TBGOVSK talST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO xin. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 2. avgusta 1930. . Telefon št. 2552. ŠTEV. 89. V slovo! Včeraj je zapustil Ljubljano in svojo škofijsko stolico nadškof pre-vzvišeni gospod dr. A. B. Jeglič, da se na večer svojega trudapolnega in plodonosnega življenja odpočije od prestanih naporov v zatišju zibeli ljubljanske škofije, v idiličnem Gornjem gradu. Zapustil nas je splošno spoštovani nadpastir, ki je objemal v svojem srcu vso škofijo, čutil s prebivalstvom, se z njim veselil, pa tudi •žaloval. Z njegovo osebnostjo je ozko zvezana zgodovina v zadnjih 30 letih. S svojo odločno gesto je ustvaril pogoje za osvoboditev svojega naroda. Stal mu je zvesto ob strani v težkih časih svetovne vojne in ob prvih korakih, ko je stopal v svet kot svoboden, prost narod. Ostal je zvest svojim načelom tudi v svobodni domovini in z besedo, vzgledom in dejanjem v zadnjih 10 letih veliko pripomogel h hitrejši in uspešnejši konsolidaciji razmer. Bil je vsem vse! Z gospodarskimi krogi je bil ves čas svojega nadpa-stirovanja v tesnem stiku. Kazal je vedno živo razumevanje tudi za njihove potrebe in želje. Posebno so mu bila pri srcu katol. rokodelska društva, vajeniška zavetišča in obrtniški naraščaj. Zamudil ni nobene prilike, da se pomudi med rokodelci in vajenci, da jih okrepi v njihovih prizadevanjih in jim nudi moralno, pa tudi materielno pomoč za dosego njihovih lepih ciljev. Ob njegovem slovesu je iskrena čutila gospodarskih krogov tolmačila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, ki mu je poslala sledeče poslovilno pismo: »Prevzvišeni gospod nadškof! Ob nenadnem slovesu, ko zapuščate našo belo Ljubljano, torišče Vašega 32 letnega prezaslužnega in neumorno požrtvovalnega dela, čuti Zbornica za trgovino, obrt in industrijo svojo srčno potrebo, da Vam, Prevzvišeni, tolmači izraze svoje najudarnejše zahvalnosti za veliko naklonjenost, ljubeznivo zanimanje in dobrohotno podporo, ki ste jo naši Zbornici vedno in povsod izkazovali. Pri izvrševanju Vaših pastirskih dolžnosti ste imeli za gospodarske težnje in potrebe slovenskega ljudstva, za povzdigo njegove kulturne in strokovne prosvete ter za napredek in zboljšanje gmotnega blagostanja slovenskega ljudstva in končno za vsa stremljenja ter prizadevanja naše zbornice vedno toliko dobrohotnega razumevanja, da Vam dolgujemo trajno hvaležnost in iskreno spoštovanje. Te naše občutke spremlja v težki uri slovesa želja, da Vam Všegamogočni število let Vašega dragocenega življenja, ki je bilo vedno posvečeno plemenitemu delu, blaginji slovenskega ljudstva in pomoči vsem, ki so usmiljenja in podpore potrebni, kar najobilneje po-množi. Z iskreno željo, da ohranite našim gospodarskim krogom tudi v bodoče Svojo cenjeno naklonjenost, Vat prosimo, da blagovolite, Prevzvišeni gospod nadškof, sprejeti zagotovilo našega posebnega spoštovanja in udanosti.« Zveza Slovenije z morjem Pred nekaj dnevi je prišla iz. Beograda novica, da se v prometnem ministrstvu resno bavijo z vprašanjem gradbe proge Kočevje—Vrbovško. G. minister Lazar Radivojevič je imenoval posebno komisijo in ji dal nalogo, da čimprej izdela program za izvedbo te gradbe. To veselo vest smo vsi iskreno pozdravili, zakaj skrajni čas je, da po letih obstoja naše države dobimo že-lezncio, ki bo omogočila slovenskemu gospodarstvu pot na morje po lastni zemlji. Radi tega prav posebno želimo, da bi strokovna komisija hitro izvršila svojo nalogo in s tem omogočila čnmprejšnjo zgradbo. Prepričani smo, da se bo to tudi zgodilo, saj je železniška konferenca na Su-šaku, ki se je vršila dne 6. julija t. 1. zopet eklatantno dokazala, kako ne-obhodno potrebna nam je ta zveza. Enotni nastop gospodarsih krogov dravske in savske banovine je v celi državi in zlasti na merodajnih mestih napravil silen dojem. Da uspeh te konference ni izostal, nam dokazuje gori omenjena vest iz Beograda. In to je docela naravno.Saj tukaj ne gre za kako majhno, vicinalno progo, ampak za veliko prometno žilo, ki naj veže nova dva centra — Ljubljano in Maribor—z morjem. Da, še več!, Gre za naš Jadran, za Sušak, za Martinščico, Kraljevico, za naše luke torej, kajti naše gospodarstvo naj hrani naša pristanišča ter jim pomaga do razvoja in procvita. Glasovi italijanskega časopisja, ki je takoj po sušaški železniški konferenci dalo duška svojemu nezadovoljstvu, pač niso upravičeni in še manj umestni. — Naloga vsakega gospodarja je, da svoje gospodarstvo spravi v harmonično celoto. Tembolj je to naloga države same. Kako pridemo mi do tega, da v borbi med severnimi nemškimi pristanišči na eni strani in pa Trstom ter Reko na drugi strani, podpiramo v železniški tarifni politiki zadnji dve pristanišči samo zato, da gre tranzitni promet skozi Slovenijo v italijanska pristanišča, ki imajo radi tega največ koristi. Zakaj naj bi ne šel tranzitni promet po naši zemlji v naša pristanišča. To vprašanje je imperativna zahteva pametnega gospodarstva, ki pozna na to edino pametni odgovor: Brez odloga graditi. Čez 80 milijonov dinarjev dajemo na leto tujim pristaniščem samo zaradi tega, ker v dobi celih 11 let nismo zgradili proge, ki stane komaj nekaj čez 200 milijonov dinarjev. Je neverjetno, da se v očigled teh dejstev, ni prej kaj pozitivnega storilo. V dobi 11 let po svetovni vojni je nastalo nič manj kot 19 projektov za zvezo Slovenije z morjem. Bile so se hude borbe med posameznimi načrti, odnosno njihovimi pristaši, toda kljub ljuti borbi, ki je izvedbo zveze Slovenije z morjem zavlačevala, so si pristaši ne kakor druge proge bili edini v tem, da gre za gradbo zveze Slovenije z morjem, vsi so hoteli zvezo Slovenije z morjem; edino v tem je bila razlika, da so nekateri vpošte-vali bolj splošne interese. Kot končni zmagovalec je izmed vseh projektov izšel Klodič-Hrovat-Kavčičev projekt. Zakaj je zmagal baš ta projekt? Odgovor: Edino pravilen princip v železniški politiki je namreč, da se vprašamo najprej po svrhi nove proge in potem se šele delajo detajlni načrti v terenu, a ne narobe. Ravno tako je načelo železniške politike, da mora vsaka nova proga sistematično izpopolnjevati že obstoječe železniško omrežje. Čisto naravno je, da mora tako postopanje, taka idejna zamisel končno zmagati nad projekti, ki niso bili ustvarjeni na tako trdni bazi. Edino Klodičev načrt je vpošteval oba prej navedena principa. Klodičeva proga iz Kočevja na Vrbovško omogoča in direktno daje vzpodbudo za gradnjo kratkega in pa tehnično prav lahko izvedljivega odcepa na Črnomelj, ki bi bil dolg samo 26 km in bi stal samo 80 milijonov dinarjev. Na ta način bo preko zvezo Št. Janž—Sevnica na mah združena cela Slovenija z morjem in železniško omrežje Slovenije bo usmerjeno na morje po lastni zemlji. Da je zmagal Klodič-Hrovat-Kavčičev projekt, je logično. Ta zmaga je izven dvoma. Že dne 8. novembra 1927 se je prometno ministrstvo odločilo za progo Kočevje—Vrbovško. In pred nekaj dnevi je g. prometni minister Lazar Radojevič zopet dal direktivo: realizacija proge Kočevje —Vrbovško. Borba je prenehala, doba dela se je začela, želimo, da bi bilo delo čimprej dovršeno v korist naše države in nas vseh. PR1K R OJE V ALNI TEČAJ ZA KROJAČKE V NOVEM MESTU. Zavod za pospeševanje obrta Zbrnice TOI v Ljubljani priredi v Novem mestu poseben prikrojevalni tečaj za izdelovanje damskih oblek. Tečaj se l>o vršil od 18. avgusta do 6*. septembra t. 1. Pouk ho trajal dnevno po 8 ur. Poučeval bode lastnik damskega krojaškega ateljeja in koncesijonirani strokovni učitelj gosp. Teodor Kunc iz Ljubljane. Učnina znaša 100 Din, preskrba potrebnega materijala ipa 70 Din. Pozivamo vse krojače in krojačke damske obleke, ki se žele udeležiti tega tečaja, da se najkasneje do 11. avgusta t. 1. prijavijo z označbo naslova Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. AGRARNA REVIZIJA. V posameznih banovinah so pričeli z revizijo posestnih razmer, nastalih vsled agrarne reforme. Številnim agrarnim interesentom so posestva, ki jih niso obdelovali, temveč jih rabili samo v špe-kulacijske namene, že vzeli; samo v Donavski banovini n. pr. nad 800. Nova razpoložljiva zemlja se odda poljedelskim delavcem. V Vojvodini imajo prednost oni izseljenci iz Ogrske, ki doslej niso dobili še nobene zemlje. Po nared-bi poljedelskega ministra dobijo denarno pomoč, poljedelsko orodje in semen. Pospeševanje industrije na Ogrskem in pri nas Med nasledstvenimi državami si največ prizadeva za praktično pospeševanje industrije Ogrska, ki je v ta namen uveljavila že v letu 1907 za takratne prilike moderen zakon. Pospeševanje je po tem zakonu obstojalo v izdatnih davčnih ugodnostih in v denarnih podporah za podjetja, ki so se zavezala, da uvedejo nove tovarniške panoge. Izza uveljavljenja zakona so se posebno po posledicah vojne razmere tako izpremenile, da so se merodajni krogi odločili za reformo veljavnega zakona. — Davčne ugodnosti naj ostanejo tudi v novem zakonu še nadalje v veljavi, podpore pa se bodo spričo dejstva, da je industrializacija v državi izza 1. 1907 izdano napredovala, dajale za racionalizacijo obratov, za ustanovitev socialnih naprav ali znanstvenih preizkuševalnih oddelkov. Pri dovoljevanju denarnih podpor se bo posebno oziralo na to, ali bi ustanovitev ali razširjenje podjetja moglo izboljšati trgovsko bilanco. V upoštevanju tega vprašanja trgovske bilance se osnutek novega zakona bistveno razlikuje od sedaj veljavnega. Dočim je bil sedanji zakon usmerjen glede izboljšanja bilance samo v toliko, da je pospeševal izvoz produkcije, ki je presegala domači konzum ali pospeševal produkcijo predmetov, ki se uvažajo, se v novem zakonu predvideva tudi podpiranje industrije, ki se hoče usmeriti vsaj deloma na izvoz svojih produktov. Podjetja, ki izvozijo najmanj 25 osdtotkov svoje produkcije, naj bi dobila kvoti izvoza primerno davčno in taksno prostost. Ako pa bi šlo za izvoz produktov, ki se izdelujejo iz pridelkov ogrskega poljedelstva, bi se ugodnosti v davčnem in taksnem oziru izdatno povečale. Izvoz industrijskih predmetov naj bi se pospeševal tudi z dovoljevanjem izvoznih kreditov in z udeležbo države pri zavarovanju teh kreditov. Po novem zakonu naj bi se tudi oddaja javnih nabav prilagodila potrebam domače industrije. Vlada naj dobi z novim zakonom pooblastilo, da drž. pridobitne naprave pregleda in ustavi, ako bi se prepričala, da njihov nadaljni obstoj za javne interese ni potreben. Državna in druga javna podjetja, če po svoji naravi ne spadajo med pridobitne naprave, ki za javne interese niso brezpogojno potrebne, se smejo na novo ustanavljati samo z dovoljenjem trgovinskega ministra. Trgovinski minister bo z novim zakonom dobil tudi pravico v primerih, v katerih domačo potrebo pokrivajo že obstoječa podjetja, prepovedati snovanje novih tovarn za dotični predmet, če zadeva izvoz dodanega predmeta iz svetovno gospodarskih in trgovinsko političnih razlogov na težave in ovire. Minister bo smel za prepoved ustanovitve novih podjetij za določene tovarniške panoge določiti zaporni rok, kakor je na primer pri nas določen za ustanovitev novih tovarn špirita. Zakona za pospeševanje industrije pri nas v tej obliki še nimamo, pač pa so ga zahtevali industrijski krogi že leta 1927. Zanimivo je, da je ob tej priliki predstavnik industrijskega oddelka v ministrstvu trgovine in industrije nastopil proti zakonu za pospeševanje industrije in ga označil za nesprejemljivega za naše prilike, češ da bi njegovo uveljavljenje stavljalo na državno blagajno prevelike zahteve. Izgleda, da ima industrijski oddelek interes, ostati pri sedanjem pač nad vse primitivnem načinu naše industrijske politike, ki se' v glavnem osredotočuje v izdajanju raznih potrdil in komisijskem ogledovanju podjetij. Mi se seveda z industrijskim oddelkom v teh nazorih ne moremo strinjati in smo mnenja, da to, kar gre na Ogrskem, koje ozemlje je bilo po vojni izdatno okrnjeno, bi lahko šlo tudi v Jugoslaviji, ki je v zadnjih petih letih v vsakem oziru konsolidirala svoj gospodarski položaj in navzlic velikim izrednim investicijam uravnovesila svoje finance. Da se ta stvar pri inas še ni izpeljala, je krivo pogrešno naziranje nekaterih krogov, da je pri nas vsaki industriji postlja-no z rožicami in da brez vsakih tež-koč dosega ogromne dobičke. Posebno se to opaža v zadnjih časih tudi pri obdavčevanju. Treba pa je le nekoliko pogledati v obratne prilike, da se vidi, da je tudi pri naši industriji nastopil že skrajni čas, da se ji s podobnim zakonom omogoči uspešnejša ■borba z mogočno inozemsko konkurenc in da priliko, da zaposli večje število brezposelnih delavcev, ne pa da je primorana, reducirati in odpuščati delavce, kakor opažamo v mnogih primerih v zadnjem času. vseh vrst eno- m večbarvne Jugografika Ljubljana, Sv. Petra nasip 23 SLIVE IN DRUGO SADJE V SRBIJI. Izgledi za letošnji pridelek sliv v Šu-madiji in tam koli so precej ugodni. Iz Šabca bodo izvozili letos tudi sveže slive. Kvantitativni zaključek sadnega pridelka je dober, kvaliteta pa ni vseskoz zadovoljiva. Izvoz se je že pričel, a se razpošiljajo zaenkrat le manjše množine (aprikoze). Eksporterji pazijo letos na ovojnino mnogo bolje kot druga leta, kar je prav umestno. Od zunanje obTike je prav veliko odvisno. Zato so izgledi za placiranje blaga v inozemstvu letos bistveno boljši, in to tern bolj, ker se Privil. d. d. za izvoz deželnih produktov za izvoz sadja živahno zanima. * * * NOVE ŽELEZNIŠKE TARIFE. Železniško - tarifni odboj- je bil sklican za 18. avgust k seji v Beograd. — Dnevni red je sledeči: 1. Osnutek novega tarifnega reda za osebni in blagovni promet; 2. osnutek za ustanovitev mednarodne tarifne zveze; 3. pronietnotarif-ne odredbe za pospeševanje izvoza; 4. eventualia. — Na predloge in mnenja gospodarskih organizacij glede tarif se •kodo posebno ozirali. * * * STALNA JUGOSLOVANSKA VINSKA RAZSTAVA V HOLANDIJI. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu namerava urediti v Holandiji stalno jugoslovansko vinsko 'razstavo. Konzulatom bo naročeno, da bodo izbrali pripravno mesto, kjer bi bil razstavi zagotovljen večji uspeh. Razstava v Holandiji bo vsebovala samo najboljše vrste jugoslov. vinske produkcije. * * * PRIDELEK PŠENICE V BANATU. ' V Banatu je bilo posejanih lletos s pšenico ca 300.000 hektarov. Če vzamemo za 1 ha povprečni pridelek 14 met. stotov, dobimo vsoto 4,200.000 stotov. Računajmo domačo porabo na 2 stota za osebo in 1 stot za seme, dobimo za ves Banat 1,700.000 met. stotov lastne porabe. Za izvoz -bi preostalo torej 2 milijona 506.000 stotov pšenice. Ječmena in ovsa so sejali v tako majhnih množinah, da krijeta samo domačo porabo in da za izvoz ne prideta v poštev. Pač pa se bo moglo šele po pridelku koruze z gotovostjo določiti, kakšne količine pšenice se bodo mogle iz Banata eksportirati: Kajti če koruza ne uspe dobro, se mora poseči po pšenici. Cenijo, da bo znašal izvoz pšenice okoli 110.000 vagonov pri povprečni ceni 170 Din za met. stot. Upoštevanje pasivnih Pridobnina se odmerja po novem zakonu o neposrednjih davkih na sličen način kakor se je odmerjala svo-ječasno dohodnina. Po avstrijskem zakonu o osebnih davkih se je odmerjala pridobnina za vsako obrt ali trgovino samo po zunanjih znakih, v prvi vrsti po številu delovnih moči ali pa po višini prometa. Na višino dohodka samega se ni oziralo, pač pa se je ugotovilo v vsakem primeru, če je bila plodonosnost podjetja navadna, ali pa če je bila večja ali manjša. V poslednjih dveh primerih se je pridobnina lahko za nekaj postavk zvišala ali pa znižala. Po novem zakonu o neposrednjih davkih je pa v svrlio odmere pridob-nine določiti v vsakem primeru čisti dohodek podjetja ter se pridobnina odmeri potem od tega dohodka z 10, 8, 8 ali 4 odstotki. Tudi dopolnilni davek se odmeri z odstotki ugotovljenega čistega dohodka. Ta čisti dohodek se določi tako, da se od kosmatega dohodka, ki ga doseže podjetje, odštejejo te štiri postavke; 1. najemnina ali pa najemna vrednost obrtnih prostorov (lokala), 2. plače in dnine pomožnega osebja in služabništva, 3. obresti od glavnice, najete za obrat, 4.ostali stroški, to je raznovrstni režijski stroški. Ostanek, ki se dobi na ta način, tvori čisti dobiček, ki je podvržen pridobnini. Kar se tiče obresti, ki jih je imelo plačevati podjetje za dolžno glavnico, se pri dohodnini ni delala svoječasno nobena razlika. Obresti od lastne glavnice sicer ni bilo moči upoštevati, pač pa vse obresti od tuje, to je od izposojene glavnice, samo da so bile verjetno dokazane. Upoštevale so se brez razlike, ali jih je bilo plačevati od »vložene« glavnice, kakor imenuje novi zakon osnovno glavnico, ali pa če jih je bilo plačevati od obratne glavnice. V smislu čl. 54, točka 4 novega zakona se obresti od obratne glavnice, to je obresti od dolgov, ki obreme-njajo posel sam, še vedno lahko odbijajo^ kolikor so posamezno in po-imenoma izkazane in dokazane. Teh obresti vendar nikakor ni zamenjavati z obrestmi od osnovne (»vložne«) glavnice, ki v smislu člena 55, točka 6 zakona niso odbitne, najsi so kot faktični izdatki verodrstojno dokazane. Ako pomislimo, da je veliko podjetij, ki rabijo razmeroma le malo 6b- ZNIŽANJE TRANSPORTNIH TARIF ZA ŽITO. Seja v finančnem ministrstvu se je ob prisotnosti zastopnikov drugih interesi-ranih mnistrstev pečala z gornjim predmetom. Napravljen je bil sklep, da se tarife za transport žita v svrho pospeševanja izvoza med izvozno sezijo znižajo. Finančni in prometni minister bosta predložila min. svetu primerne predloge. * * * DOBAVE ZA ARMADO. Po odredbi vojnega ministra se bodo nakupile večje množine živil itd. direktno pri producentih, da pride z izlo-čenjein prekupcev armada do cenenih živil itd. Direktni nakupi se bodo vršili v senu, slami, ovsu, koruzi, mesu itd. Moka in drugi porabni predmeti se bodo nabavljali kot doslej licitacijskim potom. * * * SVILOPREJKA V BAČKI. «r Čeprav vremenske razmere letos za rejo sviloprejke niso bile ravno preveč ugodne, so zaključki vendar zelo zadovoljivi. Večkrat je letošnji pridelek kvantitativno večji od lanskega. V Petrovem selu n. pr. so prodali kmetje 7889 kg kokonov, ki so bili tudi kvalitativno izvrstni. Stari Bečej je prodal 7109 kg kokonov itd. obresti pri pridobnini. ratne glavnice, pač pa visoko osnovno (»vložno«) glavnico in da absorbirajo pri takih podjetjih, na primer pri tovarnah, električnih napravah itd., obresti od osnovne glavnice velikokrat skoraj ves dobiček, se nam zdi neupoštevanje teh obresti preveč fiskalno ter bi bilo treba zakon o neposrednjih davkih zlasti v tem oziru omiliti. Pred očmi imamo neko veliko tovarniško podjejte, ki je ravno zaradi visokih obresti od osnovne glavnice pasivno. Davčna uprava je obresti prištela v smislu čl. 55, točka 6 zakona seveda k dohodku in dobila na ta način namesto faktične izgube z lahkoto celo 200.000 Din čistega dobička ter je davek potem od tega zneska odmerila. Kakor je zakon sedaj v veljavi, bo pritožba, ki jo je vložilo omenjeno podjetje, v tem oziru predvidno brezuspešna ter bi bilo res potrebno, da se pri prihodnji noveli k zakonu o neposrednjih davkih tudi ta trdota odpravi, tako da bi se smele upoštevati obresti od tuje glavnice brez ozira nato, ali je bila vzeta glavnica za prvotno napravo podjetja, kot vložena«, to je kot osnovna glavnica, ali pa če je bila vzeta samo za tekoče izvrševanja obrata, kot obratna glavnica. Saj je res, da je pri vloženi izposojeni glavnici potrebno plačilo obresti za dosego dohodninskega vira, ker je' vložena glavnica bila potrebna kot investicija, ne pa za dosego in vzdrževanje dohodkov, vendar pa gre za praktično življenje tako razlikovanje odločno predaleč, kajti obrat je obremenjen z obrestmi, pa naj se te plačujejo za vloženo ali obratno glavnico. Gospodar ne vpraša v tem primeru, za kaj plača, temveč koliko pač plača. U. Tvrdka II. Novak, Zagreb, Maksi-mirska cesta 64 želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki izdelujejo, odnosno prodajajo sita za vetrnjače. O NAKUPU UMETNIH GNOJIL ZA POLJEDELSTVO. Nekaj simo o tem že poročali. Dalje beremo: V Zagrebu so imeli zastopniki zadružnih zvez tudi priložnost za podroben razgovor z zastopniki domače industrije superfosfatov. Industrija je izrekla svojo pripravljenost, da pomaga zadrugam z dolgoročnimi krediti po nizki obrestni meri. Dalje je opozorila industrija na državno pomoč, ki jo dajejo druge države za nakup umetnih gnojil. Zlasti sta pospešujoče nastopili romunska vlada s prevzetjem 25 odstotkov nakupne oene in pa ogrska vlada z olajšanjem kreditov in z delnim prevzetjem kupne oene. Domača industrija je tudi obljubila, da bo napravila poljedelstvo deležno vseh tarifnih ugodnosti, ki se dajo doseči za nabavo surovin in pomožnega materijala. — Napravili se bodo primerni koraki, da se doseže državna pomoč pri nakupu umetnih gnojit tudi za jugoslov a nsko pol jed elstvo. Te dni se je izvršil ministeriatni ogled normalnotirne proge Kuršumlija-Prišti- na, ki bo zgrajena v prihodnjem lletu. Proga bo dolga 60 km in bo spajala Kosovo z Donavo. Edina težkoča pri gradbi bo 2900 un dolg predor. Letina v Vojvodini kaže precej slabo, v južni Srbiji izborno, v Srbiji dobro, povsod drugod srednje. Pridelek bo vob-če večji kot lani. Izgledi za pridelek riža so precej ugodni. Koruza kaže v vsej državi izredno dobro. Za dvig živinoreje se pripravljajo o poljedelskem ministrstvu važne odredbe. Nizke cene poljedelskih produktov kažejo na potrebo najdalekosežnejšega i) o speš e va n j a ži vi n o rej e. Stroške za most čez Donavo pri Brzi Palanki bp nosila na polovico Jugoslavija, na polovico Romunija. Sladkorna pesa v Nemčiji ima letos povprečno 12-4% sladkorne vsebine; lani 9%. Tudi teža listov in gomoli je večja kot lani. Za zaščito poljedelstva na Poljskem bodo odredili nove odredbe; tako je bil sprejet predlog poljedelskega ministra, da se zviša uvozna carina na ameriško mast in pšenico. V’ Španiji so vpeljali zacarinjenje v zlati ali v inozemski vrednoti, a skoraj izključno le za luksuzne predmete, za avtomobile in podobno. Konkurzov v češkoslovaški je bilo v juniju 76, poravnav 817, odnosni številki za lansko leto sta 34 in 255. Torej je letošnje leto dosti slabše od lanskega. Velika modna tvrdka L. Zwieback na Dunaju, o koje insolventnosti smo že poročali, je pri poravnalni obravnavi ponudila 35% kvoto v devetih mesečnih obrokih. Do končne poravnave vodi poslovanje tvrdke poseben odbor. Poljska lokomotivna industrija je pri nabavah za Bolgarijo že v drugič uspela. Kot prvič je tudi sedaj stavila dosti nižje 'oferte od dragih ponudnikov. Nemške jeklarne so napravile v prvi letošnji polovici 6,580.000 ton surovega jekla, to je 11,740.000 'ton ali 20-98 % manj kot lani v istem času. Produkcija valjarn je znašala 4,?G10.000 ton ali 1,100.000 manj kot v prvi lanskipOlovici. Obtok bankovcev v češkoslovaški je izkazan, s ca 6400 milijonov Kč, kritje je 45%. Prvi korak za smotreno kreditno politiko Nemčije je bil narejen pred par dnevi na seji pod vodstvom predsednika Državne banike dr .Luthra. Posvetovali so se o ugoditvi kreditne potrebe vseh v poštev prihajajočih državnih ministrstev itd. za bližnji čas, da se omogoči enotna denarna politika države in se doseže kolikor mogoče racionalna izraba vseh kreditnih možnosti. Državna banka naj ima trajen pregled o kreditni potrebi države. Sledile bodo še druge podobne seje. Anglohanka v Pragi bo odpustila vsega skupaj 600 uradnikov; 300 jih je že prostovoljno prosilo za odpust, ker so s tem zvezane večje ugodnosti; 300 jih bo še odpuščenih. Cene blaga, ki se izvaža iz češkoslovaške v Kanado, bo prišel v Češkoslovaško študirat zastopnik kanadske carinske uprave A. R. Hind. Seveda bodo vedno 'zraven zastopniki oslov. trg. zbornic, da ne pride do »nesporazumov«. Cena umetnega dušika ostane v bodoči kampanji nespremenjena; tako so sklenili evropski producenti v Parizu. Dejstvo te enotne politike glede cene smatrajo kot ugoden znak za sporazum o kontingentiranju produkcije. Tedni se bo o tem vršila v Parizu nova konferenca, ki se je bodo najbrž udeležili tudi zastopniki čilenske solitrove industrije. »Cosana« (Compahia Salitrera National) v Chile ima 375 mil. dol. glavnice; 50% obdrži vlada, 5% je prepuščenih zasebni industriji, h kateri pripada »lasti ameriška Guggenheimova skupina, ki kontrolira tretjino čilenske solitrove industrije. Blagovni promet v pristanišču Rotterdam je znašal lani 21*3 milj. ton, v Hamburgu 20-7, v Antwerpu 20-6. Nemška industrija voznih koles je pričela s koncentracijo. Ogrski mlini so znižali ceno moke za 3 pengo z ozirom na padec žitnih cen. Vi zaslutite, te imate MAG6I1” izdelke za Juhe Razpeiuje v kraJ.-ovisv Jugosiaviji Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjeva 26 SSalno W zalogi! iz prakse upravnega sodišča v Celju. .Tudikati tinančno-pravnega relerata upravnega sodišča. (Zbral referent finančno - pravnega senata g. dr. Ludvik B renče, sodnik upravnega sodišča v Celju.) (Nadaljevanje.) 115. Ubožni odstotek ni prenosna taksa. (4. odst. prip. 2 k tarifni post. 12. čl. 105 f. z. 1928/29.) Z zakonom o javnem oskrbovanju ubožcev v občinah z cine 28. VIII. 1883 kranj. dež. za,k. št. 17 uvedeni 1% izkupila vseh prostovoljnih prodaj ni po gornjem določilu ukinjen, ker ni prenosna taksa v smislu tar. post. 12 iz naslednjih razlogov: 1. Citrani zakon ne določa, da pripada 1 % od premoženjskega prenosa, kar tvori bistvo prenosne takse, nego le, da se pobira od izkupička prostovoljnih dražb, s čimer je hotel določiti v prvi vrsti odmeino podlago. 2. Ubožni odstotek se pobira na enak način kakor taksa po točki 2 tar. post. 81, ki je taksa v pravem pomenu besede za uradovanje. odnosno izvršitev javne prodaje. 3. Davčni objekt pri ubožnem odstotku ni pravni posel, nego izkupiček kot tak, ki je tudi obenem odmema podlaga. 4. Razlog zavezanosti pri ubožnem odstotku ni sprememba posesti, ker bi se sicer morala obdačiti vsaka posestna sprememba, ikakor velja to za prenosnino, nego je hotel zakonodajalec le priliko prostovoljne javne dražbe porabiti za obdačenje. (A 120/29.) 116 Odobritev mestnih proračunov na podstavi čl. 102 fin. zak. 1928/29. Odobritev mestnih proračunov na podstavi čl. 102 finančnega zakona 1928/29 daje finančni minister v izvrševanju svoje nadzorstvene pravice, vsled česar ne more taka proračunska odobritev brez zakonite pooblastitve (glej sedaj čl. 5. zakona o po-daljšavi, izpremembah in dopolnitvah odredb dosedanjih finančnih zakonov, ki se nanašajo na samoupravna telesa, z dne 31. X. 1929 Sl. N. br. 279-CXII) posegati v konkretne, z zakonom pridobljene pravice posameznih oseb, predvsem davkoplačevalcem odvzeti z zakonom dovoljeno razbremenitev ali njim nalagati nova bremena. (F 130/29.) 117. Pobiranje samoupravnih prenosnih taks. (Čl. 5 zak. o podaljšavi veljavnosti, izpremembah in dopolnitvah odredb dosedanjih fin. zakonov, ki se nanašajo na samoupravna telesa, z dne 31. X. 1929 Služb. Nov. br. 279/CXII.) Odmera v smislu staj. dež. zakona z dne 31. III. 1905 drž. zak. št. 95 mestni občini mariborski pri-stoječe doklade na državno prenosno 'takso ni zakonita kljub temu, da se je odmera izvršila po 28. XI. 1929, ki dopušča samoupravnim telesom, pobirati prenosno takso, če to odobri izjemoma, na posebe obrazloženo zahtevo, minister za finance, ako pobiranje ne temelji na omenjeni posebni odobritvi fin. ministra, nego na le v izvrševanju nadzorstvene pravice danem odobrenju proračuna v smislu čl. 102 fin. zak. 1928/29, ki pa kot administrativni akt fin. ministra ni moglo derogirati določil čl. 89 fin. zak. 1927/28 in cl. 105 fin. zakona 1928/29 o prepovedi pobiranja doklad na n re n osno takso, ki so veljala pred uveljavitvijo zakona z dne 31. X. 1929 Službene Novine br. 279/CXII. (F 35/30.) 118. Trošarina. Iz bistva trošarine kot konzumnega davka, t. j. da je njen namen obdačiti osebno potrošnjo, in je njeno pobiranje z drugim gospodarskim dogodkom, n. pr. s proizvod- njo ali s prometnim aktom, združeno j le iz davčnotehničnih razlogov, izvira, , da zadene, čim stopi v veljavo pravna norma, ki je bodisi na novo uvedla trošarino bodisi obstoječo trošarino le povišala, nova ali povišana trošarina eo ipso, ne da bi bilo treba posebne-ga zakonitega določila v tem pogledu, vse trošarinske predmete, torej tudi še neobdačono ali z nižjo trošarinsko postavko obdačeno zalogo. To načelo velja tudi za avtonomne doklade na državno trošarino, ker imajo doklade davčnopravno isto bistvo kakor državna trošarina in se od te razlikujejo le po odmerni podlagi, ki je pri državni trošarini množina in vrednost trošarinskega blaga, pri dokladah pa predpisana državna trošarina sama. Ta okolnost pa ne posega v bistvo davka, nego le v način pobiranja, vsled česar je mogoče, da se pobirajo povišane avtonomne doklade s samostojno odmero od zaloge, od katere se je državna trošarina že pobrala. (A 76/29—6.) Cenjeuita trgovcem, obrtnikom in zasebnikom se priporoča „BRZOPROMET“ auto • prevozniška družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 4. Prevažanje vseh vrst blaga, odvoz in dovoz na kolodvor. — Prevozi tudi na deželo ob vsakem času in najhitreje. Jamstvo za točno in skrbno dostavo. Minimalne prevozne tarife, pri stalnih prevozili po dogovoru. — Cenjena naročila naj se oddajajo osebno ali telefonično v pisarni, Mikloši-• čeva cesta štev. 4. Telefon štev. 2182. M0N0P0LSKI DOHODKI V MESECU MAJU 1930. V tem mesecu so bili dohodki razmeroma jako nizki. Kapram dohodkom v mesecu maju I. 1929. so padli /.a 12 in pol milijona Din, napram dohodkom v mesecu aprilu t. 1. pa iza 1 in pol milijona Din. Znašali so iza tobak 146-8, za sol 11, za petrolej 2-6, za vžigalice 10‘-1, /.a cigaretni papir 9 in za razno blago 0-7 milijonov Din, skupaj torej 186-8 milijonov Din. Dohodki so padli za vse mono-polske predmete razen za vžigalice, za katere so dohodki stabilizirani, odkar so se oddale v tujo eksploatacijo. Največji izpad izkazuje petrolej, ki tudi sicer v faznih mesecih 'kaže različne dohodke. Monopolski dohodki enega meseca ne morejo biti merodajni za presojo položaja, ker je reziiltat lahko odvisen tudi od načina knjižena in raznih drugih formalnih okolnosti. Padec dohodkov v mesecu maju, dasi .je neprijeten pojav, še ne kaže na splošno padanje monopol-skih predmetov. Gospodarskih razlogov za ta pojav ni, ker položaj v mesecu maju t. I. ni bil neugodnejši nego je bil v istem mesecu lanskega leta. MOST BE0GRAD-ZEMUN. Dela za »graditev tega onostu, ki naj zveže Beograd preko Save z Zemunom, so se že pričela. Dela izvršuje francosko velepodjetje Batignol, ki ima že od preje koncesijo za izsuševanje pančevskih močvar. Most bo zgrajen 12 m nad najvišjim nivojem Save. Gradba bo trajala 3 do 4 leta. IZVOZ JUGOSLAVIJE V OGRSKO. Jugoslov. generalni konzul v Budimpešti dr. B. Pavlinovič je priobčil obsežno delo o izvozu Jugoslavije v Ogrsko. V obče ugotavlja, da je jugosl. izvoz obremenjen z višjimi transportnimi stroški kot izvoz konkurenčnih držav. Kot izvozni predmeti pridejo v prvi vrsti v poštev razne vrste lesa (stavbni les, drva, železniški pragovi) in agrarni produkti (v prvi vrsti sveže in posušeno sadje). Z lesom zalagajo Ogrsko ipoleg Jugoslavije še Češkoslovaška, Avstrija, Poljska in Romunija. Med predmeti, ki jih izvaža Jugoslavija v Ogrsko, zavzema les s 40 do 42 odstotki skupnega izvoza prvo in nadkriljujoče mesto. Pogoji za dvig jugoslovanskega lesnega eksporta v Ogrsko so: natančno ista kvaliteta kot je bila sklenjena, hiter transport in upoštevanje določenega dobavnega roka. Izvoz drv trpi vsled okolnosti, da ležijo v poštev prihajajoči večji kraji bliže avstrijski in češkoslovaški meji kot pa naši meji. Izvoz železniških pragov, dogovine itd. je še zelo otmejen. — Na agrarne produkte, ki jih izvaža Jugoslavija v Ogrsko, odpade 13-73% njenega ogrskega izvoza; od teh odstotkov pride na koruzo 6-13%, pri čemer gre pa večinoma za tranzitni promet. Na sadje pride 4‘37%; ti odstotki bi se dali bistveno zvišati, če bi se izpolnile zahteve konsumentov glede kvalitete, vlaganja in hitrosti transporta. V poštev pridejo v prvi vrsti namizna jabolka in orehi, dalje posušene slive.’ Tudi izvoz lanu in konoplje bi se dal še zvišati, pa krije že sedaj ca 75 do 80% skupne ogrske potrebe. Najvažnejši pogoj za zvišanje izvoza je znižanje transportnih tarif. Kvalffetna Znamka t Zahtevajte povsod 1 PADEC INDIJSKIH CARINSKIH DOHODKOV. Carinski dohodki v Angleški Indiji so padli v drugem letošnjem četrtletju za 802.500 funtov. Ta padec je brez dvoma posledica močne reakcije Gandhijevega gibanja, ki je s svojim razdirajočim delovanjem omajalo zaupanje. na znotraj in do trgovine; zato so se slabe kupčije indijskih trgovcev poznale občutno tudi pri dohodkih vlade. Tečaj 1. avgusta 11430. ^0*1)1* ševai&te f>ln Dia »FVIJEE: Ain*t*rd*m 1 h. fofcL , . Rartia IM 13-465 22-715 13-495 Budimpešta 1 pragi . . Čarih 100 tr 109440 7-9598 t ouUO 1097-40 7-9898 274 72 56-28 221-87 167 61 295-35 DmuJ 1 ftjllag London 1 funt-Kewyork 1 dolar P*»ii 100 te Pr**a 100 fcrom 16681 Tt*[ 100 Ut Obtok bankovcev je znašal po zadnjem i/.kazu Narodne banke 928 mil. šil., kritje bilo 81-3%. Eksekutivno pobiranje davkov se je pričelo 15. julija. Dosedanji zaključki so prav dobri. Beograd bo dobil avtomatično telefonsko centralo, ki bo pričeila obratovati najbrž že v teku prihodnjega leta. Potrebni material (kabli, telefonski apa-uati itd.) je že naročen. Pomoč vlade za hmeljarstvo v češkoslovaški. Te dni se je vršila v čslov. poljedelskem ministrstvu v Pragi seja producentov hmelja dn so govorili o hmelj-ski krizi. Za financiranje letošnje trgatve hmelja bo dala Deželna banka kredite ipo 5% na 6 mesecev. Sklenili so ustanoviti centralni informacijski urad, ki naj olajša placiranje hmelja v inozemstvu. Ministrstvo je priporočalo producentom; hmelja ustanovitev centralne prodajalne, ki bi mogla imeti velik vpliv tudi na inozemske trge. Minister je obljubil, da se bo zavzel za želje hmeljskih producentov pred parlamentom. V prvi vrsti zahtevajo le-ti posojilo v znesku 50 milijonov Kč iz donosa zvišanega davka na pivo. — Tako gre v Češkoslovaški vlada hmeljarjem na roko. Z njeno pomočjo upajo hmeljarji krizo premagati. Carinsko zvišanje v Avstriji. Nekatere podatke smo že navedli, nekaj še d odenemo: :Na novo so sklenili vpeljati carino na krompir, in sicer 8 zlate krone; zelenjava /bo v bodoče zacarinjena avtonomno z 10 zl. kronami. Zelo bodo zvišali carino na razne vrste sladkorja; ca, rina na sadje bo zvišana od 5 na 20 zl. kron, na smolo od 10 na 24, na terpentin od ‘M na 60, na cigaretni papir od 30 do 60, na ne posebej navedeno papirno blago od 10 do 12 na 15 do 20. Zvišana bo nadalje carina na čeveljsko kremo, na lake, nuilo, umetna gnojila, bencin, britvene -kline in na razne kemikalije. Pogajanja o carinsko - tarifni noveli so Se v polnem teku. Vsa ta in že prej navedena zvišanja je sklenil carinski odbor v avstrijskem parlamentu. Kakor vidimo, so vse te zvišane carinske postavke za sosedne države najdalekosež-nejšega pomena. Konkurzna epidemija v USA. Vsled neugodnega gospodarskega položaja vlada lotos v Zedinjenih državah brezpri-merna konkurzna epidemija. V prvi polovici letošnjega leta je prišlo v USA v konkurz 13.771 tvrdk, to je za skoraj 160 več kot v isti dobi preteklega leta. S tem je prekoračena dosedanja največja konkurzna številka v USA, (13.384 slučajev v prvi polovici leta 1922. Za močnejše naraščanje kot število konkurzov zaznamujejo pasiva imsoLventnih tvrdk, ki so bila s 337'1 milijona dolarjev za 104-9 mil. dol. večja kot v prvi polovici lanskega leta. številke nam kažejo, kako more gospodarska depresija v Ameriki grožati celo eksistenco večjih podjetij. Borzni krah in trustne družbe, časopis »Financial Age« priobčuje seznam letnih dohodkov newyorških trustnih družb, in vidimo iz njega, da ni niti borzna deruta niti nazadovanje kupčije slabo vplivalo na dohodke družb. Čisti dohodki 24 trustnih družb so navedeni s koncem fiskalnega leta 30. junija t. 1. s 106-97 mil. dol., dočim so navedeni 30. junija 1929. s 100-23 mil. dolarjev. Velika deželna in mestna posojila v Avstriji. Sedaj ko je posojilo Avstrijske zveze pod streho, bodo prišla jeseni na vrsto večja posojila avstrijskih zveznih dežel in mest. V prvi vrsti imenujejo posojilo mesta Innsbruck v znesku 5 do 7-5 mil. dol. za kon ver tiranije tekočih obveznosti; dalje posojilo Nižje Avstrije za uvedbo melioracij v poljedelstvu, za gradbo cest in izgradbo vodnih sil; posojilo mesta Gradec za mestne investicije in posojilo mesta Linz za konvertiranje tekočih posojil. Vsako zadnjih treh posojil se bo gibalo med 4 do 5 mil. dol. Poleg tega se bodo v jeseni tudi druga mesta in dežele pričefle pogajati za najem posojil, ker je potreba po denarju razmeroma velika. Monopol pšenice in rži v Latviji. V Latviji pričakujejo vsestransko rekordnega pridelka. Kvalitativno izredno dobro je uspel tudi lan. V zvezi z dobrim pridelkom rži in pšenice bo vipeljala vlada monopol za ti dve žitarici, ki spaja uvoz žita z obveznim nakupom iste množine domačega žita. Vlada si pridrži tudi ureditev žitnih cen. Nemški tekstilni industriji se ne godi dobro. Položaj tekstilne industrije v Nemčiji je takole označen: visokopolet-ni zastoj v kupčiji, majhna sprejemna zmožnost domačega trga in popuščajoči eksport ob padajočih cenah surovin in fabrikatov. Cene v mali trgovini so začele bolj 'in bolj padati. Industrija hoče obraite oimejiti in jih racionalizirati, kar pa zadene na velike težkoče. Zaposlenost v bombažni industriji se je nadalje poslabšala in se pričakujejo velike omejitve v produkciji. Eksportna naročila se dajo tudi ipri zelo znižanih cenah le težko dobiti, in sicer vsled poostrene konkurence na svetovnem trgu, povzročene tudi po bojko.tnem gibanju v Indiji. Položaj volnene industrije je ugodnejši, a tudi ta industrija toži o nizkih cenah. Dotok Amerikancev v Evropo. »Chicago Tribune« poroča, da bo število v Evropo potujočih Amerikancev doseglo te dni višek. Računijo, da se vkrca v par dneh v Evropo nič manj kot 13.000 Amerikancev. Da morejo ves ta promet obvladati, so ladijske družbe odredile, da skrčijo njih ladje bivanje v newYorškem pristanišču na neobhodno potrebni čas. Število brezposelnih na Dunaju je bilo 15. t. m. z 712.660 za 18.000 večje kot ob istem času lanskega leta. Tudi zvezne avstrijske dežele poročajo o slabem položaju na delovnem trgu. AMERIŠKE PETROLEJSKE MILIJARDE. Svota aktiv 75 ameriških petrolejskih družb, ki predstavljajo več kot 60 odstotkov svetovne petrolejske industrije, je narasla v preteklem letu za več kot 1 milijardo dolarjev. Investirana glavnica je narasla od 7223 milijonov dolarjev na 8102 mil. Čisti dobiček teh 75 družb se je pomnožil od 604 na 697 mil. dol., obrestovanje investirane glavnice torej od 8-3 na 8-6%. * * * ZUNANJA TRGOVINA BOLGARIJE. Po podatkih Bolgarske Narodne banke je dosegel bolgarski izvoz v juniju vrednosi skoraj 4478 milijonov levov, dočim je znašal uvoz istega meseca 331'5 mil. leva. Bilanca je torej aktivna za več kol 116 milijonov levov. Glavni izvozni predmeti so bili: koruza 625 mil., tobak 152 mil., jajca 54 mil., rožno olje 70 mil., strojeno in ne-strojeno usnje 42-5 mil., živa živina 9 mil., pšenice 3 mil., itd. Junij je bil prvi letošnji mesec, ki izkazuje večji izvoz pšenice. V prvem letošnjem polletju kaže bilanca bolgarske zunanje trgovine aktivnost 7594 milijonov levov. Lani je zaključila bilanca prvega polletja z več kot dvemilijardno pasivnostjo. Ugodni razvoj bolgarske zunanje trgovine je v prvi vrsti posledica velikega uvoznega zmanjšanja. V prvih pelih mesecih 1. I. na primer je padel proti istim mesecem lanskega leta uvoz strojenega in ne-strojenega usnja za 1617 mil. levov, uvoz strojev za 1396 mil., stavbnega lesa za 49 mil., avtomobilov, vagonov in drugih transportnih sredstev za 67 milijonov levov itd. V drugi vrsti je bila omogočena aktivna bilanca po relativno ugodnem razvoju izvoza. V prvih petih mesecih t. I. so izvozili 38.000 ton blaga več, kot v istih mesecih preteklega leta. Sicer je bila vrednost izvoza nekoliko manjša kot lani v istih mesecih, a ta padec ni v nobenem razmerju s padcem uvoza. * * * DIVIDENDE AMERIŠKIH DELNIČARJEV. Kljub številnemu krajšanju dividend se je skupni znesek dividendnih izplačil pri ameriških delniških družbah pomnožil. V prvi letošnji polovici je bilo na dividendah izplačanih 2463 milijonov dolarjev proti 2134 milijonov v prvi lanski in 1645 milijonom v prvi predlanski polovici. Pač pa se je zelo pomnožilo tudi število družb brez dividende; v prvi lanski polovici jih je bilo 67, letos pa 292, torej ogromen prirastek. 5{&y>Uve,n$dm\ Praški velesejem, ki se bo vršil od 7. do 14. sept., bo po poročilih iz Prage prekosil vse dosedanje sejme. Bo nekak velepotezen mednarodni gospodarski pregled. Poleg običajnih razstavnikov, med katerimi je tudi Jugoslavija, bosta nastopili iletos prvič tudi Bolgarija in Južnoafriška unija s kolektivno razstavo, ki bo obsegala vse območje surovin in industrijskih fabrikatov teh dežel. Tri ti j pomnli TRG JAJEC. Poročilo zadruge za eksport jajec v fc>t. Juriju ob j. žel.: Produkcija je močno padla, povpraševanje je precej živahno, cene neprestano rastejo in se gibljejo sedaj okoli Din 0*90 za kos. Dobave. Prometno - komercijelni oddelek Direkcije držav, železnic v Ljubljani sprejema do 4. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave barv, terpentina, m.ini-ja, tazure, solne kisline in glavnikov za fladranje. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave lesa in 4000 komadov obročkov; do 12. avgusta t. 1. glede dobave 10 kg laka za medenino ter glede dobave raznega telefonskega materijala. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. avgusta t. I. ponudbe glede dobave oljnic in cevk za vodokaze; do 9. avgusta t. 1. glede dobave listov za tračne žage, glede dobave 2800 komadov ročajev za orodje in 200 komadov toporišč za lopate; do 11. avgusta t. 1. glede dobave primožev; do 12. avgusta t. 1. glede dobave raznih varilnih aparatov; do 13. avgusta t. 1. pa glede dobave 50 komadov delovnih oblek. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 113. avgusta it. 1. ponudbe glede dobave 50 kub. metrov hrastovih plohov. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 14. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave medeninaste pločevine tr glede dobave 4 garnitur za zidane štedilnike. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1 motorja, raznega železa, kovinskih vijakov, jekla, smirkovih plošč, 400 q portland-cementa, bakra, izolatorjev, 300 kg karbolineja, 50 bal krovne lepenke, 100 plošč železne in pocinkane pločevine ter glede dobave raznega električnega materijala. — Dne 18. avgusta t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave svinca. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TX)I v Ljubljani interesentom na vpogled). Dobave. Uprava Zavoda »Obiličevo« v Kraševcu sprejema ponudbe glede dobave 150—2Š30 vagonov koščic od sliv. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 7. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg koruznih otrobv, 3000 kg koruze v zrnu in 300 kg papirnatih vrečic. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 14. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave vžigalnik strojev. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 11. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za gornji ustroj. — Dne 11. avgusta t. I. pri ekonomskem oddelku ministrstva vojske in mornarice v Beogradu glede dobave 150.000 kg moke. — Dne 14. avgusta t. 1. pri Intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 1800 kg paprike. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Dobava konj. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje nabavo 1 para težkih konj, ki se vrši dne 28. avgusta t. 1. — (Pogoji so na vpogled pri omenjeni direkciji). Prodaja smrekovega lubja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 18. avgusta t. 1. pismene ponudbe glede prodaje smrekovega lubja. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Motvoz Grosuplje HtitveisklizM Tovarna motvoza In vrvama d. d. m GROSUPLJE pri UUBLIANI tovarna . i ’> ■ ' 4 vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejSi in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijeniino nafraoderneie urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo I prlporeCa Špecerijsko w blago raznovrstno iganje, ntsUo in doSeine pri. dečke. • Raznovrstno rudninsko ^vodo. Lastna pračama sa kavo in mlin sa dl3av« s ^eiektrKnim obratom. \| Ceniki na rarpolegol Najboljši šivalni stroji za obrt in industrijo so samo ,GRITZNER' m ,ADLER* pisalni stroji ,URANIA‘ in pletilni stroji ,DUBIED*C Znižane cen«, najlepše opreme edino le pri JOSIPo PETEMNCU Ljubljona, blizu PrcSernovega spomenika, ob vodi. Telef. St. 2913. - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 H. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: FAFF šivalne stroje UCH kolesa PODRUŽNICI: po ugodni ceni in tudi na obroke, dobite le pri tvrdki Ign. VOK Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. NOVO MESTO V KRANJ TISKARNA MERKUR - LJUBLJANA - GREGOKC1CEVA 23 Ig se priporoča za naro- i čila vseh trgovskih | j in uradnih tiskovin- I | Tiska časopise, knji- | ge, brošure, cenike. Statute, tabele i.t.d. t{ LASTNA U KNJIGOVEZNICA 8ALDA-KONTE mmm ODJEMA I,NK ŠTRACE KNJIŽICE JOURNALE RISALNE ŠOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE L T. D. Trgovci! Naročajte in širite Trgovski list Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovako - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.