Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII Ljubljani v saboto 24. ju nia 1854 lÂst Nad\ojvoda Janez Vordernberg 1835 edaj v Leobnu b ert Spominek ob 73. godu njegovem. Danes praznuje svoj 73. god svitli nadvojvoda «ww, ocuaj v licouuu, — u u eri jske družbe za Šlajarsko, Krajnsko in Ko , za gornjo Austrijo vletu 1841 roško v letu 1838 osnova zgodovinsk in Janez. starasina naše cesarske rodovine vnuk d ru z b td td m 1 j o z n a n s k ? Vse te naprave so castne priče, cesarice Marije Terezije in sin nadvojvoda Leo- kako se je slavni princ vedno prizadeva! za blagor ......V" ; _ _ w , ki perstavljajo vsakemu, ki se trudi za osnovo polda toškanskega, pozneje cesarja austriankega občinstva, in koliko ovér je mogel premagati pod naslovom Leopolda II. —.^v, , Nas namen ne more biti tii popisati življenja in ohranjenje občnokoristnih naprav přesvítí ega princa, kterega priljudno serce, bistra glava, Bojisče kakor enje na planinah je uterdilo » r 5 1 r J ^^ 5 ^ jt^ vjj^vv »Mitui £jit ijviiju ii a jjiuiiiiiaii j u uiLi u 111> obilne skušnje in mnogoverstne koristne na- život blagega gospoda in mu ohranilo tisto izverstno m m m -m V V i • • V * ï # J i li t f • I Va v v prave slujejo po celeni svetu, — vcmtu- aiv- Miouuumuvoi, o mciu îaaoujujc naj ic^jc rcui na ljenja njegovega hoćemo danes nasv. Janeza Kerst- kor da bi bile naj ložeje. Taka sreča je pač po le certico iz ziv bistroumnost s ktero razsojuje naj težje reči ka nika dan tudi v „Novice" zapisati „«inïool no rníoin,' , ki J° je Oest. Burgerblatt" zapisal na rojstni dan njegov (20. januaria) v svoje liste. Ta certica je odlomek iz nekega pisma, ki ga je svitli nadvojvoda letos iz Gradca 4. januaria pisal nekemu „starému znancu". Takole se glasi: „Kar pa menezadeva, živím tukaj prav mirno; berem, pišem itd. Ker nobenega posebnegaopravka nimam, sem si sam nekaj opraviti dal: zacel sem namreč vse svoje písaríje od perve mladosti noter sebna milost božja, ktero mu iz serca pri Da pač slavni gospod, kterega je nekdaj profe Schnell m kaj dobro imenoval „človeskega kneza" knežkega člověka" še mnogo mnogo let vžival obilen blagoslov božj f (Oest. Bfirg. Blatt.) Od zložbe (arondiranja) zemljiš (Dalje.) D o 1 ž n o s t i vsakega deležnika zemljišne zložbe do današnjega časa v red devaíi, da bojo služile naj so kot doklade tistemu popisu, ki bo zapopader vse, 1. Plačila od svojega poprejšnjega zemljišča kar sem doživel svoje žive dní na svetu. Tako živim ima tako dolgo odrajtovati, dokler ne prejmenovega v preteklih časih, in sledim njih pot do današnjih, deleža, ki je po zložbi za-nj odločen bil. Zďavnej pozabljene prigodbe mi spet nahajajo na misel, in tako se mi priložnost ponuja, marsikte remu zasluženemu možu, čigar imé se je že skor 2. Od dolgov, ki so v gruntne bukve vpisani mora činž odrajtovati. 3. K soseskinim (občinskimj davšinam ima pri 5 X K/11J U /JUOiUiiVin II! U 1IJUZJU ^ JL M m.MM v ^ V/ ^vwvwnuuiii ^ w w v/i «Jikj J uu » oilllIUl Uli l* JJl i pozabilo, pravico skazati in mu dati kar mu gré. pomočí po svojem poprejšnjem posestvu, dokler ni Ako bi mi pisanje tako ročno bilo, kakor je našemu nastopiljnovega zemljišča. izversinenm fzni. Sch5nhals-u, bi utegnilo delo to prav7 mik avno biti; tako pa bo le v red spravljeno in z mojimi mislimi razjašnjeno blago, iz kterega ležiti 4. Pri soseskinih napravah se ima scer vde kolikor plačila v dnarji ali delà na-nj pride. 5. Kadar je enkrat zložba določena, ne smé bi se morebiti kdaj kaj narediti znalo . - . m • 1 v v • ? na vsako od tistega časa, ko je to izgovorjeno bilo, noter bo delo to koristna zapuščina mojemu sinu, do prepisa novega zemljišča na njegovo ime, novega iz ktere bo za svoje življenje marsikak nauk in dolgá delati na poprejšnje zemljišče, ktero po zložbi vižo marsi svarilo posnemati zamogel, kako naj se pride na novega gospodarja. vêde in ravna, da se bo obvaroval marsikake sit nosti na svetu 5 Ci 6. Gosposke (oblastnije), ktere naj pripo • 11 • i • • V 1 • I Vi •«• I morejo k dognanju zemljišne izložbe, naj bojo v Kak žlahen duh in kaka ponižnost veje v teh stopnjah: perve opravila naj spadajo v oblast versticah visokega moža, kteremu dobra vest pravi, cesarskih okrajnih gosposk (Bezirksamt); pri da je skozi pol stoletja se pošteno poganjal le za tožbe zoper razsodbe okrajnih gosposk naj,se iz dobro. Dokaj in marsikaj je doživel visoki gospod, ročujejo deželne m u poglavarstvu, in pritožbe kterega milo serce je še vseskoz mlado 5 glava stra kakor nekdaj, in truplo krepko in gibcno i 1 I ,«1 1.1 J V •• • i • n^nMA ! 5 da v teh letih se malikdo ž njim meriti zamore Lepe delà, ustanovljene o cvetu mirú je do zoper razsodbo deželnega poglavarstva minister stvu notrajnih oprav. 7. Pot pa, po kteri naj se zložba opravlja, naj je tale: Kdor zložbo zemljišča želi (naj je le kak od ktere Jicpc Ufltl , USlilllU VJJCIiC U tvciu lliilii, jl/ JC lait . i \j iuuvj mj\j uujiovu V. gnala neupokojljiva delavnost njegova. So sledeče: posestnik sam, ali naj je tista većina ( naprava slavnega Ivanišča (Joaneuma) v Gradcu, smo rekli, da ima pravico zložbo terjati) 5 začeto v letu 1811 družbe stajarske leta 1819, in sprijém 5 položi osnoVa c, k. kmetijske pisano prošnjo na cêsarsko okrajno gosposko (Be var zirksamf) svojega kraja, pri kteri se vsi potrebni À i i Kf V kJ W tMr j u 1 LI 11 V J v l JL V^/ JL * 1 XI KJ JJ a ) * ^ A 1 * » V +MM w Ji ^ • %) Q 4# 7 ^ --^ ---^ ^ ------i stva mnogih druzih kmetijskih družb, krajnske, katasterski spisi in zemljišne bukve znajdejo da ? zin KmeujSKin uruzu, urajusKt, Kaiasierstu spisi ni zcmijisuc uuivvc zaioju^jv, osnova vzajemne asekuracije se natanko zvé velikost in lastnost zemljišča, kakor •J _ V . . ^ « t à V v « koroske itd. zoper škodo ognja, ki obsega štajarsko,krajn sko in koroško deželo, v letu 1828, — štajar pa tudi dolgl ske hranilnice v letu 18H2 ? ki je morebiti na zemljisce vpisan tenrpismu se ima do dobrega vsepovedati ; « -- o i lij u i — ¥ ivui y JOUI IA o IUJM» wv w* v^w v ^w ^ v ' ----- rudarnice v kar je gosposki vediti potreba, da se zamore spu — 198 — stiti v to opravilo. Gosposka ima potem naj popřej prevdariti : ali ni kakega zaderžka po postavah ali pogodbah (kontraktih), kteri o v ér a naprošeno zaméno zemljiáč. Potem, koje vse to, kar za zložbo v prošnjem pismu stojí, in vse, kar je poleg tega sama izvedila, dobro pretehtala, sklene, kar misii, daje pravo, in dá sklepv svoj pisan vediti tištim, ki so za zložbo prosili. Če ti mislijo, da razsodba ni prav storjena, naj v 14 dnéh potem, ko se jim je razsodba okrajne gosposke izročila, imajo pravico se pritožiti pri deželnein poglavarstvu. Če pa okrajna gosposka nobenega postavnega zaderžka zoper zložbo ne najde, in če je kterega najdla, pa se je pravomoćno odpravil, potem izpiše ona pravdni dan (Tagsatzung), ob kterem pridejo k gosposki vsi deležniki. Če so vsi deležniki ene misii, naj je cela reč kmalo pri kraji: vsi deležniki povejo svojo misel in ta misel se zapise v zapisnik ( protokol), kterega deležniki podpišejo. Ta zapisnik je potem namestnik postavnega kontrakta, in ž njim se zamorejo gruntni prepisi opravljati. Če pa niso vsi deželniki ene misii, naj poklice gosposka za take razsodbe nalaš izvoíjene možé. Te možé voli soseskini odbor za eno ali več let iz poséstnikov tiste soseske, ki morajo razumni in pošteni možaki biti in vživati zaupanje cele soseske in vse deržavljanske pravíce; 5 tacih niožnajstorí razsodnijo (Schiedsgericht). Ker se pa od njih terjati ne more, da bi za ptuje opravila pota imeli in čas zgubovali, naj imajo pravico, v tistem kraji navadno ce ni tni no in za vsako miljo pota 20 kr. terjati. Ako deležniki zložbe želé, se zamore tudi prisežni inženir k temu opra vilu poklicati, kterega morajo tišti, ki so ga poklicali, po obstoječem pravilu za pot in delo odškodovati. Ti razsodniki pod vodstvom cesarskega predstojnika okrajne gosposke, ki pa nima razsojivnega glasu, naj sklenejo: ali se smé dovoliti zložba, in naj določijo vrednost zemljiše, ki imajo v zameno priti. Vrednost zamenjavnih zemljiš pa naj se ceni po katasterski cenitvi ; priticenitvi se ima pa tudi na to gledati: al se je zemljišče potem že kaj popravilo, ali se boljše obdeluje in kakošne so scer okolj-šine, ki včasih povikšajo, včasih pomanjšajo vrednost tega ali unega zemljišča. Kar so ti možje o tem sklenili, to naj okrajna gosposka na znanje dá deležnikom zložbe. Zoper sklep te razsodnije, ktera zadobi pod vodstvom okrajne gosposke postavno veljavo, je pa pritožba odperta o 14 dnéh do c. k. deželnega poglavarstva. Ta pritožba se deželnemu poglavarstvu položí po ravno tišti c. k. okrajni gosposki, ktera vse dotične spise deželnemu poglavarstvu izroćuje. Deželno poglavarstvo pritožbe po versti, kakor so ji predložene bile, pretehta in presojuje in razsodbe svoje dá deležnikom vediti po okrajni gosposki. Zoper to razsodbo je deležnikom še pritožba do c. k. ministerstva notranjih oprav odperta, ki je naj višja stopnja. (Konec sledi.) Gospodarske skušnje. (Korenje ali merkve za konje.) Med vsim ko-renstvom tekne korenje konjem naj bolj; jih redi in zdrave ohrani, pa tudi take, ki so smoíiko, pljuč-nico, kašelj, naduho prestali, popolnoma ozdravi; samo ali med rezanco mešano konji radi jedó, in res čuditi se je, da tako koristnega sadii naši go-spodarji vse premalo pridelujejo. ( Vino iz pèse). Na Francoskem delajo iz pèse mošt (vino), ki je jabelčnemu ali hruševemu moštu zlo euak; je dober kup in dober; vsak kmet si ga lahko nareja, ker druzega ni nič treba, kakor da sladki pesni sok kakor grojzdni sok v mošt zavre (gáhrt), in vino je gotovo. Iz pese delajo na Francoskem tudi žganje (špirit). Vse to ni nič čudnega, zakaj sploh znano je, da iz bele slad-korne pese že zdavnej delajo sladkor ali cuker; iz cukra in cukrenih reci pa se napravlja špirit, in ce je več vodenih delov, se naredi vino. QGorkota mlečnic) ima po Sannertovih bukvah, ki so bile z zlato svetinjo počastene, poleti biti 10 stopinj po Reaum.vgorkomeru, spomladi in v jeseni 11, pozimi 12. Če je le za eno stopinjo (grad) bolj ali manj gorko, se koj manj sirovega masla vmede. (Ribja mast — dobra sšivinska piča). V dr. Ludersdorfovih „Annal. der Landw." beremo, da na Angleškem nek živinorejec z velikim pridom pre-šičem, ovcam in volom ribjo mast (Leberthran) dajè; ovcam zraven navadne klaje po 2 lota, pre-šičem po 4, in pitanim volom po 16 loto v na dan; pravi, da se živina veliko hitreje spita ali odebeli. (Kdaj se ribe derstè in se zavolj zaroda bolj varovali morajo ?) Dr. L. Reichenbach popisuje derstenje rib natanko od mesca do mesca. Iz tega popisa zvémo, da naj več se jih derstí mesca marca, aprila, maja in junia, — zlatdka (Lachs) in posterv pa od mesca septembra do decembra. Premišljevaiije narave in previdnosti božje v nji. 9 Poslovenil Mihael Verne. Krogotek soka v drevesih. Drevje, ki je več meseov kakor popolnoma pomerlo bilo , se zacne malo po malém spet ozivljati. V malo tednih še več znamenj življenja na njem vidimo, in v kratkem se popje napnè, se odprč in drago cvetje za-plodi. To spremembo smo doslej v začetku vsake spomladi lahko vidili. Vendar ne vémo znabiti še: kteri pripo-močki to tako čudovito spremembo v drevji pospešujejo. Vspehi, ki se spomladi na drevesih in na druzih rastlinah vidijo, izhajajo iz redivnega soka, ki ga zrafc in veča toplota v drevésnih cevkah omaja. Kakor življenje žival iz krogoteka njih kervi izvira, tako se opira tudi življenje in rast zelišč in drevés na krogotek re-divnega soka. V ta cil in konec je Bog vse dele rastlíu napravil, vse tako uaredil in vredil, da v napravljanje, ohranjenje in majanje redivnega soka služijo. Posebno je skorja tisti del, po kterem se spomladi sok iz korenin kvíško vzdiguje, in po kterem se vejam in sadjn, ki na njih visi, življenje in rast celo leto po-deljuje. Drevesen les obstojí iz sila tankih nitek, ki se po celi dolgosti debla do verba vijejo in stegujejo, in ki se prav natanko vjemajo. Nektere teh nitek so tako nježne in majhne, da enasama, ki je komaj kot las debela, več ko 8000 manjših v sebi obseže. V nabiranjo in v pospeševanje krogoteka redivnega soka je neskončno veliko majhniheevk, ki so v mnoge odraslike razdeljene, in ki po celi dolgosti drevésa noter do verha raztezajo. Nektere vodijo sok iz korenin kviško, druge pa od zgo-raj v korenine nazaj. Uno se godí podnevi o sončni vročini, to pa ob hladnih večerih. Enak namen ima perje. Njegova naj važniša korist obstojí v tem, da se sok, ki se iz korenin vzdiguje, in ki ga drevó od zunaj po dežjí in druzih soparih v-se serka, a pomočjo perja prekuha 199 in poděla. Ta eok se na vse kraje in po vsih delih dre vésa okrog plazi. dali • _ • j i pit n Dak m ) 1 i t casa vina d nas > z 9 Siedit mi !" so Po cevkah pa bi se ne mogel kviško vzdigovati, smehljejem rekli e obadva s prijaznim Tako je jenjal hudi prepir, ne za ko bi zgoraj odperte ne bile. Po teh znojnicah ali pot- volj pričijočnosti dveh žandarjev, ampak po čudodelni nih laknjicah rastlin spuhté vodni deli soka čedalje bolj; oblasti domaćega jezika, kteri zaslisan iz ust enega oljnati, žvepleni in zemeljni delci pa se med sebojzdru- žandarja je nanagloma zbudil prijetni ćutlej v narodo-žijo in raztezajo rastlino na vse kraje, tako da ćedalje ljubnih Dalmatincih! veća prihaja. Drevo pa vsahne, ko krogotek in dotok _ soka popolnoma neha, ali ko se notranja vravnava dre vésa bodi si po preojstrem mrazu in zmerzlini, po starosti ali po kakošnem unanjem poškodovanju vniči. Al jc mogoče, da zamoremo pri pogledu drevja spomladi in poleti se tako neobčutljivi biti, kakor smo Ozir po svetu Carević Konstantin Konstantina Nikolajeviča 9 druzega sina cara rusov bili prej? Al se nam more sprememba, ki se neprene- skega, kteri je zdaj višji poveljnik rusovskih vojnih bark homa ž njim godi, še malenkost zdeti? Ali ni tudi na izhodnem morju, neki Francoz, ki je delj časa na vse to delo modrega Gospodarja nebés in v vsaki stvari oznanuje velikost svojo ! zemlje, ki nam Husovském živel, takole popisuje: Uarevič Konštantin še prav mlad (rojen je bil 9. je ostrega obraza, šipkega pa krepkega Ljubezen đo maternega jezika Odlomek iz rokopisa J. G. Vèrdelskega: „Kratek razgovor o slavjanskem narodu". Važna in hvalevredua lastnost Slavjanov je njih velika in goreča ljubezen do svojega narodnega jezika To je sept. 1827) telesa. V celem životu njegovem se razodeva tatarska kri. Vsega dražega duha je kakor njegov stařeji brat, pervorojeni Aleksander, kteri je po značaju svojem bolj Nemec kakor Rus. Pravijo, da je oćetu, caru Nikolajů, Konštantin veliko bolj pri serca. On je zlo ćastiželjen, in tista postava, po kteri ima pervorojenec zapaziti povsod med njimi tudi dan današnji. Vidi se sicer, da tù in tam se nekteri sramajejo svoj materni jezik govoriti; al to so le redki posamci, ki nikakor ne morejo gori rećenega na laž postaviti. Taki izjemki se verh tega najdejo le v mestih ? kjer govori manj cara naslednik biti, mu je nek zlo zoperna. „Postava per-vorojenstva je nespametna", so ga slišali večkrat (?!j ampak vredneji naj se vsede na tron". Dragi pa spet pravijo, da je zadovoljen, ako dobita brata réči. „Ne stařeji janski kot kakošen drug jezik, in kjer se uni navadno meša in kazi s tim tako, da sčasom postaja umij vsaki pol dežel. Ko je enkrat slonil nad zemljovidom rusovskega carstva in je potegoval s svinčenikom meje semtertje, ga je nek prijatel vprašal: kaj da delà? Od-govoril je: „doloćujem delež svojemu bratu in pa sebi" Ozrimo se in poglejmo o ravno omenjenem obziru Se vé da jutrovo (iztočno) stran Rusovskega za-se v Šplito in v Dubrovnik ohranuje. Njegovo ime Konštantin se mu zdeva ve Prebivavcem bližnjih ètirih predmestij (varošov), liko veliko pomenljivo, in v svojih častíželjnih sanjah ktere skorej tikoma obdajaj Split za talijanski jezik j ki ga govori većina je tako malo mar Konštautinopel (Carigrad) in tursko carstvo že pri- steva rusovskemu carstvu. Ze od nekdaj mu je natančno mešćanov j poznanje Tur čije naj bolj pri serca bilo, in pridno se da se ga nikol ne naučijo, in da, če se k njim pride iu se jih kaj po talianski vprasa, odgovore, da ne ra- je vseg*a, kar koli zadeva te dezele,učil. Leta 1850je zumejo „ v ask i" Dub rbsko-rnski). la tinsk (to je, i in da naj se jim zatorej govori přišel pred Helsi ngf o r s svojim brodovjem. Komu nek jih jezik, serbsko-ilirski) je dovolil, da ga je smel pervi na barki obiskati? AI govoré dva jezika popolnoma dobro : mestnemu poglavarju ali vojnemu zapovedniku? Ne! V ki in talianski (lepoglasni današnji učenik jutrovnih (iztočnih) jezikov je smel pervi se mu razgovorih med sabo in z druzimi Slav- pokloniti. In ta je potem pripovedodal, da carevic Kon jam 9 kakor tudi v svojih pismih, ktere pošiljajo na svoje štantin zna turški jezik popolnoma, da pozna vse > tudi sorojake, se poslužujejo vsi, s plemenito gospođo vred, malo znane turške rokopise, in da nikdar se ne bo no le bsko-ilirskega (narodnega) jezika 9 in celô z kaj zmotil v jezikoslovnih, ne v političnih, ne v dnarstve nekim štimanjem in skorej z neko ljubosumnostjo, se pa gospodi druzih dalmatinskih mest, postavim kar : v nih rečéh , ki zadevajo sedanjost ali prihodnost carstva Mahomedovega. Zato je tudi ljubljenec staro-rusovske v Splitu, v Šibeniku, v Zadru itd. čudno neumno in zasmešlji* druzimi ko le s tujici ali. ali gerdo, stranke. Še čisto mlad, je bil že za admirala vsega ru zdeva. Talianski ne govoré z sovskega brodovja izvoljen; vendar je še le proti koncu 9 V ce znajo njih narodnega jezika, leta 1852 prevzel oskerbništvo deržavnega pomorstva. ne govoré, kakor oni pravijo jezik na c. k. dobrovaški gimnazii je t 9 ašk bsk Učilni Pravijo, da pod njegovim vodstvom se je marsikaj po lirsk 9 pravilo v tem. kakor je bil od nekdaj Kako da so pa Dalmatinci zaljublj v svoj na rodoi jezik, vidilo se bo, na primer, tudi iz sledece do godbe, popolnoma Slovanski popotnik resnične. Na Dunaji je ravno přišel na svitlo drug Eno nedeljo leta 1851 popoldne so se v neki pivnici šplitskega predmestja tako imenovanega »velikega v a r o s a a fantj silno perli 9 tako 9 da bi se bilo razpertje lahko strašno končalo. O tem hipu prideta v gostivnico dva žandarja, kterih eden, čeravno tujec, je dobro in čisto govoril serbsko-ilirski jezik (je bil več let v Dubrovniku). Dalmatinci so spervič v obče mislili, da med žandarji ni nobenega, ki bi znal njih jezik, in da so vsi Nemci ali Talijani. Kadar je omenjeni žandar z gromečim i natis prof. dr. Miklosičevih bukev: „Formenlehre der alt-slovenischen Sprache pri c. k. dvorném bukvoteržcu Vil-helmu Braumiiller-ju iz tiskarnice Leopolda Sommerove. Delo je močno pomnoženo, prenarejeno, in vsako pravilo Sploh je vse tako iz verstno, kakor se le od tako na tanko učenega z 9 mnogimi izgledi razjašnjeno moža y kakor je gosp. dr. Miklosič pričakovati more. Ze samo imé slavnega slavista stori nepotrebno vse priporočevanje teh bukev, ki so v VIII. 179 straní debele glasom in oštro kot p Dalmat na fantine # Družtvo sv. Mohora opominja 9 da se bo 2. del zarežal v njih jeziku, so ostermeli vsi kakor zača rani > in neutegoma pozabivši razpor dianj svetnikov ki je V ze tudi vezan, le ti st im so ga tvui 6flta- ^ uja lij a dvciu muv , ni ^ , ------ bistro gle- družtvenikom letos pošiljal, ki so svojo dolžnost za leto 1854 popolnoma spolnih kaj časa borno čakali ! Zatorej ne mudite se; se ne molil in Boga hvalil za poslednjo zmago, ko je priver sela krogla in ga ubila. Duša modre in junaške brambe # Za „matico" družtva sv, Mohora se je dosibmal Silistriške nabralo 175 fl. 48 kr. sr. Število v družtvo zapisanih imenu Grah terdnjavo pa , ». že ki je pruski oficir topništva dolgo služi v turski armadi. f po družbenikov znese 949 i'i Od nemškega letopisa za slavjansko slovstvo, ki pod naslovom: „Jahrbiicher fiir slavische Literatur, Kunst Ker je turška vlada v veliki dnarni zadregi, je sultan poslal spet 2 poslanca v Pariz, da bi najela dnarja. Od rusovskega cara v se ni přišel odgovor na Du und Wissenschaft" v knjigarnici Smolerovi v Budi- naj; ves svet pričakuje radovedno zadnje besede na Saksonskem (J. E. Schmaler in Bautzen in Sach- cara Nikolaja, po kteri bo rusovsko-turška vojska v novo šinu sen) izhaja je přišel ravno 2. zvezek letošnjega tečaja dôbo stopila.— Beligradske „novině" so naznanile te dní na svetio. Obsega mnogo znaminivih sostavkov; v obče namen serbske vlade o pripravah za vojsko: „Serbija je časopis ta hvale vreden, iz kterega bomo vprihodnje se oborožuje" — pravijo novine — „zato, ker krog in drobtinico donašali. vsako krog silna vojska razsaja, in tedaj tudi ona mora za leto izhaja od tega časopisa 8 zvezkov, ki veljajo 4 svojo varnost skerbeti. Ne da bi hotla kogar nadlego- bravcem „Novic" marsikako tolarjev (Reichsth.) in se dobivajo ali po pošti ali po knjigamicah. Novičar iz mnogih krajev Zadnje dni cesarico v Pešť teg mesca přidej Nj vel. cesar s k. ministerstvo je ukazalo ce se kako pohištvo zida poleg železnice, mora poli tična gosposka to vodstvu železnice pred vediti dati, da ono razsodi tega mes je zadnji ci > zidanje napot Ker pridejo k papirne mš k deset ob velja 9 jih zdaj oddati Ker se je govorica zlo med ljudi zatrosila, da po ti rekrutirengi bo spet drug 9 je tirolski časnik „Bothe Tir « oznanil, da za gotovo ve > da to ni res. naji dovolili, da smejo fv predmestju Leopoldovem) Presvitli cesar so Judom na Du- en tempel (sinagogo) zidati HttHHUMkHkH^H V se Na Ogerskem se radih ni nič tertje bolezni čutiti Spet se je pri kazala r c kerfues v pata z Gotingi d ki jo je zvezdoslovec Klin 4. dan t. m. zasledil; na Dunaj vidili 16. t. m. ; je zvezda po velikosti 6. verste 9 SOJO skor brez repa Mol da v Rusovska vlada je prepovedala, da se iz ne emé ne ovès ne j e č m e n v austri jansko cesarstvo voziti več žita přidělali, kakor lani. V Egiptu so letos za tretj del Na Francoskem ze V ce dolg časa tako zlo dežuje, da se boje slabe letine ne bo dež kmalo jenjal 9 9 zatega volj je nadškof v Parizu oklical molitve, da bi se sprosilo lepo vreme, kterega na Francoskem toliko bolj potrebujejo, ker žita od lanskega leta nič vec nimajo 9 iz Odese pa letos tudi pričakovati ne morejo ? le bo tedaj v tacih okoljšinah za Francoze V ze 5 rusovskega dnja letina huda nad- loga Zavolj bit P Silist ki se je začela 13. t. m., so přinesli telegrafi pr ot novice. Veči del teh naznanil pravi, da so Rusi veliko gub terpeli v ze zlo in da jim pogum znanja, da so Rusi o pust vradni list „Oest. C." pravi nazaj; vsi pripovedujejo pada ; francoski vradni list obsedo Silistre da 9 dunajski marsirajo Mold ski 9 general to je gotovo), da je Si ld 13 dan t m v levo nogo tako vstreljen bil, da so mu jo mogli odrezati; tudi knez Gorčakov je bil takrat ranjen. Rusi so vjeli 22 Turkov in 2 francoska oficirja; so mogli pa deloma proti Kusg deloma pa na stran Donave bežati 1 dan t. m. so Turki iznova planili nad Ruse in jih po gnali v Kal ara bitev pri Silist Ijuben bene 5 huj k) pravi i bitve Tako popisujejo skor vse novice to le „Soldatenfreund" (sicer resnico- d 13. in 14. t. m. ni b no med R in Turk tem takem p Kaj je po t obleg Silist c a sn o t i Da bi bili Rusi že popolnoma o p u-re, ni verjetno; da so jo pa zase od več straní za gotovo terdf Gotovo je, da je komandant Silistre M t. m m ? turško vradno P 2. dan pravi, da je vati 9 se pripravlja na vojsko; ampak da var je celost svoje deržave. u vojsko u Y) 9 Če mirú želiš, bodi pripravljen za Neapoli- je pravilo tudi serbske vlade". tanska vlada je prepovedala nakupovanje goveje zi vine, ker je slišala, da se je ima sila veliko nakupiti za francosko armado, in bi je potom utegnilo manjkati domaći deželi. — Iz Epira se sliši, da je popolnoma miren; v Tesali i in Macedonii pa se gerški vstaj niki zoper Turke v se niso pomirili. V srednji Ameriki je potres od 13. do 16. aprila mesto St. Salvador popolnoma razdjal; od 28.000 prebivavcov jih je velike konec vzelo. Ivanu Koseski-mu za god in odliod v Abbaiiske toplice domovina njegova. Abbano ! vir presladkih upov meni Kakor pomladi dih naravo oživlja, Tak veselih nad že le zgolj spomin tvoj L é g ar ,i Na It Mene navdaja. medlel še mesce mcsce V • V V pripét Ni služila noga mu je moj vec Ko se sk ne roka Moj'mu ljubljencu. Kolika muka za-nj: ne moč' iz sobe, Moči ne na sprehod pod milim nebom Tje posred duhtecih cvetlic, med glasbo Pevčikov gaja ! In vès ta cas , oh, zapustiti liro Ki sladila življenje „mojstru pevcov In toljkanj zanimala poslušavce Koljka britkost mu! Réšiť mućenca obojnih stisk, že vlani Pošljem, Abbano! v tvoje ga toplice; 9 U In. o radost ! kmali V ze mu zacenja Odlegovati. Znovega letos ti zročim ljubljenca; Ah! doverši mu kmal polno ozdravljenje, Da slavil Betzajdo bo novo sam te Orfej slovenski! To za Tvoj god, preslavni naš Koseski! Mať Slovenja Ti voši in vsi rojaki; Spolni, ali, kmal se Tvoje: „ Bomo zapeli!" V ce Bog da, še jo Stan kursa na Dunaji 22. junia 1854. Obligacije deržavnega ( dolga 5 0/ 0 85 5/ 4'/2 r> 4 V 68 % 3 n 56 27, V) 42 8 fl.l Esterhaz. srećke po 40 fl. 82^ fl, Oblig. 5% od letal851 B 102 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 83 Zajemi od leta 1834 . . 226 V 99 99 99 99 99 99 99 Windišgrac. Waldštein. Kegleviceve Cesarski cekini. 99 99 99 99 99 20„ 201 i 10 99 99 29 m 4 99 8 99 2 99 99 99 99 99 1839 1854 122 % 893/ 99 4 99 10l/4„ . 6fl. 10 Napoleondor (20frankov) lOfl.18 Suverendor.......18 fl. 28 Pruski Fridrihsdor . . . 11 fl. Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 32 y2 fl Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.