprašiče ter letošnjega velikega izvoza živih telet. V oktobru in novembru je bilo zelo veliko povpraševanje po masti, ki je tudi v decembru še delno deficitarna, posledica tega pa je dvig cen od 5 , 6 c din na tudi 13, 8 o din. Koncem decembra pa je predpisana cena masti 7 , 5o din/kg, ker smo uvozili interventne ko1 i čine . Poprečne maloprodajne cene stalnih in sezonskih vrtnin ter sadja so v zadnjih dveh mesecih znatne porasle: pri zeleni solati za 44%, čebli l?^« zelju v glavah 42% itd. Od prehrambenih proizvodov so izrazito močno porastle cene rnesnoindus tri j skim proizvodom nad 45% napram poprečju lanskega leta, Maloprodajne cene ostalih prehrambenih proizvodov so ostale v glavnem na istem nivoju. T. 9 IV. TRGOVINA Nenehno naraščanje cen v prometu blaga m. drobno v letu 1969 je prav posebej izrazito v zadnjem tromesečju, t. j. v oktobru in novembru in kot kaže prognoza tudi v decembru. rt o lovenija SF R J III /6 9 VI/69 TX/69 x/6 9 Xl/6 9 IXl/69 IXl/69 december 19 6 8 I -XI/ 6 8 I - XX/ 6 8 drobno skup. 1° 3, 5 lo^. o lo6, 5 lo 9 , 4 111, 5 lo8, 6 lo7f3 Živila lo 3 , 6 lo8, 3 lo7, 5 112, o 116, 3 lo9, l lo7, 2 Ind. izdelki lc2, 8 lo4, o lo5, 8 lo 8 llo , 3 lo7, 8 lo6, 6 Storitve lo2, 9 lo5, 2 lo7, o 111, 1 112, 2 lo9, 6 111. 8 M a debelo skupaj 103, 4 lo4, 4 lo6, o lo6, 9 lo8, 2 lo7, 6 - Skokovit porast skupnega indeksa, ki dosega v novembru 1969 že 111, 5 točke je v pretežni meri posledica naraščanja cen pri živilih, kjer beleži 116, 3 točke. Zaskrbljujoč je tudi porast cen industrijskih isdelkov llo , 3 točke in storitev 112, 2 točke. Ta nagel in konstanten porast indeksa cen na drobno povzročajo naraščanje cen v proizvodnji (meso, mesni izdelki, mast), zlasti v ž i vil - n eu t emel j ene ski stroki, nadalje podražxtve vrtnin ir sadja, ter podražitve industrijskih izdelkov in storitev. V 11 mesecih v letu 1969 napram istemu razdobju lani kažejo najvišji porast živila lo9, l in storitve lo9, 6 točke. Zanimivo je, da je v SFRJ povsod indeks nižji razen pri storitvah. Podrobneje so ta gibanja prikazana v naslednji tabeli: — 1 C — IXl/69 IXI/ 68 Skupni indeks lo8, 6 Blagovni indeks 108, 5 Storitve 1o9, 6 Ind. izdelki lo 7, 0 Živila lo9, i Žita in izdelki lo8, 8 Vrtnine 118, 2 - stalne 116 , o - sezonske .. . 146, 6 - izdel. iz vrtnin lol}o Sadje 121, 1 Sveže in predel. ribe 101, 9 Presno meso lo7, 7 Izdelki .■*' mesa 112. 2 J a j g a 113, 1 Mleko in izdelki 112, 7 Maš čobe lo 7 , 5 Alkohol, pijače 121, 7 IXl/69 I -XX/ 68 Tobačni izdelki lo3, 7 Tekstilni izdelki lld , o Obut ev 116. . o Usnjeni in gumi izdelki lol, 8 Pohištvo 112, 4 Aparati za gospodinj. 111, 5 Km e t . orodje 99, o Umetna gnojila 92 3 Gradbeni material lo7to Kurjava in razsvetljava 104, 5 Šolske in pi s ar , po t r eb * lo8, 6 Higienske potreb. 112, 2 Prometna, sredstva lo2, 8 Obrtne storitve lo8, o Sta. narina 115, 5 Kialturne storitve lo7, c Komunalne storitve lo8, 8 Pro t met in ptt llo , 5 , <' .. }• ji v • ? 11 V. GIBANJE CEN IN PROBLEMATIKA IZ PODROČJA PROMETA Tarife v železniškem tovornem prometu Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana je že o sedanjem uvedlo tarifnem sistemu za povdročje Slovenije in Istre sisteta tarif po relacijah na osnovi s t ro ško vne; -a principa. Vsled tega je bilo v predhodnem obdobju (od 1964 leta dalje) ukinjenih na področju Slovenije 15 železniških nerentabilnih prog za javni promet v skupni dolžini 292 kilometrov, ali 19, 8% od skupne dolžine. Na področju Istre pa je bila ukinjena proga Kanf anarRo vin j v dolžini 21 km, katera je v sestavu Z7TP Ljubljana. Delavski svet 2' ŽTPL j ubl j ana je poslal zahtevo Izvršnemu svetu SR Slovenije, da j vključi v gospodarski načrt in v program republiških gospodarskih rezerv za naslednje obdobje za finansiranje modernizacije železnic. Od pogojev finansiranja modernizacije celotnega železniškega tirnega in voznega parka je tudi odvisno foririranje tarifnega sistema in nivo tarif v naslednjem obdebju. Sleherno povečanje tarif pa bo vplivalo na dvig cen na vseh področjih gospodarstva. Zveznim organom je bil predlagan v odobritev sporazum vseh podjetij za nov tarifni sistem in nove tarife. Sporazum naj bi dosegel povečanje tarif v železniškem blagovnem prometu za celotno področje SFRJ 15%, v posameznih republikah odnosno regijah pa je predlagano povečanje naslednje: ZŽTP — Beograd ZZTP - Zagreb ZZTP - Sarajevo ZŽTP - Ljubljana 24 % 19 t 2 4 % lo % 12 Mnenja smo, da predlaganega spremenjenega tarifnega sistema ni mogoče primerjati z veljavnim tarifnim sistemom in višino tarif za blagovne skupine, še manj pa ugotoviti predlagani odstotek povečanja. Menimo, da bi bila mnogo lažja kontrola in ugotovitev dejanskega povečanja tarif v železniškem tovornem prometu, če bi imeli pregled tarif po blagovnih skupinah na osnovi sedanjih in novih tarifnih razredov. VI. PUSDLOG ZA SPREMEMBO ZAVAROVALNIH PREMIJ ZA CESTNA MOTORNA VOZILA Predvideva se, da bo z odlokom Zveznega Izvršnega sveta prenesena pristojnost za višino zavarovalnih premij za cestna, motorna vozila od l/l197Q na republike. Zvezni zavod za cene je pripravil analize is podatkov vseh jugoslovanskih zavarovalnih skupnosti in ugotovil, da bi bile zavarovalnice v poprečju upravičene povišati zavarovalne premije za obvezno in prostovoljno zavarovanje v 1970 letu za naslednje odstotke: a) osebna vozila 89 7 % b) tovorna voaila 7 6, 4 % c) avtobusi in trolejbusi 36, 3 7Jugo slo vanske zavarovalnice pa niso v enakem položaju glede obsega primanjkljaja v tej grupi zavarovanja, bodisi zaradi struktur zavarovalnih vozil, cestne mrešre, ne nazadnje pa tudi radi strokovne usposobljenosti in kriterijev cenilcev škod. Zavarovalnica Sava predlaga povečanje premij za obvezno zavarovanje 3ofo in za pro s to vol j no -kasko 24 %, v povprečju ca 27%. 13 Zavaro valnicr. Sava zajema cca • 90% vseh vozil in vrednosti skupnih premij z območja Slovenije. Od skupno izplačanih odškodnin iz tega področja zavarovanja odpade 2/3 na smrtne primere in telesne poškodbe, l/3 pa predstavlja odškodnine za poškodvana vozila. Glede prenosa kompetenc na republiko in zahtevka zavarovalnice imamo zaenkrat naslednje stališče: l/ Vztrajati je na tem, da se uvede stroškovni princip obračuna zavarovalnih premij za vsako grupo zavarovanja, posebej. 2/ V kolikor gre za prenos pristojnosti na republike, je nesprejemljiv predlog, po katerem naj bi kontrola nad višino premij prevzele republike le za motorna cestna vozila, kjer se ugotavlja primanjkljaj, vse ostale - aktivne grupe pa bi še nadalje ostala v pristojnosti zveze. Mnenja smo naj bi republike odloča. la v vseh grupah obveznega zavarovanja - ker bi le na ta način lahko materialno vskla j evala ta področja. 3 / Ko nk retno stališče do predloga zavarovalnice bo možno dati šele po podatkih iz celotnega obračuna zavarovalnice, ker to le ta prikaza. 1 tudi efekte povečanja premij v maju letos« 14 VII. o C SNA TRŽIŠČA IN TRŽNIH POJAVOV, KI VPLIVAJO NA GIBANJA CEN Poleg naraščanja kupne moči prebivalstva, ki je povečevalo zas tajanje ponudbe blaga za povpraševanjem, je za letošnja tržna razmerja značilna c^ela vrsta drugih faktorjev, ki vnašajo na tržišče stihijo in s tem najugodnejša tla za močne konjunkture. Cene so letos na splošno naraščale še enkrat hitreje kot lani, toda le' v manj primerih je povečanje cen možno opravičiti s porastom stroškov, ker so podražitve večji del odraz brezbrižne tekme za Sim večjim dohodkom za pridobitev ugodnejših ekonomskih pozicij, ki so se doslej ob spremembah režima cen izkazale še vedno kot najtrdnejša osnova za nadaljnje poslovanje. Zakonitosti svobodnega delovanja tržišča tudi v letošnjem letu niso mogle prevzeti vodilne funkcije v oblikovanju cen in ustreznih paritet na našem notranjem tržišču. Na logiko ponudbe in povpraševanja je namreč delovalo vsa pr ove č '' zunan j ih" faktorjev, sistemske in organizacijske narave, ki so nekaterim dejavnostim preprečevale poln razmah proizvodnih zmogljivosti, drugim pa nasprotno omogočale privilegiran položaj. Ob taki polarizaciji se na tržišče nujno tihotapijo še drugi defekti, subjektivnega značaja; monopolizmi, špekulacije in druge nezakonitosti, ki tržišče še bolj deformirajo. l) Mimo nevskla j eno st i domicilnih cen s cenami na zunanjem tržišču povzroča na domačem tržišču še največ težav obstoječi režim kontrole cen, ki razpolavlja cene v blagovni proizvodnji in prometu na dva dela: na liberalizirane proizvode in proizvodte, pod direktno družbeno kontrolo cen« Skladno tej delitvi je tudi obnašanje cen na tržišču. Proizvajalčeve cene in cene v trgovini za liberalizirane proizvede naraščajo toliko bolj intenzivno kolikor bolj s težavo se premikajo cene kontroliranih proizvodov. To zastajanje velja predvsem 15 za bazične industrij o, dc čim si nekatere predelovalna panoge le pomagaj c iz težav s pridobitvijo soglasij za višjo cene t ako imenovanim "novim" proizvodom. Naraščanje cen pri p ro i sva j aleih bi na predstavi j alcr posebnega proclama, če ga ne bi spremljajo še potencirano povečevanje cen v trgovini na debelo in na drobno. Ne samo ca naraš č a j o trgovske marže pri nas precej hitreje, kot v tujini, temveč predstavlja akumulacija trgovine pri nas že tolikšen gospodarski potencial, da postajajo nekatere preizvodne organizacije vedno bolj odvisne od njega. Prednost trgovine je v tem, da izpad dohodka pri kontroliranih artiklih lahko nadomesti z ra. zliko med nabavno in prodajno ceno pri tistem blagu, katerega marže niso pod družbeno kontrolo cen. Imamo primere, da trgovina v sistemu relativnih mar^; ne kaže interesa za prodajo cencjših a s»o rtimanov , temveč sodeluje raje z dražjimi dobavitelji, s čimer si z manjšim trudom zagotovi enak ali celo boljši poslovni efekt. Ni se treba ob vsem tem čuditi, da na primer ostaja letos ob izredni letini na tisoče vagonov cenenega sadja in zelenjave neprodanih, cene teh pridelkov v trgovini pa so tudi do 8 x dražje. Po informacijah z regionalnih sestankov občinskih organov za cene je sklepati, da je bil rezults b integracije trgovske mreže ponekod edinole le v tem, da so se avtomatično takoj dvignile cene, in da je združeno podjetje izrinilo s trga cenejšega konkurenta. Iz istega vira smo obveščeni, da se na terenu vedno pogostaje pojavljajo tudi primeri oškodovanja kupcev v pogledu kvalitete, izvora in ostalih tehničnih karakteristik blaga, ki ga povzroča prodajno osebje, često tudi po navodilu vodstva delovne organizacije. Potrošnike dovolj prizadene Se nebrzdano naraščanje samih cen, toliko bolj pa gotovo iritirajo še ti ekscesi, zaradi katerih s© čuti direktno ogoljufanega. V dani situaciji moramo smatrati tudi te pojave kot obeležje tržišča in cen. < ? • " • T . 1& Še manj si smemo zatiskati oči pred naclaljno deformacijo tržišča, to je pred veriKniš tvom . Iz Ineva v dan narašča število grosistov, posrednikov, agentur in podobnih akterjev, ki nekontrolirano , neusmiljeno nabijajo vsak svojo maržo na nabavno ceno blaga. Na zveznem posvetovanju organov za cene in tržnih inŠDektorjev dne 19» decembra 1969 je bila omenj ev na cela vrsta primerov nepotrebnih preprodaj, kjer je cena blaga zaradi monopolizma ali deficitarnosti narasla v vrtoglave višine. Pri vsem tem pa se je ugotovilo, da pristojni organi zaradi ohlapnih predpisov in zamotenega ter zamudnega dokaznega postopka v sodni praksi, dejansko teh ekscesov sploh ne morejo učinkovito preganjati, zagrožene sankcije pa so v največ primerih naravnost stimulativno nizke za kršilce zakona. Primeri: cement - dovoljena marža 11' ^:, dosežena marža preko prekupčevalcev tudi do 8ov^. Cena fcojugomeja za banane o, 9o - drobno p ro d a j na cena 6 , 5 o din za limone l, 4o - " 11 5, oo din in več* Potrošniški krediti so se slasti preko trgovinskih organizacij v letošnjem letu razrasli preširoko in se odobravajo ne oziraje se na razmere tržišča, kar vsekakor negativno deluje blagovnih na založenost ter porast cen dolo ceiih skupin, na splosno pa še povečuje povpraševanje in s tem ruši stabilnost tržišča. Z int ervsnčnim uvozom, ki naj bi po konkurenčnih cenah zniževal previsoke cene domačemu blagu ali pa omilil deficitarnost določenih aso rt irr^no v na domačem tržišču, čestokrat ne moremo biti zadovoljni, ker ne sledi potrebam tržišča, temveč predstavlja le način za povečanje dohodka delovnih organizacij . Mnogokrat je intervencija na trga zakasnela, kar se je pokazalo letos poleti pri uvozu prašičev, še bolj pa se utegne to pokazati pri uvozu velikih količin svinjske masti v prvih treh mesecih prihodnjega leta, ko bomo po napovedih iz Vojvodine že lahko **aturirani iz lastne proizvodnje. V teku so priprave za uvoz suhomesnatih proizvodov, s katerimi 17 pa je tržiš Se vsaj v Sloveniji zaradi izredno povečanih cen zatrpano. Sam postopek in formalnosti okrog uvoznih dovoljenj je mnogo predolg, da bi bil l~kko uvoz pravočasen in učinkovit . Blagovne roserve mesa so se ob letošnji krizi v živinoreji izčrpale, bile pa so tudi povsem nezadostne, čeprav so vse naše napovedi že dolgo pred nastopom krize opozarjale na izpopolnitev zalog« Prav tako je čutiti premajhno koordinacijo med zvezo in republiko v pogledu tehničnega sodelovanja reze rv . 4) Na višino cene in s tem tudi na njeno funkcijo v odvisnosti s tržnimi zakonitostmi negativno vpliva avtomatično pribijanje stopenj prometnega davka, ki ima v naši stvarnosti v prvi vrsti fiskalni značaj. Pokritje proračunov občinskih, republiških in zveznega je vveliki meri odvisno od dohodika iz prometnega davka, kateremu te skupnosti po svojih kompetencah samostojno določajo stopnjeRazlike v stopnjah so često ta. ko občutne, da direktno prizadevajo tržišče. Skozi stroške imajo podoben vpliv na tržišče in na standard občanov tudi takse o. 5) Tržišče s kmetijskimi pridelki in prehrambenimi proizvodi ni ustaljeno, vsaj kar zadeva sjjecialn sti naše republike, to je živinoreje, sadjarstva, zelenjave in krmnih rastlin. Vzrok neus t al j eno s ti tiči v nekoordinirani in premalo bilansirani proizvodnji, v zanemarjanju ustreznih tehnologij in popolni brezbrižnosti organizacij, ki jim je bila poverjena pospeševalna služba, pa so se tekom let popolnoma prelevile v trgovske organizacije, brez posluha za probleme kmetijske proizvodnje. Ciklusna nihanja, proizvodnje in administrativni ukrepi, ki so jim sledili, so ispodkopali zaupanje proizvajalcev za. kooperirano delo, -disparitete cen za lastno proizvodnjo v primerjavi s cenami sa žitarice industrijske 18 rastline, krrrna koncentrate in umetna gnojila, pa še danes izključujejo konkurenčnost slovenskih kmetijskih pridelkov, zlasti plemenitih sort živine, na jugoslovanskem tržišču. Ker še ni urejeno vprašanje dolgoročnega plasmana proizvodnje, ostaja povečanje staleža živine in pitanje še nadalje problematično. Komunalno ?o spo daVs tvo napoveduje za prihodnja leto moSasa pritisk zahtevkov za povečanje tarif. Vedno hitrejša aglomeracija naselij ter splošno znana zeistarelost komunalnih naprav opravičuje do neke mere te zahteve, čeprav potekajo zazidave naselij ponekod še precej nesmotrno, , izven urbanih področij, kjer bi morali investitorji v celoti prispevati delež za priključke, ter ustrezen del k stroškom za izgradnjo in vzdrževanje primarnega omrežja. Vse analize pa stojijo trdno za tem, da samo s povečevanjem tarif komunalne delovne organizacije svojega cilja ne bodo dosegle, ter^več da so vsaj za razširjeno reprodukcij o potrebni dolgoročni investicijski krediti . Cene za obrtniške sto ri t ve že nekaj let konstantne naraščajo z istim tempom; tako tudi letos« Največji porast cen ugotavljamo pri tistih obrtnikih, ki kak rkoli sodelujejo v in■y vesticijah, in pa pri servisnih dejavnostih. Število obrtnih delavnic za obe ti področji je spr:' čo velikega in naraščajo čega razmaha stanovanjske gradnje (zlasti zasebne) ter tehnizacije življenja (gospodinjski aparati, radiot elevizi j a, motorizacija) občutno premajhno, pa tudi za prihodnje ne kaže, da se bc ustrezno povečalo. Povečano po vpraš eva. n j e po teh storitvah ustvarja silno konjunturo, ki jo tovrstno obrtništvo močno izkorišča^ kar se kaže slasti v naslednjih ekscesih: zaračunavanje neopravljenega ali le delne opravljenega dela, zaračuna. va. n j e nadomestnih delov, ki pa niso bili vgrajeni, pretirane zaračunavanje potnih stroškov, zlasti na deželi in podobno. Ti ekscesi se mnogokje razraščajo v pravi kriminal. 19 pri tem pa si nekateri posamezniki privoščijo pred očmi vse javnosti včasih že vprav izzivalni juksuz . Če smo v predhodnih izvajanjih vkomponirali v oceno tržiščnih gibanj tudi nekatere ekscese, izpustili pa druge že splošno ^ria. ne vplive tržišča, smo storili to zato, da opozorimo tudi na psihološke učinke delovanja cen in defektov na tržišču. Ob konstataciji, da ni ustreznih ukrepov in organov, ki bi bili sposobni in pripravljeni kontrolirati izvajanje teh ukrepov, se akterji tržišča vedno bolj zapirajo v svoje ozke interese, cene pa jim fungirajo kot sredstvo za doseganje čimvečjega dohodka in drugih benefici j ev, ki le prečesto visoko presegajo vrednost vloženega dela in sredstev. 2o VIII. UKKSPI ZA PREPRS 53VAN J 3 NA: J, 2 ^ANJA CEN IN ZA KO N 3 C L I DA C I J C. TRŽIJ^A Organi za. ceno v občinah, v republiki in np zvezi so v zadnjem času večkrat razpravljali o neupravičenem napredovanju cen in deformacijah tržišča, "ter o ukrepih; ki naj bi obrzdali cene inumirili trSiščs. Rezultati teh in še drugih razprav so vsebovani tudi v besedilu "Resolucija o temeljih družbeno gospodarske politike za leto 197on, pu kateri je potrebmj umakniti že pripravljene ukrepe, ki bi utegnili povzročiti nadaljnje svi8unka s ko ž o Sunka rolana Vrat brez ko s t i na V r a t i n a s ko s t j o rte d ra pr eka j ena Brežic e Cel j e Domžale G . Radgo na Gro supl j e Hr ao tnik J es enice X anrnik Ko c e v j e Koper Kranj Krško Laško Lenart Lendava Liti j a Ljubi j ana Ljutomer Maribo r Mo zir j e M .Sobo t a N .mesto 0 rmo ž Ptuj Radovl j ica Ravne Sežana O 4 Gradec SI »Bistrica SI »Ko n j ic e § ent j ur Sko f j a Loka T rbc vi j e T r ebn j e TržiČ V el en j e V rhnika Zagor j e Žalec 2 5v, 2o 3c , oo 2 7 , o o 2 5 , 2 o 2 6, oo 2 9. oo 2 5, oo 29 , 60 28 j 00 26, 00 2 7 , 6 o 2 5, oo 3 o , 5 o 22, oo 2 8 , o o 2 3' , 4o 2 7 g OO 2 5 , 00 2 4 . o o 27 2 6 ., 5 o 2 6, oo 2 7 j o o 2 5 , 2 o 2 3, 4o 2 8too 2 8 . o o 34 , 80 'O J. (i o 29, 00 26, 00 313oo 27, 00 00 00 3 6, oo 3 5, 9o ^ >» -o /L 2 5 , 2o 2 9 i oo 3 9 r 3 o 23, 4o 2 6 j, o o 27 00 34 , 00 2 3, oo 2 P? ,00 4o , 00 3 5, oo 24 , 00 2 6, oo 2 7, 00 2 5. 00 4o , 00 25, 2o 3o , 00 3 6, 00 4 3 , o o 4 o , 00 40 , lo 36, 00 3 9, oo 34, oo 3 5, oo 41. . 3 o 3 9, oo 42 , 2o 34, oo 41 , 00 41, 80 4 1 „ o o 43 , 00 28, 7o 4 2 , o c 2 4 , c o 4o , - o 3 8 00 3 5 3 00 3 C , o o 35, 00 3 6, -0 43 ; _o 45, 35 4o , 5o 3 6, 00 3 6 , o o 3 9, o o 3 2 - o o 37, 2o 3 2, oo 4 1 , o o 42. oo 42 ,00 3 6, oo .26, 4o 27 2 8 26, 4 27 25 2 9 26 00 5o 5o o , 00 , 00 , 00 j 7 o , 4o 2 4 5 00 2 8" , 45 28, 80 00 5o 00 , 00 3o . 2 1 . 29 2o 27, 5o 2 5, oo 2 3, oo 2&, oo 2 3 „ o o 2 9, oo 3c , 00 28, 5© 2 6, 4 o 2 4, oo 2 6 , 4o 2 5, oo 2 3 , 00 2 6 . 4o 19, oo 2 4 , o c 2 6, oo £ V r2 2*4o 2 45 oo 2 5, oo 22 „ 00 2 3, oo 28, 9o 2 6, oo 2 6 , o c 24, oo 2 6 , 7 o 2 4 , 2 o 2 8 , 00 20 , 3o 2 č , '60 21, 60 2 6 , 5o 2 3, oo 22 , oc 24, 00 21 , 00 2 5, 00 27 , 80 29. 85 25, 75 2 4 , o o 21, 6 c 2 6 , oo 2 3. oo 2 4 , o o 2o . 00 2 4, 00 31 •3UH0KZ) GNATI IZESLKI Krače Vršički. Prekc ene. Carsko Svinj raka 0 focine ^ , prekajene prekajeni slanina meso mast iink i; Brežice Celje Domš al e G .Radgona Hras tnik J e s eni c e Kamnik Kočevje Koper Kranj Krško Laško Lenai~t Lendava Litija L j ubij ana L j utomer Maribo r Mo z i r j e H . Gobo t a N »mesto 0 rmo z Ptuj Rado vi j ic a Ravne Sez ana SI , Gradd c SI .Bis t r ica 81 .Konj i c e o ent j ur Skofja Loka T rbc vi j e T r sbn j e Tržič Vel en j e vrhnika Zsgor j e Z al e c 12, 00 13 , 2o 18, oo 1 7 , o o 13 , 2 o 1 & , oo le , o o 13 , oo 2 c , 1 o 1 4 , c o 14 , oo 13 ., 9o 14, 5 o In o , OO 11 , 6o 14, 5o 11 , oo 15, 00 11, 5c 13, oo 2 4, 5 o 14, 2 o 13 , 5o 13 , 2o lo , 8o 1 4 , o o 12 , oo 13, 4o lo . oo 13 , 2« 18 , o o 2 o . 5 o 1 8 , o c 2 o , o o 1 21, 9 21 oo 9o , oo 21, 2 o 14, 5 o 21, 5 o 2o , 5o 1 8 , oo 1 8 , oo ^ s > U 2 3 , o o 2 £ , o <. • 2o , oo 22 t 62 2 3, 70 24, 2o 24, 00 2o , 3 c 23 , 5o 21, 6o 22 , 5 o 2 2 , o o 2 1 , o o 22 , oo 2o , oo 21 , oo 2o , oo 2 3 , 6o 2 5, 4o :2 , 75 21 , 6o 19, 2o 23 , oo 2o , oo 23 , lo 2o , oo 22 , 8o 2 2, o o 22 , 8o 2 2 , o o 2 6 , 4o 28, 00 2 6 , 5o 2 7 , 1 o 2 6 , 4o 41 , oo 3 o , 8o 29, 5 o 2 2 , oo 27 , 5o 2 7 , 6o 2 7. 8o 2 2, 5 o 2 O , oo 28 , oo 2 6, 5 o 2 6 , o o 23 , 5c 2 6 , oo 23 , oo 2 8 , 6o 27 , oo 25, 2o 24 , oo 2 4. o o 27 , 6o 2 6 , 4o 2 6 , 5o 25, 2o 9 , c o lo , 2o 9 s 5o lo , o 5 1 c , 2 o 8 8 oo 9 , o o 9, 5 c 10, 85 9 , o c 11 , oo 8 , o o 11, 75 lo s 5 o 11 , oo j. O j o o 11 , oo lo , 9. bo o G .o lo , oo 8, 00 1 o . o o lo , 2 o lo , 5g 8 , 4o 8S 4o 8, 5o lo , oo !Q A, lo , 8o lo , 7 o 1 o , £ o 22 , oo 24, oo 2 6 , oo 24 , oo 2-4, 8o 24 , oo 2 4, c o 25, 75 2 4 , oo 2 2 . o o 19, 70 2 5 , 2 o 25, 4o 2 6 , oo 2 o , 3 o 2 5, 00 24 , oo 24, 00 23 , oo 22 , oo 23 , oo 23 , oo 21 , oo 26, 60 24, 5o 24 , 00 24, oo 24 , 00 2 o . 00 25, 2o 2 5 , 00 24 , 00 lo , oc 1 2 , o c 13 , 00 11, 5 o 8, 5o 12 , cc lo , o o lo , 00 12 „ 00 12, 20 11 , 60 12 , 3r lo , o o 12 , oo 9, 60 11, 5o lo , o o 11, 00 1 2 j o o 1 o , o o lo , 00 lo , 00 12, 00 11, 5c 9, 60 3 o , 00 9 o lo , 00 12, 00 11, 5o 12, oo 34 Di V J. NA C b čina Glava J e s i k Pljuča tel. rov. Vampi Ce: je al e Gro s upi j e Kr as t nik Koper Krško L\y» 7 ol O Liti j a L j utomer Maribo r Mo zir j e N » 153 o s t o 0 rmo ž Ptuj 3 evni ca SI. Gradec SI .Bistrici SI .. 3on j ice Irbovl j e T r ebn j e V el en j e Žalec 1 , 8o 2, 3o 2 , 5o 1, 75 2, 5o 1 , oo 3 , o o 4, 5o 4, 75 1, 40 4 , oo 2 , oo 4, 5o 4 , oo 4, 5o 4, 25 1, 15 4 , oo 3 , oo 1 , 6o o , 5o 1 2 , o o 13 , oo 1 6 , oo 1 5 , oo 12 , oo 1 5 , 5o 8 lo ,25 , o o 11 , oo 14 , oo le , oo lo , oo 14, o o 1 2 , o o 15 , oo 12, 00 12 , oo 12 , oo 4 , o o 6 , oo 6 , o o 3 , 2o 4 , o o 5» oo 6 , o o 4 , oo 4 , 5 o 6 , oo 5 , oo 6, 00 6 , oo 4 , oo 5 , oo 6 , o o 4 , o o 4 , oo 15, oo 5, oo 3 16, oo 6, 00 4 16, oo 6, oo 4 11 , oo 4 , oo 3 o o oo oo 3o oo 5o 5o oo oo oo o o o o 5o 5 o oo 2o oo 5o o o oo oo oo oo 1 1 , oo r> , 5 o lo , 5 o 7 , 5o 1 1 , o o 9 , oo 8 , oo 7 , oo 3 , oo lo , 5 o lo , oo 8 , oo lo , oo 6 , oo ? , oo 7 , oo 1 1 , o o S>, 5o 1 o , C o 8 j oo 1 1 , O o ~3 5r DHOBOVINA C b čina tel. gov , svinj ske Ledvic e >rc e Celje Domž al e G .Radgona Gro s upi j e Hrastnik Koper Krško L a S ko Litija L j utomer M a ribo r Mo zir j e N »mesto 0 rmo S Ptuj S evnic a BI . Gradec SI .Bistrica SI .Kon j ice T rbo vi j e Tr ebn j e V elenj e Z alec 2o » oo 2 3, oo 2 3, oo 1 5 , o o 2 o , o o 2o , 5o 2o , o o 2 o , o o 2o , 00 2 2, oo 2 2 , 00 2o , 00 l6, oo 22 , og 1 5 , 00 16, 00 18, oo 2o , o o c* G , O O 2o , 00 2o , 00 2o , 00 8, 00 12, 00 15 10 8 14 11 11 15 12 12 8 X J 7 12 lo lo 22 lo 12 lo lo lo o o 00 00 o o 3 o 00 o o 00 5o o o o o 00 00 00 o o 00 00 00 00 00 C o 12, 00 1 5 , 00 14, oo 14, 5o 14, 00 2 o , 00 14, 5o 14 , 5o 14 , 00 11 , 00 IS. oo 1 4 , o o 14, 5o 1 4 , o o 1 5 , c o o ' , 00 7 , 00 5o 6 , 00 lo , 5o 9, 75 9, oo 8, 00 i5, oo 6 , 5o 11, 5 o 7, oo 8, 25 lo , 00 lo , 00 , Q O lo 7, 5o 00 lo , 00 7, oo 7 , 00 7, oo le , OL 12, oo 13 , GO 8, 00 lo , 00 12, 00 7, 25 9 , 00 12. 5o 12 ,75 lo 9 00 1 o > o o 9 , 00 ll, oo lo , 00 6 , 5o 12, oo lo , oo lo , 00 9 , 00 lo , o o • • ii. 4, ' f 36 SRUH z a 1 kg občina moka tipa moka tipa moka tip; 4 o o 6oo looo C el j e Domšale G .Radgona Grosupl j ® Koper Krško Lenart Litij a L j ubij ana Maribo r Mo zir j e N .mesto Ptuj Radij e Ravne SI . Gradec v S ent j ur T rbo vi j e T r ebn j e V elen j e V rtmika Ž al ec 2 2 2 2 2 •6 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Jo lo 2g 4 o lo o o 2 o 4 o lo 2 o 2 o o 5 o 5 lo lo 2o 2, o £ o 4 o 2o 1, 9o 1, 7 o 1, 9 5 1, 7o 1 , 9o 2 , oo 1, 7 o 1, 7 o 1, 7 o 1, 85 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 45 45 4o 4 o 4o 4 o 4o 4o 4o 4 o 4 5 4o 4 o 4o 4 o 4q 45 45 45 4o 4o 45 37 Na željo občinskih organov za cene objavljamo primer Odloka občine Litija o najvišjih tarifah sa dimnikarske storitve s pripombo, da smo za nekatere občinske skupščine ae objavili veljavne tarife in to v našem biltenu, ki je izšel julija 1969 na straneh lo 8 do 111. Na območju občine Litija se predpisuje naslednje najvišje tarife, do katerih družbeni in zasebni dimnikarski obrati (v nadal jnem besedilu dimnikarji) določajo cene za naslednje dimnikarske storitve, . Cene po Znižana JI norraaticena aa vu in rež . 20 % ure M D 9 , o o I . II . Dimniki : 1. Plezalni v zasebnih gospodinjstvih a) do vključno 4 etaže 4. 8o 3, 84 b ) do 6 etaž 5, 85 4, 68 2. Plezalni dirrniki v zavodih, goste, menzah, pekarnah, , slaščin csntrkurilnih naprav: a) do vključj 4 etaže 7 , 8o 6, 24 b) naI 4 etaže 8, 7 o 6^96 3. N eplezalni ( o zki ) dimniki : v zasebnih go spo di^ j s t v . a) do vključ. 3 etaže 2 , 4o 1, 92 b ) do vkl jučo6etaž 2»lo 1, 68 c) nad 6etaž 1. 95 1, 56 č) shunt dimniki 2 , 4o 1. 92 d) priključki na Shunt dirnnik 2 , 5 5 2 , o 4 e) od etažnih kotlov sa centrekur. v z gradbi do 2 s t ano v . 4, 65 3, 72 4. Dimniki kurilnih naprav v zavodih, gost«, menzah, pekarnah, slašč. in od centr .kuril »naprav : a) do 6 etaž 6 , 3 o 5, 94 b) nad. 6 etaž 6, 75 5 , 4o v 5. Štedilniki a) z eno pečico in ko tli čem 2, 7 o 2, 16 b) z 2 pečicama in kotličem ali prenosni štedilnik 3 , 6o 2, 88 30 I. II . 6. štedilniki v zavodih, gostišč. , menza. h in podobno: a) mali štedilniki b) srednji štedilniki c) veliki štedilniki 7. Peči : a) navadna pekovska ali slašč. peč b) parna pekovska ali slasč. peč z eno eta. žo ali pečico z več pečicami xr etažami c) peči (male) do 2 ni2 ogrevne površine in do 1 rj cevi č) peči (velike) nad 2 m2 ogrevne povrč ine 8 . Kanali od centr. kurilnih naprav, pekov ali slašč. peči in podobno a) plesalni do 4 m dolžine b) nepleaalni do 4 m dolžine za vsak nadaljni meter c) dimovodi v z as eb . go spo d . o d metra d) za vsak nadaljni meter 9. Centralne kurilne naprave 6 , 6o 8, 25 lo , o 5 7 , 95 0. 85 13 , 2o 3 , 75 4, 65 6 , 3o 4, 20 o , 3o o , 3 o o .7 5 5, 28 6 , 6 o 8 , o 4 6, 36 7 , 08 lo , 56 3 , oo 3 ,72 5 , o 4 3 , 36 o , 24 o , 24 c , 6o a ) b) c) č) do do o d nad 0 n2 ogrevne površine 15 m2 15 do 2 o m2 2o m2 ogrevne površine 8. . 8 5 lo . 35 13 . o 5 1 8 , o o 7, 08 8 ,28 1 o • 4 4 14, 4i> lo • Kotli : a) v zasebnih gospodinjstvih b) v zavodih, res t. in podobno 2 , lo 4 , oo 1, 68 3 ,36 Na mo željo organov za cene fri občinskih skupščinah vam cene pogrebnih in pokopaliških storitev. po s redu j e OS Brežice : Pokopališke usluge : odškodnina najemnine ro dbinski ro dbinski za grobe za dobo lo let a ) b) c) c) d) e ) f) g) h) z a za za grob grob I! groba gro bovi gro bo vi 2 3 i n n 4 i vsaki nadaljnji grob aa improvizirano grobnico za grobnico za otroški grob - doba 8 let za vsaki nadaljnji grob din 5o , o o " 8o , oo llo , oo 1 3o , oo 3o , oo 13o , oo 2 o o , o o 3o , oo 2o , oo dxn S ! Pristojbina za postavitev grobnic, robnikov, okvirnic in spomenikov enkratno plačilo za dobo najetega objekta: a) postavitev spomenika 1 grob b) " " 2 groba c ) " " 3 grobi na enem prostoru č) postavitev spomenika na grc" bnici d) postavitev spomenika na improv. grob. e) postavitev robnika na 2 grobu f) postavitev robnika na 2 grobu g) za vsak nadaljnji grob Za vsak na novo postavljeni objekt na pokopali: se mora izdati ustrezno dovoljenje za kar je p: žiti primerno skico ali načrt Kopanje grobov in odpiranje grobnic: a) kopanje no r m a 1 n e g a groba l, 5x2m x o, 8o= 2, 4o m3 din 42, co (norma 1, 46 ure a 12, o o = 17, 52) - razupiranje pri izkopu z uporabo lesa - zasut je 2, 4o m3 (l, 5 ure a lo, oo Nd) - ureditev groba (1, 5 ure a lc, oo ND) - zamuda ob pokopu (o, 5 ure a 12, oo ND) 2o , o o 3o , o o 4o , oo 5o o , oo 2 8o , oo lo , oo 2o , oo 5 , o o čti ■ e d 1 o • M H II n 7 , oo 1 5 , oo 1 5 , o o 6 , o o Skupaj din i 5 , o o »* 40" st b) kopanje groba s poglobitvijo 2 x 0, 80 x 2 = 3 , 2 o m 3/ no rma 1, 46 ure a 12, 00 = din 17, 52 x 3, 2o m3 - razupiran j e pri izkopu z uporabo lesa - zasutje 3, 2o m3 (1, 75 ure a din 1 o , c o ) - ureditev groba (l, 5c ura alo, oo) - zamuda časa pri pokopu ( o , 5o ure a 12, 00) >kupa j din 56, oo n t 1 U tt 7 , 00 17, 5o 1 5 , 00 6, 00 din lo 1 , 5o c) kopanje otroškega groba ( 1 , 2o x o, 7 o x 1 , 2o = l, oo8 m3 ) norma 1, 46 x 12}oo - zasut j e z uredi t vi j o gro ba 2 uri x lo , 00 Skupaj din 1 7 , 5o " 2o , 00 din 3 7 , 5o odpiranje in zapiranje grobnice (4 del. a 1 uro a din 12, 00 = 48, 00) in obraba orodja din 5, 00) = din 5 3, oo d) odpiranje in zapiranje improvizirane grobnice (6. del. za. odkrivanje plošče, izkop in za grnitev - 6 del a 2 ure = 12 = 144, oo + 42, oo + 15, 00) = ur al2 , o o din 2o 1 , 00 00 } Ekshumacija mrličev: a) mrliča v pločevinasti krsti (izkop 42 , 00 + 5o% + zasutje 1 5 ( b) mrliča v leseni krsti (izkop 42#oo + 7ofo + zasutje 15, 00) Pomoč pri seciranju ene osebe a) mrliča do 48 ur (neomejeni čas) b) mrliča v razpadajočem stanju C ) upo r aba pro sto ra in inventar j a za seciranj e s čiščenjem din 7 8 , o o 8 6, 4o din 9o . o o 120, 00 60, 00 Pogrebne usluge a) umivanje mrliča b) britje mrliča c) preoblačenj e navadne smrti č) preoblačenje seciranega d) vložitev v krsto e) uporaba mrliške veže: II. kategorije III . " odrasli 12, oo 12, oo 1 2 g o o 2o , 00 9 , 00 3o , 00 2o , co o z ro ci 6, 00 6, 00 ll, oo 5, oo 2o , 00 lo , o o j I 4 o b) kopanje groba s poglobitvijo 2 x 0, 80 x 2 = 3, 2 o m3 /norma 1, = din 17, 52 x 3, 20 m3 ure a 12, 00 razupiranj e pri izkopu z uporabo lesa zasut je 3, 2 o m3 (1, 75 ure a din lo, oo) ureditev groba (l, 5c ura al o, 00) zamuda časa pri pokopu (o, 5o ure a 12, 00) Skupaj c) kopanje otroškega groba (l, 2o x o, 7 o x 1, 2 o = 1soq8 m3 ) norma 1, 46 x 12, 00 - zasutje s ureditvijo groba 2 uri x lo, oo Skupaj č ) odpiranje in zapiranje grobnice (4 del. a 1 uro a din 12, 00 = 48, 00) in obraba orodja din 5, 00) = din 56, oo I I ? I 1 1 ?! 7, oo 17, 5o 1 5 , 00 & , 00 din lo 1 , 5 o din 1 7 , 5o " 2o , 00 din 3 7 , 5o din 53, oo d) odpiranje (6 del. z a grnitev - in zapiranje improvizirane grobnice odkrivanje plošče, izkop in za6 del a 2 ure = 12 ur al 2 , o o = 144, 00 + 42, oo + 15, 00) = din 2o 1 , 00 Ekshumaci j a mrličev: a) mrliča v pločevinasti krsti (izkop 42, oo + 5o% + zasutje 15, 00) b) mrliča v leseni krsti (izkop 42, oo + 7o% + za; ut j e 15, 00) Pomoč pri seciranju ene osebe a) mrliča do 48 ur (neomejeni čas) b) mrliča v razpadajočem stanju c) uporaba prostora in inventarja za seciranje s čiščenjem Pogrebne usluge a) umivanje mrliča b) britje mrliča c) preoblačenje navadne smrti č) preoblačenje seciranega d) vložitev v krsto e) uporaba mrliške veže: II. kategorije III . " odrasli 12, oo 12, oo 12, oo 2q , 00 9 , 00 3o , 00 2o , c o din 7 8 , 00 11 86, 4o din 9o . o o " 12o , 00 " 60, 00 otroci 6, 00 6, 00 11, 00 5, oo 2o , 00 lo , 00 41 odrasll o t ro ci Uporaba pogrebnega voza brez spremstva v mestu 2o, oo 2o, oo g) uporaba pogrebnega voza s spremstvom v mestu 30, 00 3o, oo h) uporaba pogrebnega voza izven mesta do 6 km 4c , 00 4o, oo i) odranje na domu, sveče in posebne usluge se zaračunavajo po stvarnih stroških - režijska ura se obračunava a din 12, 00 Mrliški prti in "Okraski ter ostali material se zaračunava po nabavnih cenah s pribitkom lo% nabavnih stroškov Prevozi z avto furgonom: tekoči km se zaračunava a din 2, 00 stojnina preko o, 3 ure se zaračunava " 29, 00 Oskrba grobov za vzdrževanje grobov po naročilu se plača enotna oskrbnina in sicer : a) za rodbinski grvb na leto din 20, 00 b) za rodbinski grob 2 groba na. leto " 4o, oo c) za vsak nadaljnji grob na skupnem grobišču " 5, 00 č) za otroške grobve na leto 11 15, 00 Za peskanje in odvoz prese jane zemlje, rože in nasadi se zaračunava po nabavnih cenah s pribitkom lo% za kritje nabavnih stroškovPorabljeni čas se obračuna režijska ura a din 12, co SO Krško : d, ■ .. — Pokopališke usluge: vpisnina za grob din lo, oo najemnina za grob za dobo vsakih lo let: a/ grob z enim ležiščem " 80, 00 b/ " devmi ležišči " 12o, oo c/ vsako nadaljnje ležišče " 60, 00 č/ otroški grob " 5o, oo d) grobnica " 5oo, oo -At ' 42 - izkop in sa^grnitev jame: a/ za grob odraslega din 97, og b/ grob otroka, do 14 let starosti " 5 5, o o g/ poglobitev groba z izkopom in zasut jem " 121, 6 o - ekshumacija. tripel: a/ odraslega po starosti groba do lo let " 85, 00 b/ otroka do 14 let po starosti groba do lo let " 86, oo c/ odraslega ali otroka po starosti groba nad lo let " 45, oo - seciranje trupel : a/ pomoč pri s eci r ar. j u trupla v normalnem stanju " 95, oo b/ pomoč pri seciran ju trupla v razpadajočem stanju " 115, oo c/ reševanje in izvlačenje utopljencev in drugih ponesrečenih mrličev v normalnem stanju " 85, oo č/ reševanje in izvlačenje utopljencev in drugih ponesrečencev mrličev v razpadajočem stanju " 15o, oo d/ za uporabo prostora in inventarja za seciranje " 8o, oo - pogrebne usluge : a/ umivanje odraslega mrliča " 3o, oo b/ umivanje mrliča - otroka do 14 let starosti " 2o, oo c/ pr eoblačen j e mrliča naravnj smrti " 3o , og č/ preoblačenje seciranega mrliča ali ponesričenca " 45, oo d/ vlaganje ttirliča v krsto " 2otoo ®/ pogrebci - spremno osebje - po osebi " 2o, oo f/ uporaba mrliškega voza in prevoz " 35, oo g/ sprevodnik pogreba " 22, oo h/ prevoz z mrliškim vozom " 2 4, 5 o - opremljanje mrliške sobe na domu " 7o, oo - uporaba opremljene mrliške veze " loo, oo SO Slovenska Bistrica Pokopališke usluge • a) najemnina grobov za lo let - vrstni grob din 5o, oo - otroški grob " 2 5 , o o - družinski grob " loo. oo - grobnicej grobovi za žare, grobišča in kostnice " 3oc, oo Naj emnina za grobove za nadaljnjih lo let je enakč LCt • - 43 - b/ Pristojbina za grobve - vrstni in družinski grob din 16, oo - otroški grob " lo. oo - grobnica, grobovi za šare, grobišč?, in kostinice " 2o, oo Pristojbina za grobove se plača vsako leto, če je grob vzdrževan. c/ Ceno ostalih uslug - mrliški oder din 12o, oo - izkop in zasutje velikega groba " 7o, oo - izkop in zasut je otroškega, groba " 35, oo - poglobitev groba ^ # 3o, oo - prekopi grobov 6 - lo let " 3 5, o o 3-6 let " 70, 00 2-3 let " llo. oo do 2 1 e t " 1 So , o o - umivanje in oblačenje mrliča " 14, oo - prenos, prelaganje in polaganje mrliča " 6o, oo - doplačilo za prenos mrliča nad 3oo m " 66. 00 - prevoz s furgonom do lo kn: " 60, 00 Vsak nad al jn j i km se zaračuna po din 2, 00 SO Kranj Pogrebne storitve, ki jih opravi j a "Komunalni 1. izkop in zasipanje grobne jame, dimenzije 2 , 2ox l, 8ox c , 80 din 15 5, 2 o 2. izkop in zasipanje grobno jame, dimenzije l, 8oxl, 8oxo, 6o " 94, 98 3. izkop in zasipanje grobne j ame , dimenzije 1 , ooxl , 2oxo , 4o " 23, 5o 4. izkop in zasipanj e grobne jame, dimenzije 2 , 2ox2 , 2 0x0 , 80 " 18 9, 00 5. odvoz preostale zemlje od groba " 3o, oo 6. režijske ure delavcev pri pogrebnih storitvah " 13 , 60 7. dodatek za nezdravo delo (prekopi, pomoč pri obdukcijah itd. ) velja 5c^ od rodne režijske ure " 6, 80 8. cinjenje krste z materialom " 47. 00 9. umivanje in oblačenje pokojnika " 2o , 4o 10 . britje " 17, 00 11. najemnina za en gor bo " 15, o o 12. stroški ležanja s pogrebnim ceremonialom " 420^99 Pogrebne storitve, ki jih opravljajo pokopališke uprave pri KS: - najemnina za grob za eno leto din 15, co - najemnina za dva grobna prostora " 3o, oo \ 4 ti \ 44 najemnina s a otroški grob clin 5, o o izkop in zasutje normalne jame " 95, 00 izkop in zasutje poglobljene jame " 14o, oo izkop in zasutje otroške jame do starosti 5 let 11 4o, oo izkop in zacutje otroške j ame do starosti 5 do lo let 60, 00 režijska ura za delo na pokopališču (nctto) " 5, 00 Skupščina mesta L/ j ubijam Cena za osnovne pogrebne storitve je enotna in znaša za odrasle osebe din 92o, oo za otroke do 1 leta starosti " 47o, oo za otroke od 1 do 14 let starosti " 660, 00 V ceni za osnovna pogrebne storitve so zajeti naslednji stroški: - pogreb - krsta - tančica - krstna obloga - izkop in zasutje j ame - infekcijski dodatek - lokalni prevoz. Najemnine za posamezne zvrsti grobov znašajo letno: - grobnice in grobišča din loo, oo - dvojni grob "60, 00 - enojni grob " 3o , 00 - otroški grob " lo, oo