$TKV.—NUMBKH 99 ■adaU* PRO l-sari 1 1 1 otttm •# J tflBT 8o. LawadaW Ava. TaUpkooa koakwaU 4V04. J 1-- SENATOR HHEE lerjebil OPROŠČEN Progresivni podpredsedniški Sdidat pri zadnjih volitvah j« zmetal štreno stari gardi. TOŽBA NAPERJENA PROTI Su, ^ PADLA V VODO. Great Falta, MonU 26. *pr. -Senator Burton K. Wheeler je bil včeraj oproščen pred tukajšnjim zveznim sodiščem. Porota je po dveh urah posvetovanja z enim samim glasovanjem izrekla, da Wheeler ni kriv zlorabe svoje senatorske službe v interesa privatnih oseb kakor ga je tožil justični department. Obtožnica se je glasila, da je Whee-ler pod vplivom svoje službe dobavljal svojim klijentom zvezna dovoljenja za javna zemljišča v Montani. Porotniki so kasneje izjavili, da je vlada temeljito pogorela z vsemi svojimi pričami. Ze med procesom jim Je bilo jasno, da je senstor nedolžen in da je ves proces le politična igra, katere namen je bil, spraviti s pota bojevitega progresivnega senatorja. Ko je Wheeler izvedel pravdo-rek porote, je rekel: "Izid je tek, kakršnega sem pričakoval. Kje je sploh pošten porotnik, da bi verjel intrigam, katere je sple-tel okoli mene bivši justični tajnik Dsugherty?" Istočasno je senator vvheeler prejel vest iz Washingtona, da se mu je narodila hčerka, ki je njegov šesti otrok. Dobil je torej dvojne čestitke. Hiadeabart izvili Dobil Je približno milijon glaaov večine nad Marzom. Štirinajst milijonov Nemcev se je Izreklo za militarizem In reakcijo. —Štirje ubiti v izgredih. , Chieago, I«., pondeljek. 27. aprila (April 27). 1925. eTapadal raU al »r»vtf«l for * sseUoa HM. Aet al Oat. ItIT. aatferlaai aa lA- Wli* Pregled dnevnih di* godkov Amerika. Senator Wheeler oproščen pred sodiščem v Great Fallsu, Mont. Zarota propadlega justič-nega tajnika Daughertyja je padla v vodo. Rudarji, katerim je ogenj zaprl izhod iz rova v Idahu, so se rešili. Rusija še vedno dela velike preglavice stari gardi. Živilski trust ima zdaj odprto pot Število delavcev raste. < Po svetu. Za predsednika na Nemškem je izvoljen bivši feldmaršal Hindenburg. Barbarsko mučenje bolgarskih delavcev v Sofiji. Revolucija še ni potlačena. Bolgarska vlada je preklicala obdolžitev, da je Jugoalavija zapletena v bombno afero. Francoski nacionalisti zapreti-li s civilno vojno. Sovjetska vlada je izdelala načrt nove ekonomske politike. « ŽIVILSKI TRUST; IHAZMJOO-fRTO POT ija U veho rf Mrli v goroil jami so se rešili Bojevali so ae a plameni 12 ur in srečno prišli na površje. Berlin, 27. apr. — Uradno poročilo o popolnem izidu včerajšnjih predsedniških volitev v Nemčiji se glasi: Hindenburg, 14,639,927; Marx, 13,740,489; Thaelmann, 1,789,420 glasov. Hindenburgova večina nad Marxom znaša okrog 900,000 glasov. _ I Štiri osebe so bile ubite in približno sto ranjenih v izgredih med nacionalisti in republikanci v raznih krajih Nemčije na volilni dan. Trije so bili ubiti v Berlinu, eden pa v Kazlsruhu. BAND1TJE 80 OBISKALI KVARTOPIRCE. Chieago, 111. — V stanovanju gčne. Bertha Kotnyjeve so pozno v jutro' kvartopirci igrali ^x>ker". Naj gostejša tema se je Ijočaai pričela že umikati jutranji zarji, ko so nepričakovano vHtopili štirje maskirani bandi-ti. Kvartopirce — sedem žen in onem moških — so postavili ob m te no in jim pobrali za deset ti-hoč dolsrjev denarja in zlatnine. Policija je prijela tri kvartopirce, ki so pred ropom zapuatili so-l>o in niso zaklenili vrat. Gčna. Kotnyjeva Izjavlja, da je ravnateljica Narodnega kluba na zapadni atranl meata in da so igrali pri nji le njeni prijatelji. EN DAN POČITKA V TEDNU JE UBIT V KANADL Wallace, Idah©. — Štirinajst rudarjev, ki so v četrtek zvečer ostali v srebrnosvinčenem rudniku Hecla, ko jim je je ogenj stebrovja v rovu zaprl pot, so se v petek rešili sami. Moštvo, ki je bilo na delu v jami takoj potem, ko je izbruhnil ogenj pod zemljo, ni moglo rešiti zaprtih rudarjev in splošna sodba je bila, da so nesrečneži izročeni gotovi smrti. Dne. 24. aprila ^ treh popoldne je pa zapel zvonec v šahtu. Bil je signal, ki je klical vspenjačo doli. Vspenjača je bila hitro poslana in nekaj časa pozneje se je vrnila z vsemi štirinajstimi rudarji. Bili so zelo utrujeni, toda drugače zdrzvi. Rudarji zo povedali, da so v rovu dobili sesalko, z katero so vlekli vodo in gaaili ogenj. Dvanajst ur so se mučili predno so prodrli skqpi goreče tramovje In dosegli jamič, kjer so dali signal za vspenjačo. Med ženami in o-troci, ki so se že bali najhujšega, je zavladalo veliko veselje, ko so SODlSCE JE RAZVELJAVILO! POGODBO ZA MESARJE. Zdaj bodo mesarji lahko prodajali tudi grocerije. Washington, D. C. — Pet či-kaških mesarjev, ki ao bili poznani med ljudstvom kot mesni trust, so dosegli veliko zmago na sodišču. Sodnik Baley, član najvišjega sodišča Distrikta Ko-lumbije, je razveljavil pogodbo, po kateri so mesarji pristali, da se ne bodo vmešavali v kupčije, ki niso v sorodu z mesno Industrijo. Velemesarji so zadovoljni z to razsodbo, kajti zdaj jim je pot odprta, da prično tržiti tudi z grocerijami na debelo in drobno. Za trgovce z grocerijami, ki tržijo z njimi na debelo, je toa to velik poraz. Mesarji jim bodo delali prav zanesljivo konkurenco, dokler ne bodo potisnjeni ob steno. Odprta je pot za osnovanje velikega živilskega trusta, ako ostane odlok sodnika Bailjrja v veljavi. V mesni industriji je naložen velik kapital, ki se vedno bolj o-sredotočuje. Kaj stori vlada, se ne ve. Pravdniki, ki so zastopali vlado, niso podali izjav o korakih, ki jih podvzamejo proti odloku sodnika Bailyja. HOOVER SE UMESAVA V DRI GE DEPARTMENTE. Lahko se mu zgodi, da sliši, kar Število ameriških delavcev m množi ŠTEVILO GOSPODARJEV PA 7L>. PADA.. To je naraven potek kapitaliatič-nega gospodarskega sistema. Winnipeg. Can. (F. P.) — Ma-nitobskemu parlamentu je bila predložena predloga, ki doloma da mora imeti vsak človek en dan počitka v tednu. Ta predloga je zdaj mrtva. Neki advokat kanadske pacifične železnice je rekel parlamentarnemu odeeku. da se on ne bo ravnal po nji. ako bo sprejeta. Ta ugovor je zadostoval. Kako potreben je en 4an počitka v tednu, govori dejrtvo. da uslužbenci v provincijalni norišnici delajo sedem dni v tednu. Pravo čudo j«, da še ostanejo pri zdravi pameti. rudarji prišli na površje živi in zdravi. |Z ZAKONOM SE LAHKO DO- LOČIJO DELOVNE URE. | Tako zdaj tolmačijo odlok naj višjega zveznega sodišča. Washington. D. C-Kj £ zvezno najvišje sodišče odločUo. da je prisilno razsodišče za reie-vanje industrijskih sporov neustavno, ni izreklo, da se delavne ure ne morejo določiti s postavo To je razumeti iz zaključnihi be-aed aodiščnega odloka. Zaključ ne beaede sodnika Vandervanter-ja se čitajo: "Oblast, ki jo (kansaška industrijska) postava daje glede določanja delavnih ur, jsaamo poteza prisilnega razsodišča in nima aeparatnega namena. Držav-na agencija Jo Je izvajala le kot del tega aistema in državno so-dišče jo je izvajalo kot Jtakega. Kot del sistema je deležna ne-veljavnosti celote. Ampak ce je veljavna, se Je moralo razprav-jati ločeno od sistema ln jo napraviti veljavno za splošno ali xa ves biznis posebnega značaja, nam ni treba uvaževati, in zaradi tega tudi ni bilo izvršeno u-važevanje." Odlok najvišjega zveznega ao-došča je aeveda jasen v tem ozi-ru. Ako ga bodo tako razumeli tudi advokati podjetnikov, bo pa pokazala bodočnost. Waahington, D. C. — Zanimiva je štatiatika, ki jo je priobčil Natl. Bureau of Economic Re-aearch, Inc., kajti U štatiatika govori jasno kot beli dan, da socialisti niso v zmoti, ako Izjavljajo, da vedno več ljudstva prihaja v odvisnost drugih, vedno manj je pa gospodarjev, ker I-mamo kapitalistični gospodarski sistem. Statistika posega nazaj od leta 1924 do leta 1904. Ta štatistika nam pove, da se je v zadnjem letu pečalo v Zdni-ženih državah le 9,667,000 z biz-nisom, ,686,000 oseb pa dela za mezdo ali plačo. V letu 1909 je bilo v biznlsu 9,833,000 oaeb, za mezdo ali plačo je pa delalo le 24,422,000 o- seb. . . .__ Število oseb, ki delajo za mezdo ali plačo, je trajno naraščalo. Število oseb, ki so v biznisu, se je pa menjalo. Največ ofeb je bilo v biznisu v vojnem in povojnem času., Zdaj je pa začelo padati število blznismanov. Ako pomislimo, da so tukaj biznisi. ki ne nosijo niti toliko, kot zasluži navadni delavec, potem šele razumemo, da ae premoženje vedno bolj oaredotočuje v rokah manjšega kroga ljudi, medtem ko na drugi strani ved-no večje ljudske mase prihajajo v gospodarsko odvisnost. Ta proces se ne da ustaviti, dokler Je uveden sedsnjl gospodarski sistem. To je njegove lastnost in zanjo ni odgovoren posamezen človek, ampak veška družim, ker še ni prišla do spoznanja, da je tak g^liodarslci sistem treba nadomest i z boljšim v Interesu vsegs človeštva. Wa»hington. D. C. (F. P.) ^ Ako Coolidgeva administracija dovoli, da dve naaprotujočl si vesti zagledata beli dan v listih na prvi strani, tedaj je svetu gnano, da ruski problem le dela Igkrbi Waahlngtonu. Ena vest pove, da je državni tajnik Kel-log obvestil ameriške diplomate, da ni treba zdaj menjati zavzetega stališča, druga pa pravi, da trgovski tajnik Hoover izjavlja, da se vlada Sovjetake unije ne bo nikdar priznala od atrani Združenih držav, dokler ne bo izpuščenih nekaj jetnikov iz ruskih ječ. Kellogova okrošnica na poslanike je dobila luknjico v Parizu. Nje datum nI bil objavljen, ampak sliši se neoficijelno, da je bila izdana okrpg 7. aprila. To je približno ob času, ko je Slnclair-jeva kompanija proteatirala za-radi japonske oljne koncesije. In bilo je pred nemiri na Bolgarskem. V Beli hiši pojaanjujejo, da je bila navadna piaarnlška vest, ki spada med vsakdanjo rutino, ker so prihajala vprašanja, kdaj prično pogajanja s sovjetl. Oflcljelna razlaga meni, da o-krožnica ne določa politike za bodočnost, ampak je le poročilo, kaj se je zgodilo do takrat, i Hooverja pa citira Frederlck MacKenzie, bivši poročevalec zz Chieago Daily Newa, češ, da jo Hoover izjavil, da ne pride s (Sovjetsko unijo še do diskusije za obnovitev stikov z Združenimi državami, dokler ne bodo o-proščeni gotovi Rusi, ki so bili kaznovani na podlagi napačne obtožnice, zaradi špijonaže, ko se je Ameriška od pomožna uprava umaknila iz Rusije, pri kateri ao bili nastavljeni. Senator Borah, predsednik od-seka za zunanje zadeve, ki zelo pazno aledl dogodkom v Rusiji, pravi, da ni nikdar slišal, da se zaradi tega odlaša priznanje Rusije, ker so bili v Rusiji kdaj bivši Hooverjevi uslužbenci zaprti ali pa odgnani iz Rusije. Vmešavanje v razmere, ki poato-je med tujo državo in njenimi državljani, Je nekaj novega v a-merlškl politiki. Hoover se je na tem polju zaletel v zadeve državnega depart-menta veliko bolj vsiljivo, kot je to storil v prvih dneh Hugheso-vega režima. Mogoče ga pred-aednlk Coolldge opozori, da Bela hiša zdaj vodi zunanjo politiko. VES SVET SE ZUA2A HM BARBARSKIM MtEjUEH V BOLGARIJI Angleški delavaki poslanec Wedgwood poroča, da Canko-vovi rablji v Sofiji lomijo kosti aretiranim delavcem. Položaj v Bolgariji Je še vedno kritičen; vlada kontrolira le Sofijo. Bolgarska vlada |e preklicala obdolžitev, da Je Jugoslavija lapletena v bombno afero. FORD KUPUJE SVET ZA LE TAMiKO POI JE. VREME. Chieago ln okolica: v torek ne-atalno. Severovzhodni vetrovi. Temperatura v zadnjih 24 * rah: najvišja 7S, najnišje 66. Ifammorni. Ind. - Chlcagu govore, da Ford kupu- Ji W bo alužU nj^m zračnim ladljam za pr*valenj* tovora kot letalsko polje. Oovo-rtea pravi, da je Ford Ubral svet Bakhrin bocomotlve kompanlje, ki obeega 300 akrov. »vet se nahaja aredi Kast Chlcaga In krog-inkrog je 160 velikih tovarsn in podjetij. . .. .-1 Nova okoaomka politika v Rati ji Vrhovni ekonomski zvet v Mo-akvl je Izdelal načrt za privat-na md«mtrlj-ka podjetja. mmmmmm^mm » Moskva. 2». apr. — V smislu nedavno naznanjene nove gospo-dsrske politike v sovjetski Uniji je vrhovni ekonomski svet predložil včeraj svetu ljudskih komisarjev načrt naredbe za u-atanovitev privatnih induatrij aklh podjetij. Načrt deli privatne laidjetni-ke v tri razrede ali kategorije. V prvo kategorijo spadajo <*o-dajald. ki u posli jo največ Z0 de-lavcev, V drugI JJ ,asi jetniki, ki Imajo ti do 100 delavcev, v tretji pa oni. ki Ima-jo 101 in več delavcev. Podjetniki prve kategorije lahko odpro delavnico brez vprašanja vlade; podjetniki druge kategorije se morajo obrniti na dUtriktne so-vjete za dovoljenje; večje Indu-atrijske tvrdke. ki s|«dajo v tretjo kategorijo, pa morajo vpra-Sati sovjetsko vlado za konceel je. Nobrn privatni podjetnik ne •me Imeti več ko eno podjetje, izvzemši če mu dovoli vlada. šifra* Belgrad, Jugoslavija. 21 apr. — Potniki, ki so prišli s orlent-rtkim ekspresnim vlakom ii Sofije, so prinesli vest o puntu v bolgarakl armadi. Petdeaet vojakov v Sofiji ae je uprlo, ko ao dobili povelje, da vpadejo v ne-ko hišo. Med upoVnimi in lojalni-ml vojaki ae je vnela bitka, v kateri je bilo mnogo ubitih in ranjenih. Gledališče in javna knjižnica v Plevnl sta bila v aoboto razdejana z bombami. llerlln, 25. apr. — Nemški zunanji urad je bil danes informiran, da je položaj v Bolgariji še vedno zelo kritičen za Cankovo->vo vlado. Milltariati v Sofiji še nimajo dežele pod kontrolo. Rim, 25. apr. — "Giornale d'ltalia" je prejel od svojega poročevalca v Sofiji vest, da civilna vojna v Sofiji še ni končana. Brez malega val voditelji kmet-ske in komunistične stranke, ki so se nahajali v Sofiji, so umor-jeni. Najnovejše žrtve ao Prut-kin in Muravjev, bivša ministra v Stambulljakijevl vladi ter Marko Friedman in Tuhuntov. komuniste. Aretiran je bil tudi Italijan Antonio Petrocco In ne-ki Francoz, toda italijanski in francoski poslanik sta zahteva la, da morata biti izpuščena. lionden, 26. apr. — Josiah Wedgwood, delavski poslanec v angleškem parlamentu, ki je bil i dvema drugima poslancema vred v Sofiji zadnji teden, poroča v socialističnem "Dallf He-raldu", da so Cankovovi krvniki pomorili na tisoče ljudi na najbolj barbarski način. Jetniki so strašno mučeni, Krvniki Izvr-šujdjo nad njimi "baatlnado", to je lomijo Jim kosti v nogah In rokah. To pojaanuje, zakaj mnogi voditelji rajši padejo v boju s policijo, kakor da bi ss dali a-retiratl. Neki častnik je ustrelil sebe ln svojo ženo, ko so ga prišli aretirat, samo da Je ušel mučenju. Wedgwood poroča, da je beli teror v Sofiji stvar osebne osve-te. Takoj po eksploziji v katedrali so militaristi zagnali krik strašnega maščevanja. Organlzi-rana Je bila tolpa civilistov, ki se lahko primerjajo fašistom In tem Je vlada dala puške In Imenike vseh oseb, ki so člani komu-nlstlčne in agrarne stranke al sploh na sumu, da so protlvn Cankovovemu režimu. V neksj urah Je bilo polovljenlh čez U-aoč oseb in stlačenih v dvorano konsumnlh društev„kjer Je tajna policija vodila zasliševanje. Se tisto noč so naložili več sto <> seb na tovorne avtomobile ln Jih odpeljali iz masto, kjer so Jih po-strelili kakor divjačino To se Je ponavljalo vsak dan. S^sttlai/ oseb Je bilo aretiranih v treh dneh in nihče ne ve koliko izmed teh Je še živih. Največ žrtev Je delavcev. De-veUieM-t odatotkov aretiranih komunistov Je navadnih delsv-c«v. Angleški lamlanlk Mrsplne In ameriški poslanik Wilsim ste večkrat posredovala v prid žrtev in apelirala na Cankova v Imenu humanltete, naj <*nlll reprl-zalije, toda z malim ua|*«bnm. Talio iionrfa delavski |«alain« Wwlgw(Mid, "Dally Herald" a-prllru na delavstvo vaegs svete, naj ae itavzam« m nearečne žrtve v Sofiji, ki «> v »»-teh podivjanih mlllterlatov in fašistov Hoflja, llelgsrlls. 26. apr --Vlada demenUra vse veati o ms aakrlh aretiranih osumljencev kakor tudi poročila, da ae je u- atanmlla rrvoluclj«inarna vlada v Varni ln da Je kralj Borla *a-|lft v svoji pala/-l. Cai.k^ pravi, dM ai, te veati |n«|»lrlrane iz M-grmia in Moskv«. Ivan Manjev, član centralnega odbora komunistične stranke, je bil včeraj ustreljen, ko se Je u-prl aretaciji. To je že peti član tega odbora, ki j« bil ubit. ' Vladni krogi v Sofiji se penijo Jeze nad izjavami angleških delavakih poalancev v Belgradu o masakrih v Sofiji. Neki vlšj uradnik je dejal, da so angleški poalancl pokazali tople almpati-je a komunlztl ln agrarcl, niso pa izrekli niti ene slmpaUčne besede za žrtve bombne eksplozija v eerkvi Svetega Krala. Sofija, Bolgarija, 26. apr. --Dlplomatlčnl konflikt med Bolgarijo ln Jugoalavljo je bil včeraj poravnan. General Ruaov, minister notranjih zadev, ki je v parlamentu Izjavil, da je mež-nar Zagorakl v svoji Izpovedi dejal, ds mu Je Ivan Mlnkov obljubil potni Ust is Jugoslovan, skega poslanika Rakiča In mu pojaanll, da ao bile njegove besede napačno tolmačene In da on nI rekel, da so jugoslovanski di-plomatjs v Sofiji na kakršenkoli način zapleteni v afero. Cankovova vlada Je naproaila jugoslovansko vlado, naj izžene ubežne bolgarske komuniste iz Jugoslavije. Burna debate v zbornici radi fa-šlstovako - komunističnih Izgredov v Parizu. Pariz. 26. zpr. — Desničarji v francoski nižji »bornlcl so vče-raj zagrozili s civilno vojno v Franciji, ako vlada takoj ne u-dušl močnega komunističnega gibanja. Bila Js viharna debata, ko so nacionalisti Interpelirall vlado, če misli na kak pogon na komuniste v pričo četrtkovih Izgredov na Montmartre, v katerih so bili trije dijaki ubiti ln okrog 40 ranjenih, devet smrt-no. Nacionalisti so zahtevali, da vlada prspovs majske manifestacije. ., . Komunistični vodja (fcchln Jo odgovoril, da Js organizacija fa-šlstovskih dijakov izzvala izgre-de in pričela prva atreljatl. Vlada je pojaanlla, da bo skr-bels za red In mir. Zbornica je lio končani debati dala zaupnico vladi s »30 proti 204 glasovom. HRVAŠKI ODVETNIK ODVB-DEN V JEČO. Gary, Ind. - Blas L. Lucas, znani hrvaški islvetnlk, ki Je bil mestni pravdnlk In z njim vred 30 drugih promlnentnih |wlitl-čarjev, med katerimi J« tudi blv-žl župan Johnson, Je bilo 24. a-prila odvedenih v zapora radi r.nane žganjarske afere. Izgubili ao va« pri/Ive in Kdaj morajo od-nadeti kazen. Oliaojeni so bili od 30 dni do |*»ldrugegs leta Ječe. Tisti, ki Imajo aedetl čez leto dni, so bili odpeljani v Uaven-worth, Kanaaa. Odvetnik Luraa J« bil rojen v Calumetu, MUh. Njegovo |wa-vo Ime je Blaž l^aar. ORGANIZATORJI NA DELU. Waahlegt"fl. D. (\ (F. P.) — Green, |*rwlae*lnlk Ameriške de. lavake Merarije, je |s»abil Kd-ward Uc(irinlyj* In F^lgsr Wal-laca, člana delavakega legialatlv-nega odbora, na agitacijo sa pri-hodnje štiri ali M meaeeev. Wallace je od|*>toval v Portland, Me., ln MrGrady v Hcranton, da lamtaga lokalnim "»zanizator-Jrm »»rifanlzlratl »amošnje delavce. FROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODFOSME JKDNOT1 LASTNINA SLOVI NHKK NAKODNK PODFOKNE IKONOTE C«m o*Lmoy po dogovoru. Rokopisi m m vračojo. Naročnino: Zodinjene drtave (Uven Chicago) m Uto, 98JO m pol leU in $1.2& sa tri t»«Mce; CHjicago in Ck.ro 90.60 m loto, m pol jft^SLSS km tri mosoeOgjtajbio^ Našlo? m v ne, kar Im »tik s listom: -FROSVETA" 2667-59 So. Uwod»l« Afru«. CMcoso ■ MTHE ENLIGHTENMENT" Orgsa uf t ho Slovoak Naliotiol BrnoM 8odoiy. OlTMd bf N« t iona I Iknrfit 8-cloCf. AAvortilimr raiei o« * ..... ........ ?l Subscription: UniUd SUto« («*cept Cbko«o) jtmt; Chirajro 16JH>, and foroisn countrkm $8.00 por yoor. "MKMBKR of Th« FKOKRATED PBESS' UNION LABEL APPLIED FOR Datum V oklepaju a. pr. (April 3S-192S) polee vašega laieaa aei poMotii, da vam ja a to« dnevu« potekla naročnina. Ponovit« jo pravočasna So ao vam M oat a* i Jiat. LE MOČNA DELAVSKA ORGANIZACIJA OHRANI MEZDE NA VlSKU. Železničarji so se mogoče že stokrat pokesali, da ao pozdravljali ustanovitev železniškega delavskega odbora, ki je prišel z Esch-Cumminsovim transportnim zakonom. Pred leti so bili seveda prepričani, da bo ta odbor varoval njih pridobljene mezde in bo privolil v znižanje mezde le takrat, ako bo znižanje mezde res upravičeno. Minilo je komaj par let in pokazalo se je, da delavci ne morejo zaupati nobenemu razsodišču, pa magari če se mu poje največja slava ob njegovi ustanovitvi. Avstralski delavci so to prvi preizkusili. Zdaj imajo to preizkušnjo za sabo tudi železničarji v Ameriki. Razlika je ta, da so izkušnje gmeriskih železničarjev veliko bolj bridke kot avstralskih delavcev. In to iz enostavnega razloga, ker se znajo avstralski delavci veliko boljše po-služiti svoje politične moči kot ameriški železničarji Ako bi ameriški delavci bili toliko politično zavedni kot avstralski, bi mogoče te izkušnje za ameriške železničarje ne bile tako hude in žalostne. V mesecu januarju L 1. so ameriške železnice plačale 200,000 delavcev za vzdrževanje železnic po $2.79 na dan za 8-urno delo. To je skoraj ena četrtina manj mezde, kot jo je določil železniški delavski odbor v letu 1920. Ti delavci zaslužijo na leto približnb po $780, ako delajo 280 dni v letu. Ali taka mezda zadostuje za prehranitev delavske družine? Ali taka mezda krije prehranitev delavca samega? Železniški ravnatelji, ki trdijo, da taka mezda zadostuje, naj poizkusijo tsami živeti saj par let s tako mezdo in prav zanesljivo ne bodo več zinili take neumnosti? 2elezniški delavski odbor, ki je dovolil takšno znižanje mezde, se najbrž ne zaveda, da živimo v času nezVioene draginje, še manj je pa kateri izmed članov tega odbora poizkusil izhajati s tako mezdo. Kako železnice plačujejo delavce, ki so zaposljeni pri departmentu za vzdržavanje železnic pokazuje naslednja tablica: Rede Springe, Wyo. — Ne o- gleiel bi se, ps imsm tako zanimivo dogodbico, de jo moram »pustiti v svet, -da se bodo le drugod lahko nekoliko sa trebuh držali. Glavno vlogo igre verski fanatizem, zato ni Kamer iti, ako je precej smešne. Vee se vrši radi svetega Cirila in Metoda, ker ste teko prijazna svetnika, da bi imele cerkev bres oken. ' To pe £e ne, so si domislili cerkveni očetje. Cerkev mora i-meti okna, kjer ee še dobijo: Pametna glavica; sekaj bo pa vendar pri društvih tisti denar v blagajni lešel. Sej člani g« ne-rabijo, in revne prav so ga nanosih s svojim asesmentom v društveno blagajno. Sedaj nem lahko kupijo precej veliko okno. Hm I Ako bo pe keteri člen kaj pomoči rabil, denarja seveda he bo v blagajni. — Pe mu recimo, de mu bo bog pomagal. Načrt je dobro epeljan, samo generala je treba, de naredi prvi naakok. Po prvem neskoku je bil učinek bolj majhen, in je treba večje agitacije med "ovčkami", da priskočijo generalu na pomoč. Vsako druAtvo v Ročk Springsu bo kupilo eno okno, po avoji zmožnosti, kajneda 1 Stavba bo morala izgledati precej zanimiva. ker jaz poznem društvo, katero bo zmotno dati jako majhno vsoto, tako. da Ciril niti Metod, ne boste smošna gledati skozi dotlčno okno, akoravno sta oba dobra svetnika. Fanatiki klerikallzma se upajo poalušiti vsakovrstne diktature. Hočeš, nočeš, moraš! Ako jim nočeš polniti biaage direktno, se poalušijo drugih sredstev, da polniš nedirektno. Klerikallsem v H. 8. je pri k i pel do vrhunce, in tu ni več beaede, katera ne imenuje "naprej", marveč nesej. Kamorkoli človek gre, ne kaše drugega, kot da bi se prepiral s ignorantnim fanatikom. Toliko imam že skušenj, da vidim, da klerikallsem troai edino le prepir med alovenakim narodom. Vaak zavedni človek, ki Ime le nekoliko "horae aence" se bo u-pirei takim budaloatim kot jih počenjajo. Kaj je potem mogoče pričakovati drugega kot prepire? Ko je toliko navidez pohotnih klerikalcev, zakaj ne vržejo sku- drugače nastopili napram ^jetnikom. Delavci bi imeli! J* veliko aaalombo v javnosti in podjetniki hi ee stokrat pre- nadlegujejo uboge majnarje na vnakovratne načine T Ako hi bil l*>eat kot eni pravijo, letniki smatrajo delavce z« navadno blago. In k*Urje meTpri^"e^.^S veliko delavcev brez delu, takrat znižajo mezde, ker vedo, 1 Januar Januar Znižanje Mezda za 8 ur dela. 1921 1926 vodst. Pisarji . 1476 7.0% Brzojavni uslužbenci G.41 4.99 7.8 Signalni uslužbenci . ,... 6.77 5.92 9.7 Delavci pri prtljagi . .... 4.31 ».41 19.8 Nakladah i itd....... .... 4.61 U.99 18.4 Skladiščni delavci 4.15 3.49 16.8 Rokodelci 4.90 14.7 Proddeiavc! 4.58 14.0 Delavci na progi ».68 2.79 24.0 Križiščni čuvaji 3.22 1.96 89.2 Nihče ne more reči, da je tako znižanje meade upravičeno vpričo sedanje draginje. Ampak značilno je, da je bila mezda najbolj znižana tistim delavcem, ki prejemajo najnižjo mezdo. Skladiščni delavec in delavec na progi sta potrebna za vzdržavanje železniškega obrata. In vendar je velika razlika v mezdah obeh delavcev. Za varnost obrata je izredno potreben tudi kriiišcni čuvaj, njegova mezda se pa imenuje prav lahko beraška napojnina. Veliko delavcev je lirez tlela. In to dejstvo se izkorišča v interesu železniških magnatov za znižanje najbolj sittbo plačanih delavcev. To znižanje mezde uci vse delavce in ne samo železničarjev, tla delavci ohranijo svoje pridobitve, ako so dobro organizirani politično in strokovno. Ako bi bila delavska politična organizacija Uko močna, da bi delavci imeli več ko 150 kongresnikov in 30 nenatorjev v kongresu, bi se železniški dejavski odbor ne ujmi določati, da delavci lahko izhajajo z večino nižjo mezdo. Ako bi bila delavska strokovna organizacija močna, tedaj bi prizadeti delavci lahko Tv,mw * iu fHHijruiiKi ni se sioicrai nre- nauiegujr mislili, da bi dtjločili tako mezdo, ki zadostuje komaj za v,M|i|0vr** neaabdjene koruzne žganoe in neslan krop. Tako pa pod- aT^bi Wye. — Nikdo se odtod, zato ae moram jaz enkrat in poročati o naših rasmerah. de živimo Slovenci v tem kraju. Z delom pe gre jako počasi; je par premogovib rudnikov, ki pe delajo komaj po den ali dva dneve v tednu. Drugi so zaprti za nedoločen čas. Tsko je, de sedsj ne svetujem nikomur hoditi sem ze delom, ker se delo težko dobi. Je pa to jako prijazen kraj. Zime ni hude in poleti ne prevelike vročine. Poleg vsega -j« zdravo podnebje. Kdor še ni bil drugje kakor v Ročk Springsu, res misli, da po Wyomlngu ni druge zelenjave kakor divji pelin, pa tu ni teko. Tu so tudi velike farme, in kar kdo vsadi, vse dobro obrodi. Za kratek čas si včasih priredimo malo zabavo, da se po domače razveselimo. Tako smo napravili tudi dne 19. marce, ko smo obhajali god Joe Boyicha, mojega moža, Joe Gutmane, našega soseda, Joe Tajzeljna, naše ga prijetelja in god Jožeta Smanca, dveletnega sina našega prijatelje Jakoba Smanca. Se mali Jožek je bil te večer visoko povzdignjen kakor trije odrasli. Bili smo veseli, vsak po svoje. Ce bo to bral kateri rojek, ki je bil tu pred desetimi leti, si bo gotovo mislH, če so še tu njegovi prijetelji, kakor John Pečov-nik, Frank Voler ln Tone Rupe-rič kakor več drugih. Ti so še vsi tu kakor so bili. Posdrav rojakom in čltate-Ijem Prosvete. Kdor še ni naročen na ta list, mu priporočam, da se narodi, ker to je najzanimivejši in za nas delavce • naj pre-vičnejši list. Ce bi se bila slučaj-no e tem komu zemerile, pe mu priporočam, de se pritoži ker hk-ravnost meni. Tu je moj neslov: Marija Boyich, Box 899, Sheri-dan, 'Wyo. Oeaee S. N. P. J. le ne store? Gotovo jim je eer- da se delavci ne morejo krepko postaviti v bran proti temu STA*!!? znižanju. . > M bualnoaa boljše nese. - Detrait, Mkh. — Zadnje čase razvidim iz dopisov v Prosveti, Proietarcu in GL Svobode, de se Skazimir in njegovi priataši strašansko zaletavajo v napredne organizacije in njih odbornike, zasejati hočejo razdor med članstvom naprednih društev. Skaziiqir in razni klovni "v kutah se trkajo na prsa, da so oni edini, keteri uče moralo. Luka je nam dobro poznan, posebno nam nekdanjim cal ume takim Slovencem. Kuharic je imel več, in vse so bile nedolžne poleg njega. Eni je bilo ime Marička. Poslal jo je parkrat v Milwaukee v neki zdravniški zavod, v katerem se je takrat nahajal tudi mlad slovenski zdravnik, moj oseb-ni prijatelj. Med tem časom si je župnik Luka najel kuharico Johano. Marička prišedši nazaj je vsaki dan prihajala v ferovž in v njem "bazirala", posebno v ku hinji. Johani to ni bilo po volji, ker se je tudi ona že precej udomačila pri župniku, in nekega dne sta se precej lasali in premetavali po kuhinji, dokler ni prišel Luka, jih razgnal narazen in miril. Kako je potem Luka Maričko pregovoril in kej ji je dal ter obljubil, da pusti Johano v župnišču, se ni moglo izvedeti. Mislim, ds ga je sprave preeej stala. .Veliko je take morale med ku-tatfji v Ameriki in v stari domovini. Se ni dolgo tega, ko sem di-tal, kako je neki slovenski kuter zlorabil v šoli mlade deklice od 9 in 11 let stere. Luka je tudi za-hejel v zelnik nekemu gostilničarju, keteri se je potem radi njega preselil s svojo boljšo polovico daleč na sever. V rojstnem kraju Črnomlju so bili pri župniji sv. Petre tri je kutarji, katerim j* moj oče kot mežnar stregel mnogo let. Pomagali smo mu tudi sinovi, kajti pri treh kutarjih je bilo veliko dela, posebno ob nedeljeh in praznikih. Fajmošter je tehtal okoli tri cente. Sam ni mogel nikamor, niti iz sobe v sobo. Kadar je šel maševat, se je opiral z desno roko ob palieo in pod pazduho leve roke ge je vedno peljal mej oče v cerkev ter iz cerkve nazaj. Vedno je sedel v svoji sobi pri oknu in čital iz knjig. Pobožni župljani so govorili, ds s črnimi knjigami pasi na oblake pri oknu, da mu zli duhovi in kakšen sovražen far ne pobije s točo njegove fare, ter dokler bo on v naši fari, da se ni trebs bati, da bi nam toča potolkla pridelke. Nekega dne je pa toče precej sklestila polja. Pobožnjaki so rekli, de so gospod pri oknu zadremali, ter da je njemu neki sovražen far naredil točo. Začeli so ugibati, kdo bi bil to naredil. Ali podzemeljski (tako se imenuje fare) aH vlničkl. ali kateri is semičke fare, kjer so tudi jrn-sUtkar trije kutarji. Kutarji na feri v Črnomlju so imeli velika in najboljša polja, do 12 glav živine, hlepca in deklo. Polja obdelavati in pridelke domov izvažeti so pomagali tudi t>obožni fareni kar zastonj Kot desetleten fantiček sem ju tro in popoldne njih živino gnal na pašnik s pogojem, de se | njih živino tudi neši dve kravi paseta na njih travnikih, kajti oni no imeli doiiti polja in trav nikov in njih živini se ni bilo tre-be pasti na suhi resi v Brezovem polju po eno uro deleč kot živi na faranov, da je prišla nazaj v hlev bolj lačna kot je šla na pašo. Imel sem kot pastir tudi obed zjutraj in zvečer v župnlšču. O-poldnc sem obedoval doma, če je bilo kaj. Večkrat je bila peč mrzla in nikogar doma, in hajd nazaj v šolo lačen. ' I 2upnišče je stalo nad bregom, pod katerim je tekle mala voda Crnomalčica. Pod Šupniščem v bregu je bil hlev sa živino in senik. Is hleve gori do šupnišča je bilo okoli 80 stopnic, katere so vodile na stranski dvor lupnišča, odkoder so bile stranska vrata v kuhinjo, is kuhinje v jedilnico se hlapca, deklo in druge pome-geto. Is jedilne sebe so bils vrsto v malo sobo, v keteri je bile postelja dekle. Nekega jutra ženem živino ne sveti trevnik. ne keterem se je živins v eni uri najedla. Istega jutra sem prišel s šivino domov še ob sedmih mesto druge dneve ob poldeve-tih. Kakor po navadi, ko priklene« živino v hlevu, »topejpah in skoči iske vreta v kuhinjo, da do-zajtrk. Ker ni bilo nikogar v kuhinji, grem naravnost v o-bedovalno sobo, iz katere se je videla soba dekle in nje postelja. Tam sem videl velikega kaplana Mikata v družbi s kuharico Resiko. Ko so se moje in Re-zikine oči spogledele, sem je urnih bosih nog odkuril domov. Živino sem šel še izganjat na pašo, ampak obedovati v župnišču nisem hotel, ker je bilo mene sram mesto kaplana Mihata in kuharice Rezike. Bil sem lačee, da je vse krulilo po želodcu, ker jedel nisem nikjer kakor opoldne doma. Zahtevati kosila zjutraj in zvečer doma nisem mogel, ker bi me starši izpra^evali, ali ne dobim kosila v župnišču in za- harica pritihotapi v hlev, ko sem ravno zadnje živinče privezal ter mi reče. "Polde, zakaj ne prideš obedovat, ali radi tiatega, ko si videl, da so se gospod Miha z menoj malo pošalili? Tisto ni nič, le pojdi večerjat in se nič ne boj. Res me je bilo hudo sram« posebno kaplana Mihata, kateri je večkrat prišel k nam ko smo večerjali. Ampak glad je bil močnejši in stopal sem z Rezo v farovš. Mihata tisti večer ni bi-lo notri, in sem jedel kot volk. Omenim naj še, da Miha in mali kaplan Jakob sta večkrat prišla zvečer v kuhinjo, ko sem čakal večerje, namreč hlapce, dekle in drugih pomagačev s polja, da smo potem skupno obedovali. Mali kaplan Jakob je i-gral za denar in se ga rad navlekel. Večkrat ob večerih, ko je kuharica kuhala za služinčad, je prišel notri natrkan in pred menoj objemal Reziko. Oba kaplana sto ljubila Reziko, dasi je bi la že priletna ženska okoli 50 let stara. Najbrž je tudi Rezika ljubila oba, kajti oba kaplana sta bila ljubosumna. Nekoč je Jekob prišel za Mihatom v kuhinjo malo natrkan in Mihatu očital: "Ti, krota dolga, vedno za Rezi kino Idkljo čepiš." Reziki je to gotovo dopadalo, da se še mlada kaplana za njo vlečeta, Jn se je nasmejala. Vendar je pristevila in bolj potihoma jim*rekla: "Kaj to vdelujeta, ali ne vidita tam našega pastirja." Jakob se pa odreže na glas: "Ah, kaj ta otrok ve, kaj ml govorimo." Sedaj pa bi vprašal kuterje, ali niso ravno oni, kateri dajejo osem in desetletni mladini v tem znanje, pri spovedi jim stavijo grda in nesramna vprašanja? Pri materi in očetu nisem nisem nikoli kaj takega slišal kot slišimo iz njih blagoslovljenih ust, niti nikoli kaj takega videl kot sem pri njih. Vem, de bodo rekli, de ni resnica, Kar sem napisal, kajti oni vedno resnico zavijajo in se vlečejo iz blata, | katerem se nahajajo. — L. Jun-ko. Tatvina in Ce komu s silo nekaj vzame*! je to rop. Ce mu vzameš aeoja-| Ženo, je tatvina. Tatvina, kakor I rop, je nepošteno, zločinsko d Se manj lepo je, če odkloni vabilo društvo, ki speda k eni in iftti jednoti. — Nekdo, ki je bil tam, Mesaba Range, Minn. • • • Solnce je pokukalo izza hriba... Cenjeni Žarkomet! Tudi na skrajnem severu, v neki vasici po imenu Gilbert se je začelo jasniti. Dne 20. aprila je bil tu prvi slovenski Civilni pogTeb. Niso pričakovali tega, zato je bilo toliko večje razočaranje. Dogodek je prinesel dolge nosove in celo vrsto preklicov, odnesel pa jc dvajsetak in nemeravano u-drihanje po pokojniku in S. N. P. J. Dani se, dani! — GHbert-čan. 0 0 0 Dogodek št. S4. Moj resnični dogodek v Loki pri Zidanem mostu: Bilo mi je 16 let, ko sem se učila šivati. Dekleta amo šivale obleke. Bliža la se je velika noč. Moja prijateljica me povebi ne večerjo. Pogovor pri večerji je nanese! na spoved. Hišna gospodinja me vpraša, h kateremu gospodu poj-dem k spovedi. Odgovorim jI, ds k nobenemu. Začela me je nagovarjat, naj grem, češ, da se nc spodobi, da bi bila brez spovedi za veliko noč. Ona da bo skrbela zame, ker sem sama brez staršev, ki so bili V Ameriki. Ker m pa le nisem hotela podeti, mi je obljubile dva kolače, če grem k spovedi. Tudi to me nI ssdovolji-lo, nelcerSje pridala mernik krompirje in kos slanine. Tedaj sem pristala, misleč, sej tudi duhoven noče narediti nič ssstonj. zakaj bi jas. Sla sem k spovedi In dobile darila, odvese pa ne. ker sem brale prepovedane liste. Duhoven mi je obljubil odv«z<>. če v bodoče raztrgam vse prepo-vedane liste. Rekla sem mu. ds tega ne storim, nakar me J< prasnil skosi lino po nosu. ds mi je kri pocedila. Takrat sem mu izjavila, da ne grem nikdar več spovedi in besedo držim še danes Za spomin na zadnjo spoved, ki je bila 1910, sem ps še v Ameriko prineele duhovnov* prasko ne nosu. V P- O^ a K.*.* MORNARJI NISO ZA PRODA. " JO LADIJ. Indijo so veliko več vredne, menijo mornarji. VUshington, D. C. — Medna-judna ameriška motoarska unija je i>oala)a protest predsedniku Coolidgu zaradi prodaje pet par-nikov Dollarjevim parobrodnim interesom na Pacifiku. Vlada je izdala za ladije 180,000,000. Plovbeni odbor j ib je pa s štirimi proti trem glasovom prodal u pet miljonov dolarjev. To je šestina vsote, ki jo je vlada Izdala za ladije, ki jih z dobičkom za vlado obratuje Pacific Mail kompanija. podpredsednika Fl^nn in O-bndcr in finančni tajnik Nolan, ki »o člani mornarske unije, so prišli v Washi»gton, da povedo Coolidgu, da so bile ladije prodane najbolj arogantni korporaciji, ki nasprotuje belopoltnerau delavstvu, katere ladije plovejo v ameriških vodah, in da mu raz-lože, da je ta kupčija krivična. Pokazali so predsedniku, da se je Dollarjeva kompanija bojevala proti vsakemu poizkusu za izboljšanje razmer na ladijah, pa naj je to izboljšanje zahteval mornarski zakon in so ga predlagali organizirani mornarji. Vedno povsod je družba nastavila a-zijatske delavce, kjer je to postava dovolila. Ladije Dollarjeve kompanije so plule do leta 1916 pod britsko zastavo, dokler niso postale nemške potapljače nevarne. Coolidge ne pokazuje, da želi, da se kupčija ustavi. Pacific Mail kompanija se bojuje proti kupčiji na zveznih sodiščih. HOOVER SE JEZI. On je čaaaikarakega poročevalca razumel "narobe". Washington, D. C. (F. P.) — Tajnik Hoover zanika formalno intervjuvno izjavo, v kateri Fre-derick MacKenzie, bivši moskovski poročevalec za "Chicago Dai-ly News", trdi, da je Hoover rekel, da Združene države ne bodo nikdar napravile poteze za priznanje Sovjetske Unije, flokler ne bodo gotovi Rusi, ki so bili preje zaposljeni pri Ameriški od-pomožni upravi, izpufcčeni iz ječe. Ravnotako ni on pričakoval, da se bo njegova grožnja citirala v Ameriki, kjer se ji lahko sledi do Bele hiše in državnega der»artmenta. \ "Mr. Hoover ni podal Izjave glede politike ameriške vlade," se glasi njegova izjava. "On je izrazil samo svoje ogorčenje glede ravnanja z ruskimi člani štaba Ameriške odpomožne u-prave. Mr. Hoover jo hotel, da se njegovo stališče pozna samo v Rusiji. On ni pravilno razumel mr. MacKenzieja, ko ga je kasneje vprašal za dovoljenje, da ]>orabi materijal tudi v Združenih državah. Mr. Hoover ne želi, da kdo misli, da bo on skušal o-ficijelno izraziti ameriško vladno postopanje napram Rusiji, ker to bi bilo popolnoma zunaj njegovega delokroga. NASPROTUJEJO VODNIM POTOM. I "FAftlZEM JE ČUVAJ EVROPE", PRAVI MUSSOLINI. Nič ako ae v teh krogih pojavlja opozicija. Chlcago, 1U. — Ust "ltailway Age" je priobčil članek, v katerem argumentira proti razvijanju notranjih vodnih potov. Pri tem se sklicuje na stroške, ki so nastali z gradnjo in obratovanjem erijskega kanala, češ, da so morali davkoplačevalci nositi tfc ogromne stroške. * List seveda pe pove, kdo krije stroške železniškega prometa in skrbi, da prejemajo privatni železniški interesi velike dobičke. Tudi te stroške krije ljudstvo. In sicer prispeva k njim vsak najubožnejši Človek pri vsakem griži je ju kruha. Res je, da gradnja notranjih vodnih potov stane lep denar. Ampak delo se izplača ]x>sebno v sedanjih dneh, ko smo naoragu velikega razvoja električni sile. Vprašanje je le, kako se bodo ta vodna pota upravljala, ko bodo zgrajena. Ako bodo imela tako upravo, kot je v panamskem pasu, tedaj se bodo prav zanesljivo izplačala. '»B08V8TX t Nemci bqdo plezali na najvišjo goro. Berlin, 26, apr. — Prihodnji poskus priplezanja na Mt. Eve-rest, najvišjo goro na svetu, iz-vrše Nemci. Nemška ekspedicija odpotuje v kratkem v Azijo. Dogodki na Balkanu razburjajo poglavarja čraeorajčarjev. Kim, 25. apr. — Rimski listi pišejo, da je Mussolini sinoči na tajnem sestanku velikega s vela fašistične stranke dejal, da fašizem je straža Evrope pred ruskim komunizmom. Muaaolini je <>l>ozarjal na nevarnoet, ki preti Italiji, ako zmagajo komunisti na Balkanu. Izrekel se je tudi za " nslco volilno pravico v Italiji. 1'ortugalskl predsednik podal oetavko. Lisbona, 25. apr. — Teizeira ( Prod-aednlitvo 8. N. P. JM MS7-58 So. Uwndala Ava., Chlcago, III. . | VSR ZADEVE BOLNIŠKE l*ODI*OKK HK NASLOVE t Bolniško lajni-št v o S. N. P. 1. SM7.SV So. Lawpdala Ava.. Chlcago, lil. DENARNE POŠIUATVE IN STVARI, hi ao tllojo gl. lavršovalarga odbora la Jadnota vobčo na naalovoi Tajništvo S. N. P. J., M57-1« So. Lswn-dala AvOh Chlcago, III. VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI l*OSLI ao pošiljajo aa aaalov: Hlagajnlštvo B. N. P. JM MS7-SP So. Laendala Avo., Chlcago, lil. Vaa prltošba glada poalovanja v gl. lavršavalnvm odboru aa nnl pošljejo Faul Bargorjn. prodaadniku nadaornagn odbora, šlgar nai^v Ja agorsi. Val prlslvi as gl. porotni odaek aa naj pošiljajo na aaalov i Martla Balai* nikar. Bok 27«. Barborton, Ohio. Val doplal In drugi aplal, nainanila. oglaal, naročnina ta aploh vat kar Ja v ivail i glaallom Jadnota, naj aa pošilja na naslovi j "PROSVBTAM, 1(457-RS So. Laeadala Ava., Chiaago. IH. Vesti Iz Jagotlavija Epidemije škrlatlnke,—Msri bor že dolge mesec trpi pod Šir jen jem zavratno nalezljive bolezni Škrlatinke. V bolnici je se daj 24 bolnikov na škrlatinki is Maribora. 11 pa so jih zaduli č^s že odpustili zdravih. Pri tsj obsežni razširjenosti bolezni jo smatrati še kot srečo, da so umrli, med tem samo trije bolniki. Ker pa razsaja bolezen skoro šc tri leta, bo treba pač preventivno odredbe poostriti, da se nevarnost razširjenja končno omeji. Največ Je kriva brezbrižnost občinstva. Ponovno so že dognali, da ljudje bolezen prikrivajo pred oblaatvi ter je število obolelih v mostu gotovo večje, kot ga navaja meatni fizikat. Radi telesne poškodbo v hrbet se je moral zagovarjati pred celjskim okrožnim sodiščem Luka Drofenlk, 84-letni delavec !k Zgornjih Gradiš. Obdolženec je prišel dno 2. novembra pred gostilno Marije Stefancijoza pri Hv. Florjanu v rogaškem okraju, kjer ae je takoj začel prepir med njim in nekaterimi drugimi fanti. Kakor so izpovedali ranjeni Dolšak in drugi očividci ae Je Drofenlk nenadoma okrenil, vrgel DolŠaka na tla ln ko je ta zopet vstal, večkrat sunil z nožem, ne ds bi bil gledal, kam ao padli sunki. Obsojen je bil na 6 mesecev težke joče. H čevljarskim nožem Je zabodel 21-letni Kudolf fikruba, delavec v Šoštanju nekega Edvarda Vavrovca, ker ga je baje razjezil s tem, da ga je nekdo iz njegove družbe udaril po licu. Pri tem gs Je težko ranil v levo spodnjo pljučno krilo. Bvojo hudo Jezo si bo lahko sedaj ohladil v tri in pol mesečni joči v zaporih celjskega okrožnega sodišča. Pri kožuhaaju koruze.—Dne IS. oktobra so kožuhelf fantje pri Bratanilu v Brezjem koruzo. Med njimi se Je nahajal 22-letni Ivan 2mavc, posestnikov sin. Obdolženec j« brez vsaks-gs povoda zagrabil nekega Kune-ja za roko, ga od vedel lr. sobe in ga, ko Je U hotel zbsiati, udaril po levi roki tako močno a palico, da mu je prelomil roko. Obdolženec se Je zagovarjal, da Je Izvršil to dejanje radi tega, ker mu je baje neki fant rekel, naj nažene ICuoajo spat. Okrožno sodišče v Celju je obeodilo 2mav-ee ae S tednov ječe. Hm rt as kesa. V Dramljah je umrla dne 4. aprila Marija Rajh, posestnica. mati dr. fttefana Raj ha, odvetnika v Kočevja. Nova tlakama v Ptuju. V Ptuju se je ustanovila nova tiskarna, katere ustanovitelj ln lastnik je Alojsij Sular, 2enskl Landru v Vojvodini. V sodnih zaporih v Velikem Beč-kereku se nahaja Že nad le|o dni seljakinja Julka Remič, ki jc ob-tožena, da je zastrupila svojega moža Nikolaja Rcmiča in njegovega sina iz prvega zakona. Državno pravdnlštvo je prod kratkim prejelo ovadbo, da je Julka umorila tudi svojega prvega ^noža Mateja Kegloviča, ki Jo umrl že leta 1014. Kljub temu je bilo njegovo truplo ekshumirajo in pregledano v kemičnem institutu v Zagrebu. Ugotovilo so je, da je bil Keglevič z arzenikom zastrupljen. Sedaj se nadaljuje preiskava proti Kemlčevi, ker je državno pravdnlštvo prejelo o-vadbo, da Je obtožonka umorila tudi svojega sina, ki Jo umrl pred tremi leti. Tragična smrt vojaka. V vojašnici v 8|KMinJem Dravogradu sta se te dni resno sprla dva vojaka. Prepirljivcema so je približal vojak, ki Je hotel posredo. vati ln pomiriti prepirajoča se tovariša. V jezi je oden izmed prepirljlvcev ustrelil proti iiosre-dovalcu in ga tako nearečno za* del v trebuh, da je ranjenec Čez nekaj minut izdihnil. Romarska cerkev Nova Atlfta pri Ribnici jo 6. aprila deloma pogorela. Na doslej še nepojasnjen način Je v strehi izbruhnil požar, ki Je uničil kupolo, krito t lesom, in precejšnji dol podstrešje. Poneverbe in beg. Hlikarski mojster Božidar Krotil Iz laškega Je poneveril pri gasilnem društvu v Iraškem 18,817 Din. Čim Je prišla poneverba na dan, Je Krotil eonadoma izginil. Ni izključeno, da Je izvršil samomor. ,, Čevljarček aa vrvi. V Beleah ob Dravi so starši silili svojegs sinčka Antona Kotnika, da bi *<• učil Čevljarske obrti. Dečku (»a ta obrt ni ugsjala in se je vrnil domov. Ker so mu kljub temu prigovarjali, naj se vrne k čevljarju, Je šel sinček is hiš« v hlev in se obesil. Kinova umorila očeis. V občini Rtaper pri Momboru se Je odigrala te dni grozna naibinaka tragedija. Brata Todor in Vasili-j« Milil sta rui divjaški način u-morila svojega očeta. Brata sla bila razjarjena, ker je oče popival in zapravljal družinsko imetje. Ko Je te dni oče prišel sopot pijan domov, sta ga sinova Uko dolgo pr«t<*pela, keltskih čaeev ns Koroškem. Kskor porot* "Koroški Slovenec" v velikonočni številki, I so v ftt. J ur ju na Vinogradih pri raxko|»avanju starega zidu naleteli delavci te dni na starinski grob iz keltskih časov In sicer na kraju, kjer so Še pred dvajsetimi leti našli sanimlve isko-pine, ki se nahajajo v celovškem muzeju. Mrtvec Je bil pokopan v obzidani grobnici, katere starodavno sidovje je še sedaj, po 2000 letih tako trdno, da nrej odjenja kamen kakor malta, nko-da, da so delavci okostnjak s krampi razbili. Občudovanja vredno so močne, debele kosti tedanjega rodu. Debelost lobanje znaša 10 milimetrov ter so lobanje naših sodobnikov v primeri ž njo pravcate lupine. Dva ruska emigranta obsojena na mrt. Sodišče v Vranji v Srbiji je obsodilo v smrt ruska begunca, podporočnika Pstra Ko-roljeva, komisarja ruske bolnišnico v Vranji, ln kuharja Tirno-feja Nazarenova, ki sta pred nekaj mesefl umorili kmeta Rte-va no viča in njegovo šeno. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (April 80.4925) pomanl, da vam h naročnina potekla U dan. Ponovite Jo pravočasno, da vam Hita ne ustavimo. Ako Usta ne prejmete, Je nufofe vstavljen, ker nI bU plačan. Ako ie val list plačan ln f a ne prejmete, Je mogoča vstav-I jen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico In navedite stari in novi nn-slov. Naši zastopniki ao val društveni tajniki in dragi sa-stopnlki, pri luiterUi lahko plačate naročnino. Naročnina sa celo loto Jo $5.00 ln sa pol leta pa 9SJ0. Člani 8. N. P. h plačajo sa pol leta 91.90 In za celo loto 13 M. Za mesto Chlcago In CI-cero sa leto $6.50, pol leta $3.25, sa člane $5 JO. Za Evropo stane sa pel lota $4«00, zs vse leto pa fftjOO. Tednik stane sa $1.70. Clanl doplačalo ftOc so poštnino. Naročnino lahke tndl en* ml pofljete na aaalov t UPRAVNttTVO u PROS VETA* 2057 a Lavmdale Avo* r CHICAGO, ILL Iz zapitim priritolitii !i Spisal Pavel Grošelj. (Dalje.) Smrt torej ni zapovedujoča kraljica, ni zakon, ampak je le pokoma dekla življenja. In ni Je večje dobrotnlce in pokornejže služabnice življenja, nego je ona; kadar jo kliče življenje, »e približa, kadar JI prepoveduje, vdano počaka — in celo neumrljivost je podelila bitjem. ko ji je v to velelo življenje. V jedru smrti tli življenska iskra. Kakor pridna ženica se trudi smrt na božji njivi prirode, ob zori In mraku jo sreča* po kipe-člh tratah, v gorski vasici in na morskem dnu je ne izgrešiš in v slednji kapljici vode spozna* sledove njene delavne roke; vsepovsod pa sledi brezpogojno ukazom življenje. Majhna, neznatna mlaka leži kraj samotne gozdne poti, tiha in mrtva ns videz, le Jeseni, ko dozori veseli žsbji rod, ni dobro-voljnega kvakanja ne konca ne krsjs. Tihs in mrtvs je na videz ta vodica, pod drobnogledom pa se razvije vsaka njena kapljica v zanimivosti in življenja polno čudo. Izredno majhne, rakom sorodne živalice žvigsjo urno mimo tvojih oči, kot steklo so jim telesca prozorna, tako da zapazi*, kako jim utripi je drobno srce, in da zasleduje* pretakanje krvi po njih telesu. Veličastno se vrte med njimi nežne zelenkasta kroglice; kakor hi*a iz tisočerih o-pek so zgrajene iz nebrojnih Stanič in vsaka "izmed njih nosi po dva kot las tenka biča, s kateri-ms nervozno hitro trepeče; in ker tolče ob vodo sto in sto tenkih lsscev, se vsa Živalca v lahnem tempu vrti po kapljici sem-intjs. Kot veseli paglavčki se pode skozi vodo *e man jže celo kroglice; iz ene ssme stanice jim se-stoji mikroskopsko msjhne telesce, ki je obdarjeno z mnogoštevilnimi gibljivimi biči. 2 njimi se upira ob vodo, da drči po bli-skovo kot majhna ladjica; sem-intja obstane za trenotek, par-krat veaelo zapleše — in hajdi dalje t Rastlinski trosi so, ki jadrajoč po vodi zanašajo življenje od kraja do kraja. To ti je mogočna zibal življenja, ta drobna, brezpomembna kapljica, to ti mora biti tudi globoka krsta, v kateri* folaga smrt svoje žrtve! Ozrivs se še enkrat skoči drobnogled in zaaiedujva igro življenja in emrti v drobni kapljici! Toda glej! tega nisva bila o-pazila prej. Majhna kapica sluzaste, sivkaste snovi leži pred nama, vss brezlika in enakomerna Je. Je 11 to košček mrtve, ne-organake snovi, je 11 morda nad vse enostavno organizirano živo bitje? — Glej! — Glej! — kot polž roge izteguje brezobrazna kepica tenke, »lu/uste izrastke in jih zopet krči v telesce nazaj. Giblje se, živi —. Najenostavnejša oblika življenja. najprimitivnejši življenski stroj se giblje pred teboj — ameba (Amoeba) se nazivi je z znanstvenim imenom. Na prvi pogled bi je ne ločil od mrtve snovi, in vendar diha in čuti, ljubi ln se plodi kot ti. In umirs kot ti? Ne! — neumrljiva je; milijona in milijone let je že preživela in še bo dihala in ljubila skozi eone, dokler ji bodo ugodne življenske razmere našega planeta. Toda ne mudiva se, nežni strojček je prezanimiv, da si gs ne bi nekoliko natančneje ogle- MORJE Spisal R. Kristan. (Dalje.) < In vse je bilo mirno, samo sdajpi^zdaj je pljusknil majhen valček ob kamen in se razbil v tisoč drobnih belih kapljic. Sedaj je solnčna krogla dosegla tisto črto. Bilo Je, kakor bi morje tam zagorelo. Nebo je še bolj zardelo, a mrak se je že bolj in bolj spužčal iz vižav na zemljo. Niže, nože je padalo solnce, žsrkejši so bili oblaki ... še trenotek ... še en hip .. . solnce js izginilo ... In počasi so bledeli zadnji odsevi... Tiho Je bilo vse ... Ob obrežju so začeli valčki pogosteje ln više pljuskati, kakor bl peli neko melanholično, mistično melodijo ... Slavka Je stala na osamljeni pečini ln strmela v prekrasni prizor in njene miz)! so plavale tja, kjer je solnce satonilo. Taka je bila njena ljubezen kakor tista čudna krogla, tako goreča kakor tisti zadnji ogenj. In njena duša ja cvetla v tajnih, bajnih odsevih kakor tisti bel-kaati oblački. Tako nebeško lepo, take nepopisno sladko, tako ... poetično, da, tako poetično Je bilo. ln sedaj je, kakor bi bilo solnce zašlo, mrak ae širi, in tam — od zadnjega otoka sem ae bliža parnik in dolgs progs temnegs dima sa vali po zraku, kjer so še pred kratkim trepetali zlasti solnčni žarki. To je proza. Tako bode Plovi, plovi, moja ladjo, u koj goder kraj .. % "Oh, da! Nazaj me ne popelješ več, nazaj v tista sladke, blažene čaae, ko ni že nihče vedel, da sa ljubiva, ko sva se samo ljubila in se ni vsiljevala pusta, suhoparna misel na poroko med naju ... Ni več, kakor ja bilo, nI več .. .M Oh, ni več, nI več.tako! Ta edina miael sa ji Je zibala po glavi, tako lahno kakor tisti ljubki valčki po morski rsvnini. Počasi je Žla proti domu. Oh, ni več, nI več tako, so šumljsll tisti vslČkl. Knkrst je hotels pregnati to misel. Na nebu ja saavetila luna ln sedaj ja bilo vse kakor a srebrom oblito. Temno gorovje se je fantastno odražalo v tej čarovnt bleščavi in Slavka je tiho sapels: Deh! TI dests. fsnciulls, ls luns spsnde 11 rsggio si csro sul msr ... Ali zsmsn. Ni več, ni več tako ... . A Vlenlsulmsr! * Vlsnl s vogsr! Zsmsn. NI več, nI več Uko ... Vienl sul mar! * Vienl a vogar! Zaman. Ni več, ni več tako ... Zvečer je pisala Veljku: "Meni je. kakor bi ae cvetna mladoet poslavljala, dišave so se razpuhUle; lepo je tudi, kadar sadje zori, ali cvetje, moje cvetje umira . .. Drugi ljudje bodo vedeli, kaj je z nama, in ljubezen, ki ni Ujna, ne more biti več tako sladka . . Drugo jutro ji Jo bilo žal. da je že sinoči oddala piamo, Glaano se je smejala sama sebi, zvečer ae Je kakor razpoeajen otrok vozila v čolniču imorju in zadirala veslo Uko močno v vodo |m gs tako krepko dvigala, da ao kaplje brizgale daleč naokoli in jo vso poškropile. In glaiino je |tels, da se je razlegalo po morju: lJ zoni, za zoru t vala mi ružlea na pcndšeru. Ta večer Je Imela menda edini trenoUk AAm<»a|N>znanja. "Kh. otrok sem. otrok trenotka!" je dejala sams sebi . . . Druin hip je že posabila U modro* t Taka sU biU Slavka in Veljko. In to dvo-je čudnih otrok, katerih ni nihče |>otnal ln ume-val. je itoetalo zakon«.ki par ... 1 VI. Na Trsa tu mul Krko je bil« poroka. Slav-kin oče je bil to v pokoju in ae je bil prvselil na Reko. Najrajši bi bil M v Zagreb, v U "veliko maeto", ki ga Je bilo naredilo akoro blaz- nega, ko je bil prvič in zadi^ji^ tam. Ali preveč je bil vajen morja in zato je odločil, da uži-je avoj počitek na Reki, kjer je imel tudi nekaj prijateljev iz domačega kraja. , Veljko je bil že poročnik na veliki ladji "Adrijl". Enkrat je bli že na njej v Ameriki. Sedaj se je zopet vrnil z dajšega potovanja. Njegovi eUrši so želeli, da bi bila poroka doma in Slavkin oče bi se jim bil-vdal, kajti to bilo res bolj primerno šegam. Ali Slavka se je glssno protivila. Njej se je zdelo grozno, da bi jo vsi tisti znani ljudje gledali, ko bi šU v cerkev in iz cerkve, pa bi delali opombe o njeni obleki, o njenih očeh, o vencu na njeni gUvi, o njeni bledostl in o vseh mogočih rečeh, ki jim niso prav nič mar. Njej bi bilo najljubše, da se meša nihče v to stvar. Komu je pravzaprav mar njena sreča? To je strašno! Kakšnega srca so ti ljudje, da ne razumejo, kako trgajo vso tiho poezijo, kako preganjajo Ujno blažen-stvo, kako profanirajo svetost neizrečenih občutkov dveh srečnih oseb s svojimi pogled^ a svojim šepeUnjem, s svojimi čestitkami, a svojo navzočnostjo? — Ako že ne more biti po-vaem na samem, brez ljudi, naj jih bode vsaj malo, prav malo, kolikor mogoče malo. TaCo se je vržila poroka pri frančiškanih na Trsatu. In potem sU šla oba Ukoj na ladjo. Samo starši so ju smeli spremiti, a po kosilu ao ka tudi poslovili. . , . Parnik "Bakač" ja bil namenjen v Alekaan-drijo. Slavka je hoUla Imeti vsekakor ženit-vansko potovanje po morju. Veljko je dobil dopust in sedsj sta bils na ladji, ki ju naj popelje v čudno deželo faraonov in piramid. KapiUn na "Bakaču" je bil štiridesetleten mož ssnimive vnsnjosti: velik plečat, širokih pral. Ogoreli obraz je bil obdan z dolgo, obilo črno brado, v kateri se je Čudno svetilo nekaj belih niti. Črni lasje so bili še gosti in precej dolgi, kodrasti. V Umnih očeh, globoko leiačJh pod visokim, z dvema poprečnima gubama prevlečenim čelom, ja bleščalo nekaj energičnega, kar je še bolj Izražal orlov noa, ki je bil videti, kakor bi bil malce malce na deano pomaknjen. Dolgi brki ao ae izgubljali v bradi. Ko so Slavkini in Veljkovl starži odšli, ae ja tudi kapiUn poslovil s svojo kakšnih pet lat mlajšo, simpatično soprogo in s desetletnim' sinom. Žena gs je vprašala, ali ladja že odpluje. On Ja na kratko odgovoril, da Žele v dveh urah, ali aedaj Je dela na ladji, pa ne more rabiti tujih ljudi tukaj. 2ena je z otrokom odšU in oaUU na molu, dokler nI ladja odplula. Z jar-bola ao sneli modro zasUvico z belimi četvero-kotnlkom v sredi, parna piščal je zatulila. Na ladji je bilo. vse živo; kapitan je stal na svojem moatiču liki soha in zapovedoval aedaj strojevodji, sedaj krmarju, sedaj mornarjem. Moat, ki je spajal ladjo z molom, so že odstranili. Dvigali so težko sidro; debela veriga, na kateri ja bilo pripeto, je hreščala; nekateri mornarji ao vlekli debele vrvi na ladjo. Vijak in krmilo sU neprenehoma delovaU. Voda je šumela pod sUnami plavajočega velikana, ki ae je počaai pomikal od kraja, Uko počasi, da ni bilo niti opaziti njegovega gibanja. Šele ko je bil Že nekoliko metrov odmaknjen, je bilo poznati, da ža odhaja. Med gručami na pomolu zbranega ljudatva je oaUla tudi kaplUnova žena ter ma-hala z belim robcem. KapiUn pa se je jedva zmenil za to. Iz Aleksandrijc je bil "Bakač" namenjen v Carigrad, v Smirno, Bender A bas. v Bombay ln Nagaaaki ... kapiUn je vedel, da oetane več nego oeem mesecev od doma ... Na obrazu mu ni bilo čiUti, da bi se težko poslavljal. Hitro je bil "Bakač" dobrih peUto korakov oddaljen od obrežja. Njegov giganUki trup ae je začel obračati, kakor bl se hoUl vrniti k bregu. Ali bil je asmo manever, ds Je prišle ladja v pravi tir, in ko je bila obrnjena prav, ee je morje daleč okrog zapenilo in hitro je od-jadrala, za njo pa se je valjal eamo gnati dim . . . Morje ae je lahno gibalo. Bilo je videti kakor evetio-zclena ravan, vaa pokri-U a velikimi, nemirnimi, temnejšimi točkami. Nebo je bilo jaano. aamo na južni strani ao ee vlačili neznatni oblački po njem. Obala ja ginila. aamo neka nejaana črU je ostala pred očmi. Veljko ln Slavka sU oaUla na krovu in gledala morje. APalJc prihodnjič.). Sr svoji žila; vedno globlje in globlje ji sega zareza v telesce, Iz ene ke-plcp ae porajaU dva. La nitka žive, protopiazmatične vi ju še veže — in slednjič poči tudi U: iz enega bitja aU ae narodili dve. Novoporojeni amebi pa zopet iztegujeU tenke izrastke in vsaka leze zvojo pot, kot da bi se ne bilo nič pripetilo. Čudna prikazen! Misli si, da bi iz vsake tvoje polovice vzraet-k> novo, popolno človeško bitje! Ko bi se zjutraj prebudila novorojena mladeniča, tedaj bi ne zmda, kdo izmed njiju je oče in kdo sin — kajti oba bi biU očeU in sinovs obenem, saj se je tvoje telo brez ostanka razdelilo v dve snovi, popolnoma lenoliko vredni bitji. In če bi se U dva mladeniča, ko sU doraala v zrela moža, množila na iati način, in bi se U običaj razmnoževanja ohranil skozi sto in sto tisočletij ali bi tedaj že mogel govoriti o tvoji umrljivosti? V milijarde bitij bi se bila v tem času razdelila tvojs oseba, in naj tudi stre Ugs ali onega nemiU usoda, ti bi živel dalje v stotisočerih bitjih in stotisoč tvojih src bi plalo pod božjim nebom. Ne staral bi se in moči bi ti ne pešale od dne do dne, saj bi se od časa do časa pomlajal v nova sveža bitja. Bil bi neumrljiv! — Tak pa, kakršnega U je ustvarila priroda, moraš vkljub svojemu rizumu in visoko razvitemu telesnemu ustroju podleči smrti, dočim mala, neznatna a-meba, ki se niti ne zaveda življenja in ne hrepeni po neumrljivo-sti, ne pozna brezsrčne njene kose. Toda ne samo ameba, tisoč in tisoč primitivnih živalskih vrst je še, ki se množe z deljenjem, in njim vsem je zagotovljena neumrljivost, dokler bo tekala naša zemlja v oživljajočem soln-čnem soju in jo bo kril temno-modri zračni obok. Eno skupno potezo pa imajo vsa U neumrljiva bitja, vse se-sUjajo namreč iz ene same stanice; in revno na tej lastnosti sloni njih neumrljivost, pojssnim pozneje. Ni ga živega bitja od najglobljega morskega dna tja gOri do sivih vižin Himalaje, k) bi ne bilo zgrajeno iz aUnic. Tvoje telo je cela mogočna država, broječa na milijone majhnih podanikov najmanjših življenskih enot ali sUnic. Vsa živa bitja sesUjsjo iz njih; više razviti organizmi jih šUjejo na stotisoče, zato jih imenujemo mnogosUničarje (metazoa), najprimitivnejši pa reprezentirajo po eno ssmo stenico, zato se zovejo enostaničar ji (protozoa). Iz socijalne združitve enoaUničarjev v mogočne skupine so nastale živalske države ali mnogostaničarjl. Tako ži-valsko državo nam predsUvlja tudi človežko Ulo. Tvoje življenje tor4 nI nič drugega kakor življenje brezbrojnih manjših živalic, sUnic, ki so združene v čudapolno enoto človeškega or ganiz/na. EnosUničarji so torej neumrljivi; enostaničsrji, najprimitiv-nejše Življenske oblike, ps so bila tudi ona bitja, ki so na pragu kambrijske formacije vzklila iz mrtve snovi. Ko se je torej rodilo življenje, ni nosilo v svojem bistvu smrtne kali, ampak bilo je neumrljivo. V bistvu živih bitij samih torej ne leži zakon smrti. Kajti ko ae je v obliki enosU-ničarjev utelesilo na zemlji življenje, ni poznalo zakona smrti, in živa bitja se bila kakor pravcati plamteči kresovi, ki gore in svetijo, dokler jim donašaš hrane. in priroda jim je nudila in jim še nudi goriva v preobilici is eonov v eope. ---V tej samotni, molčeči mlaki, ki jo obroblja od temnega gozda obdan travnik, se nama je odkrila velika zagonetka življenja in smrti. Vsaka njena kapljica ti kliče: "življenje je najvižja postava prirode, nepremagljiv zakon je, ki se ne ukla* nja smrti. Glej, mirijadc neumrljivih enosUničarjev žijejo v prostranem mojem kraljestvu! — Smrt pa je pokorna življenju; življenje samo jo je izumilo in ai poklicalo to zveeto tovariAico, da mu streže na proetrani življenski njivi": (Dalje prihodnjič.) Krayn, Pa. NAZNANILO IN VABILO v Kraja* Pa. (poleg Donlo, Pa.) ▼ soboto dne 1 maja 1925, t dvorani dr. Vihar. Začetek eb 6. zvečer. Ker bode U prva aknpaa veselica tnksjšaih društev la bode s vama najboljše preekrbljeno, hernega ljubitelja In prijateljico dobre zabave, da naa gotova obišče s nami peknunlja in aa zabava na omenjeni dan. Pridite od blizu in od daleč, ako vam ni mogoča priti aa pa pripeljiU. Mi smo overjeni, da bodeU zadovoljni la da vam na bode žal praznovati v naši Bred i mejnikov večer. 2e a tem amo overjeni, da naa obiščete val, ako vam naznanimo, da bode Igrala Izvrstna godba na TAMBURICE pod vodstvom prof. Jon. Dupln la Johna-towna, Pa. Toraj na svidenje dna 2. maja 1925. Za dr. "Vihar," dr. "Vrtni raj" it 174, BNPJ„ dr. it. 70, SSPŽ., dr. "Jutranja Zvezda" it. 186, JSKJ. Veaeličnl odbor. 2ENITNA PONUDBA. i .Slovenec, srednje sUrosti, poštenega značaja bi se rad priženil na farmo, ker mene veseli živeti na farmi. Katera resno želi poštenega moža, naj se obrne na spodnji naslov. "Ženin D"x|o. ProsveU, 2657 So. Lawndale Ave., Chic^go, 111. Ali želiš znati pravilno plast In čiut angleško? Naroči ai "Sle-venake-aagleika slovnico". katero Je iadala lo Ima m Književna rnatka & N. P. J. POZOR TAJNIKI IN TAJNICE! Ker Je stopila dne 15; aprila t. L nova poštna postava v veljavo, da bo poitnina privatnih dopisnic in razglednic povišana na 2c, zato opozarjamo vse tajnike in tajnice in člane haših krajevnih društev in S. N. P. J., da naj prilepijo na naše posebne karte za premembo naslovov članov znamko za 2c in ne več za lc. Karte, ki ne bodo opremljene s predpisano poštnino 2c, naslovljencu sploh ne bodo dostavljene. Ako imate več kot 4 pre-memb naenkrat, denite dve, ali več teh kart v kuverto in jo odpošljite kot pismo z 2c znamko. Upravništvo "Prosvete." 1 .j ŽENITVENA PONUDBA.! Slovenec in vdovec brez «>tj starosti 47 let s svojim le urejenim domovanjem in prfl šnjo vsoto prihrankov, ae I seznaniti s Slovenko, deklet ali vdovo, v starosti 36 do 45] brez otrok v svrho ženit ve. katero veseli in resno misli I se priglasi in naj prUoži svoj sliko, katero ji vrnem na /aht< vo in priložim svojo sliko na I htevo. Ženske' nsprednega m| šljenja imajo prednost. Vsa p j sma je posUti pod naslov: "Red ni ženin", c. o. ProsveU, iiGf.1 So. Lawndale sve., Chicago, EOI 'Hm (Advl KJE JE? Frank Tushar, član družtvi "Slovenci jn Hrvatje" št. 14^ York Run, Pa. Nemudoma nal se priglasi, da bom vedel, kaj ml je storiti glede društva za njegi_ ker br. A. Križman noče več pla čevati asesmenU za njega. Ko jake prosim naj ga opozore ni U oglas, da se javi na moj na slov: Joseph Strle, R. 3 — Boj 107 — (Collier Works) Union-town, Ps. (Adv.) DA SKUHAŠ DOBRO PI VO, PIŠI PO NASE PRODUKTE. imamo v zalogi slad, hmelj, sladkor in va« druge potrebščine. Poskusite in aa prepričajte, da je doma pri nas, kuhani vedno le najboljši in naje«, nejšl. ^^ Grocerijam, sladčičarjem in v prodajalne želecnine damo primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije na: FRANK OGLAR, 6401 Superlor Avenue, Cleveland. O. KOŽNE BOLEZNI povzročajo mnogo trpljenja v teh slučajih je treba jemat; SEVERA'S ESKO Olajša readrašenje, odpravi srbečico in drugo arbeče tapuičaje na koši. Cena 60 centov, pri lakaija. w r siviiif ( o i;l>ar rapios. iovva Člani 8. N. P. J. iiriU avoj list In pridobivajU nova člane. Tiskarna S. N. P. J « 1 sprejema vsa v tiskarsko orrt spadajoča dela. Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih. vodstvo tiskarne apelira ha članstvo s. h. p. j., da tiskovine naroča v svoji 1 I i CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTE. . VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naslov: S.N. P. J. Printery, 2657-59 South Lavrodale Avenue, Chičago, IIL : I I a Chičago, IU • l TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST- J . MENA POJASNILA. 1 «*■ ■ ■ ■ ■ m m m m-mmm m-m-M-m:m w m-WM m:mm-+*