IZ SONČNE ZAMBIJE LETO 9 ST. 3 LUSAKA, 19. MARCA 1978 Dragi prijatelji, p. Stanko Rozman me je pred krat¬ kim zaprosil, naj mu odgovorim na nekaj vprašanj, ker pripravlja članek za Katoliške misijone. Med drugim ga je zanimalo tudi to, kakšno zvezo imam z misijonskim zaledjem. Rekel sem mu, da je list “Iz sončne Zambije” naša najuspešnejša povezava s prijatelji v domovini in po širnem svetu. List tiskamo že v več kot 800 izvodih in ga pošiljamo na vse kontinente. Našo skupno, glavno kartoteko urejuje Kristina Mlakar. Vsak misijonar pa ima še svoj krog sorodnikov in prijateljev, katere nekajkrat na leto obišče s tem skupnim pismom iz Lusake. Niso nas prestrašile težave s tiskom v slovenščini ali finančno breme pošiljanja lista na vsa strani sveta. Radi se potrudimo, saj nam je prisrčna, družinska povezanost s prijatelji res sveta vrednota, ki jo nadvse cenimo. V duhu te bratske povezanosti vam želimo BLAGOSLOVTJENE PRAZNIKE JEZUSOVEGA VSTAJENJA! Jože Prižgal bom luč Prižgal bom luč. Morda obrisi stvari, ki vstanejo iz mraka, zašepetajo ti: Brat, nisi se zgrešil cilja svojega koraka. Prižgal bom luč. Morda vsaj eno izmučeno srce zasluti, da vse, kar je bilo zgubljeno, lahko povrne hitro se — v minuti. Prižgal bom luč. Morda stopila ob njej se bo ledena skorja, ki sera vklepa nam — in zlila spet v eno bodo se — kot kaplje morja. Prižgal bom luč. Prižgana meni bila takrat je, ko sem hodil po poti mračni, zamegljeni. Dobrotni sij me njen je varno vodil. Prižgal bom luč. Saj povrnila je tudi meni dni zgubljene, prezeblega me je ovila s toploto tihe sreče zaželene. Jo boš še ti? Prižgal bom luč! Prižgiva luč! Naj zažari v križiščih cest še dvoje toplih zvezd. Jože IZ MISIJONA SV. ANTONA Minute, ure, dnevi, tedni, meseci in celo leta bežijo kakor da bi se bali drug drugega. Minilo je že dobro leto, odkar sem prišel sem v Zambijo. Medtem se je marsikaj spremenilo in videl sem precej krajev, saj sem se v tem leta bivanja v Zambiji selil že petkrat. Moje prvo mesto je bila Ndola. Od tam sem se selil v Ibengo, v misijon sv. Terezije. Od tam sem jo mahnil proti severu v Ilondolo, kjer sem v šoli za jezik bemba preživel tri mesece. V možgane so mi začeli zabijati prve besede bembščine. V trdo zemljo je težko sejati. Komaj sem začel spuščati prve glasove bembšcine so me že poklicali na kar odgovorno župnijo v velikem mestu Kitwe. Mesto ima gotovo čez 300.000 prebivalcev. Z menoj so zakrpali luknjo, ki je nastala ob odhodu na počitnice prejšnjega župnika. Povem vam lahko, da začetek ni bil prijeten, toda človek se vsemu privadi, še umreti, pravijo, čeravno se vsakemu to zgodi le enkrat v življenju. No pa naj bo nekaj besed o delu na tej župniji. Cerkev je zgrajena v centru mesta in v neposredni bližini so sami uradi. V mejah te župnije pa živi okrog 30.000 prebivalcev, od katerih je okrog 8.000 katoličanov (ostali pripadajo drugim krščanskim cerkvam ali pa so še pogani.) Ne mislite, da vsi redno prihajajo v cerkev, toda v štirih nedeljskih mašah se jih izmenja kar lepo število. Seveda priprave na krst, katehumeni, sestanki raznih organizacij, šola, spovedovanje (precej je takšnih, ki prihajajo vsak teden) in še razna druga nujna opravila v župniji, kakor obisk bolnikov v dveh bolnicah itd, zavzamejo toliko časa, da bi dan moral biti vsaj enkrat daljši in ver jetno bi bil še prekratek, če je samo en duhovnik na župniji. Hvala Bogu, da so verniki precej aktivni in se tako sami organizirajo v razne skupine. Sedaj lahko rečem, da je ta župnija bila izredno dobra sola za moje bodoče delo, saj sem se srečeval tudi s problemi, o katerih se mi prej še sanjalo ni. Takšni so npr. verski problemi posameznikov, družin in mladost¬ nikov, socijalna vprašanja, vražjeverstvo, prerokovanja, sanje, obsedenosti in pa nara¬ ščajoča brezposelnost, še posebej med mla¬ dimi. Naučili so me tudi, da če vrat vedno za seboj ne zakleneš, stvari zelo rade dobijo noge. Na vprašanja navadno dobiš odgovor, kakršnega si želiš, ne pa kakšen je v resnici. Misilijo, da ti s tem ugodijo. Z besedami navadno streljaš preko glav in ne zadeneš nobenega, zato je najbolje dati vse vernikom v razpravljanje in pri tem naj se ti nikamor ne mudi, kajti počasi se daleč pride in čas tu nima posebne vred¬ nosti. Ce stvari ne naredijo danes, jo bodo jutri ali pojutrišnjem ali pa nikoli. No, pred nekaj dnevi sem se rešil tega odgovornega župnikovanja, ker se je “stari” župnik vrnil. Ker pa je iz misijonske postaje sv. Antona duhovnik odšel na zdravljenje v Italijo, sem spet zakrpal luknjo. Verjetno se bom tudi iz tega kraja preselil čez kakšen mesec, ko se bo župnik vrnil, potem pa še enkrat v novembru, ko imamo kapitelj in bom dobil bolj stalno mesto. Verjetno bi bilo zastonj iskati misijon sv. Antona ali Ndubeni na zemljevidu, ker je kraj premanjhen in redko naseljen. Do najbližjega mesta — Luanshya — je okrog 100 km, do mesta Kitwe pa kakšnih 200 km proti zahodu. Pokraiina je zelo lena, saj imamo v bližini tudi dve jezeri, Ka«hiba in Banana jezero. Tudi računov za elektriko in vodo ni treba plačevati, ker vodo uporabl jamo iz bližnjega potoka, elektrike pa nimamo, ker se je generator pokvaril že pred Božičem. Ljudje se ukarjaio predvsem z lovom, sai je tu precej diviačine, ker ni v bližini nobenega večjega mesta. Glavna prehrana domačinov je divja¬ čina, ribe iz reke Kafue in bližnjih potokov, razne trave in posebna vrsta polente, ki jo imenujejo ubwali in ki je glavna hrana vseh zambijski plemen. Jedo s prsti, ker žlic in vilic ne poznajo ali pa jih nočejo uporabljati, ker so te stvari prinesene od zunaj. O načinu njihovega življenja, navadah in problemih bi lahko še marsikaj povedal, toda naj še ostane nekaj za drugič. Za sedaj pa vsi prisrčno pozdravljeni. P.S. Kdaj bo to pismo odpotovalo v Lusako pa res ne vem, ker smo te dni odre¬ zani od sveta. Voda namreč dere preko vseh mostov. Nekaj nam jih je tudi zelo poškodo¬ vala, cesta pa je kakor njiva. Pismo bo verjetno moralo počakati letečega zdravnika, ki ga vsak dan pričakujemo, da pristane s svojim letalom. Vaš Miha Drevenšek TAM, KJER JE ZAORAL LEDINO P. CINDORI V božični številki “Iz sončne Zambije” nisem nič omenil, da se bcm preselil na drugo misijonsko postajo. K p. Tomažinu je prišel pomagat neki indijski jezuit (tudi Indijci že odhajajo v misijone!), mene pa so pred¬ stojniki 28 . decembra poslali na misijonsko postajo Mumbwa. Poslali so me pač tja, kjer je potreba večja. Božič sem preživel v Chelstonu, kjer sem postavil jaslice v domačem stilu, saj je p. Rudež pred leti nabavil kipce iz Italije. Doživel sem razhčnost božičnega večera v Afriki od tistega doma. Namesto sned elani sveta je devet Zambijcev, štirje Angleži (trije so člani angleške amba¬ sade), po en pa je iz Sri Lanke, Nigerije, Irske, USA, Mavricija. Za predsednico so izvolili ženo + ainika parlamenta in uslužbenko v upravi rudnikov bakra, za blagajnika pa direktorja nekega trgovskega podjetja. Tajnik bo član angleške ambasade. Mladino zastopajo trije Zambijci, gimnazijec, letalski inženir in študentka z univerze. Zbor, ki poje v angleščini, zastopa Zambijec, ki je član parlamenta in je do lani bil notranji minister zambijske vlade, zbor v domačih jezikih pa zastopa šolski nadzornik. Američanka. Snlankanka in Nigerijec so profesorji, ostali so uslužbenci raznih podjetij v Lusaki. Delati s takšno skupino je gotovo svojevrsten užitek. Predvsem je razveseljivo to, da se res počutimo kot družina. Jože TAM, KJER STA JOŽE GROŠELJ IN JANEZ MUJDRICA “Naša hiša je spet nekaj posebnega. Tudi letos nas ie sedem v njej in smo res zelo mednarodni. Bill je Američan, Milan Slovak, David Anglež, Michael Irec, Simon Korejec, Janez Prekmurec, jaz pa Slovenec. Kadar Slovenci in Prekmurci potegnemo skupaj, takrat je Jugoslavija v večini...” Jože Grošelj NASLOVI: P. Grošelj in Mujdrica: Jesuit Community 94 Kendal Ave TORONTO — ONT. M5R1L9 CANADA Janez Mlakar: J.S.T.B. 1735 Leroy Ave BERKELEY Cal. 94709 USA Stanko Rozman: Catholic Church Box 22 MUMBWA ZAMBIA — Africa Zora Škerlj: E.S.T. Via Nomentana 236 00162 ROMA — Italia Bariča Rous: Our Lady’s Hospital Box 30 MPIKA Zambia — Africa Lojze Podgrajšek: Mukasa Secondary School Box 195 C,HOMA Zambia — Africa Kristina Mlakar: Matero Boys’ Sec. School Box 2494 - Lusaka Zambia Radko Rudež: Katondwe Mission: P. Bag E. 16 Lusaka — Zambia list izdajajo SLOVENSKI ZAMBJISKI MISIJONARJI Naslov: ST. IGNATIUS CHURCH P.O. Box 125 LUSAKA - ZAMBIA - AFRICA Printed at Teresianum P.O. Box 8067 Woodlands, Lusaka.