1	T
2	S
3	C
4	P 6_S
N
JUNIJ
Juvent Marcel Klotilda
Presv. Srce J. Bonifac 3. pobink. Robert
dL
Viktorijan Primož Margareta Barnaba Janez Fac.

13	N 4. pobink.
14	P Bazil
15	T Vid

LOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: k j vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Sloveni an Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
PRŽAVAH AMERIŠKIH,
STEV. (NO.) 111.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 10. JUNIJA — THURSDAY, JUNE 10, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Republic jeklarska družba dala pripeljati na svoje prostore Pullmanove vozove, v katere je nastanila stavko-kaze. — Unija protestira proti temu triku. — Dokazovanje, da je policija izzvala izgrede, v katerih je bilo sedem oseb ubitih. I--
! JUGOSLAVIJA NE BO PLAČALA
Obvestila Amerika, da ne more poravnati obroka na vojni dolg.
Washington, D. C. — Približuje se 15. junij, ko bi morala ameriška vlada prejeti od evropskih držav svoj polletni obrok na odplačilo vojnega dolga. Kakor že dolga leta prej, pa bo prejela vlada tudi ob tem času namesto plačil izraze "obžalovanja." Med prvimi državami, ki so poslale tako negativno obvestilo, je bila Jugoslavija. V torek je javila ameriški vladi, da ne more poravnati svojega obroka, ki znaša z zaostalimi plačili vred znesek 1^1,875,000.
—-—o-
Chicago, 111. — Takorekoč v zadnjem trenotku je Republic jeklarska družba iz-premenila svoj prvotni načrt za nasprotovanje ukazu, ki ji ga je dal mestni župan Kelly, da morajo stavkokazi v njeni tovarni v So. Chicagi zapustiti tovarno, češ, da zdravstveni predpisi ne dovoljujejo stanovati v tovarnah. Ukaz se je imel izvršiti do 1. ure popoldne v ponedeljek. Objavilo se je najprej, da bo družba skušala potom sodne injunkcije preprečiti mestu izgon stavkokazov ;pre-mislila pa se je in si izmislila drugo nakano. Izposodila si je od železniške družbe 21 Pullmanovih vozov in jih dala prepeljati na tovarniške prostore in v te so se nato stavkokazi preselili.
NAZIJI
RAZJARJENI
V nov srd jih je spravil dunajski kardinal.
Berlin, Nemčija. — Komaj so nemški naziji dodobra izlili svoj srd nad chicaškim kardinalom Mundeleinom, že se je oglasil neki drugi kardinal Innitzer, kateri je pov-darjal vzorno obnašanje nemške duhovščine in, da so na-zijske obdolžitve nemoralno-sti neutemeljene ter da se le zaradi par slučajev blati celokupna nemška duhovščina. Opozoril je nazije dalje, da Nemčija zaradi teh nezaslišanih obdolževanj izgublja u-gled v inozemstvu.
EKSPLOZIJA V KEMIČNI TOVARNI
Whiting, Ind. — Med tem, ko so delavci preizkušali neki novi aparat s stisnjenim zrakom, je v tukajšnji kemični tovarni nastala pretekli ponedeljek plinska eksplozija, ki je enega delavca ubila, enajst drugih je bilo pa ra-njbnih.
V torek je poslal mestni zdravst. department posebne izvedence, ki imajo ugotoviti, ali bodo ti vozovi odgovarjali zdravstvenim predpisom. Proti temu triku družbe pa je dvignila protest jeklarska unija, rekoč da to krši določbe meddržavne trgovske komisije; Pullmanovi vozovi so namreč po določbah te komisije namenjeni za promet in ne za stanovanja. V tej zadevi se bodo vodila torej še legalna preklanja.
Pred sodiščem se je v torek vršila obravnava proti dvema stavkarskima voditeljema, katere je državno pravništvo obdolžilo, da sta maščuvala stavkarje k spopadu s policijo v nedeljo teden, pri čemer je bilo ubitih sedem oseb. Pri obravnavi je njun advokat dokazoval, da niso stavkarji izzvali in pričeli omenjenega spopada, marveč je bila policija prva, ki je udarila. Omenil je pri tem, da bi se to lahko razvidelo iz filmskih slik, ki so se vzele ob j tistem času. En film pa, ki. ga je vzel fotograf Paramount filmske družbe, je moral biti oddan senatskemu odboru, ki preiskuje slučaj. Neki drugi film, ki ga je vzel neki pastor, je pa zaplenila policija, ki je obenem imela tudi pastorja samega zaprtega 19 ur. Ako bi se mogel od policije dobiti ta film, je pov-daril advokat, bi se na njem jasno lahko videlo, da je bila policija prava povzročiteljica tistih nesrečnih izgredov.
Vodstvo jeklarskih stavkar-jev je v torek poslalo Inland jeklarski družbi, katera je ena treh družb, ki so prizadete od sedanje stavke, poziv, naj pristane na glasovanje med delavstvom, ki bo dolo čilo, katera unija naj ga zastopa pri kolektivnem pogajanju z družbo. To glasovanje je predpisano v Wagner-jevem delavskem zakonu. Vodstvo unije CIO povdarja, da ima večino delavstvo za seboj, in je pozvalo družbo, nsj to upošteva in določi čas,
DEKLE BREZ SLEDU IZ-GINILO
London, Anglija. — Ne da bi zapustila kako sled za seboj, je pretekli torek izginila 21 let stara Diana Battye, ki je dobro znana v tukajšnjih družabnih krogih in je tudi pričakovala, da bo sprejeta kot kino igralka. Policija je odredila preiskavo po celi Angliji in opazuje tudi vsa pristanišča. Slučaj je izredno zagoneten in si z njim belijo glave najboljši detektivi. Pred nekaj dnevi je prejela dekle neko grozilno pismo, v katerem jo je neznanec opozoril, naj boljše ravna s svojim zaročencem, nekim Asquithom. Toda tudi zaročenec je prejel podobno pismo, v katerem je bil posvarjen, naj boljše skrbi za dekle. Izginila je dekle, ko je nesla neko pismo na pošto zadnji torek; od tedaj je niso več videli.
-o-
NOV KRVAVI ČIN ZLOČINCA ODKRIT
Cleveland, O. — Sled novega divjaškega zločina se je pretekli ponedeljek odkrila v tukajšnjem mestu, ki je bil po svojem zverinstvu podo-aen osmerim zločinom, ki so jih bili odkriti tekom zadnjih dveh let in pol. Pod mostom Cuyahoga reke so namreč našli v vreči lobanjo in okostje neke ženske, ki je utegnilo tam ležati okrog leta dni. Kakor se je ugotovilo, je morala umorjena biti kaka niger-ska ženska, stara okrog 35 let. Njeno truplo je bilo raz-sekano in stlačeno v vrečo. Kakor omenjeno, je bil to že deveti zločin, izvršen na podobni način. Do prvega takega odkritja so prišli 5. septembra 1934.
-o-
V vsako slovensko kaloJiSV družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!"
NADOMESTEK ZA OTRO-ŠKI AMENDMENT
Washington, D. C. — V poslanski zbornici se je zadnji teden stavil nov predlog za amendment k ustavi za odpravo otroškega dela v industriji. Ta predlog bi nadomestil prejšnji tozadevni amendment, ki daje kongresu kontrolo nad otroci do 18. leta, ki pa se vleče že skozi 13 let in ga je doslej sprejelo le 29 držav. Po novem predlaganem amendmentu bi se omejila starost otrok pod vladno kontrolo na 16 let, s čimer bi odpadlo ugovarjanje proti amendmentu zaradi nevarnosti, da bi vlada kontrolirala otrokovo vzgojo.
-o-
MLADA FILMSKA IGRALCA UMRLA
Los Angeles, Cal. — Obiskovalci kino gledališč bodo gotovo pogrešali v bodoče mlado, živahno igralko Jean Harlow, katera je preminula pretekli ponedeljek po 10 dnevni bolezni. Pokojna je bila stara 26 let ter si je pridobila znaten filmski sloves. Njena plača je znašala $4,000 na teden in zapustila je premoženje, vredno okrog milijona dolarjev. ' Zadnje čase je imela vodilno vlogo v novem filmu "Saratoga," katerega p.roduciranj-e se bo zaradi njene smrti zdaj opustilo.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
KRIŽEM SVETA
—	Berlin, Nemčija. — Novo prijateljstvo med obema evropskima diktatorjema,Hitlerjem i n Mussolinijem, j e prišlo do vidnega izraza, ko je zadnji , ponedeljek podelil Hitler Mussoliniju odlikovanje Velikega križa nemškega orla, katero je bilo nedavno ustanovljeno.
—	Belgrad, Jugoslavija. — Nemški zunanji minister von Neurath, ki se nahaja v Jugoslaviji na obisku, si je v ponedeljek ogledal najboljši jugoslovanski polk, na kar je konferiral z min. predsednikom Stojadinovičem. Izrazil se je, da je to le prijateljski obisk.
—	Mexico City, Mehika. — Očividn'0 na posredovanje vlade se je končala stavka 18,000 petrolejskih delavcev1, ki so počivali 11 dni. Delo se je podvzelo v torek, dočim so se vodila nadaljnja pogajanja z industrijo.
-o-
PRED RAZKOLOM V ANGLIKANSKI CERKVI
London, Anglija. — Kakor že poročano, je nastalo v anglikanski cerkvi precej ropota, ko je pastor Jardine proti volji škofov šel v Francijo poročit Edvarda in Mrs. Simpson. Pričakovalo se je, da utegne to povzročiti razkol v cerkvi in da bo liberal-nejša struja šla za tem uporniškem pastorjem. Ta domneva se vedno bolj utrjuje in podprl jo je Jardine sam s svojo izjavo. Ta pastor je znan kot "pastor revežev" in si pridobiva čimdalje več pristašev zlasti v ubožnejših pokrajinah, kjer ljudstvo težko prerača letne davke,ki jih mora plačevati anglikanski j
ZA VARNOST OB OBREŽJU
Nov sporazum med štirimi velesilami, da se izolira vojna v Španiji.
London, Anglija. — Iz zanesljivih krogov se je v torek objavilo, da so se štiri velesile, Anglija, Francija, Nemčija in Italija, zedinile glede novega načrta, po katerem se naj bi preprečilo tuje-zemsko vmešavanje v špansko vojno in se obenem zasigura-la večja varnost tujezemskim bojnim ladjam, ki patrulirajo ob španski obali.
Načrt obsega tri točke,med katerimi določa prva, da se razširi varnostni pas, v katerem se smejo gibati ladje na patrulji v svrho, da si poiščejo zavetja ali si nalože kurivo. Po drugi točki se ima dobiti zagotovilo od vodstva obeh španskih armad, da se ladje na patrulji ne bodo nadlegovale. Tretja točka pravi, da se - ima podvzeti posvetovanje med velesilami v slučaju, ako bi bila kljub tem varnostnim odredbam napadena kaka taka ladje. Končno določa sporazum, da se imajo tujezemske ladje ob Španiji sicer pravico braniti, ako bodo napadene, nikakor pa ne smejo na svojo roko podvzeti čin maščevanja, kakor-šnega je nedavno izvršila Nemčija, ko je bombardirala mesto Almeria.
Načrt se bo predložil v odobritev obema španskima bojučima se strankama.
-o-
LETALKA PRELETELA
ATLANTIK Dakar, Franc. Senegalija. — Ameriška letalka Amelia Earhart je na svojem nameravanem poletu okrog sveta napravila že precejšen kos pota. Iz Zcd. držav je poletela v južno Ameriko in iz Brazilije se je nato odpravila preko Atlantika ter ga tudi nreletela pretekli ponedeljek, in sicer iz mesta Natal v St. Louis. Afrika. Za to razdaljo, ki rv-ra okrog 1 00 milj, je potrebovala nekaj nad 13 ur.
iz Jugoslavije
Nenavaden dogodek v Litiji ko so še živemu človeku zvonili zadnjo uro. — Nesrečna Prekmurska vas, kjer so v enem tednu bili trije požari. — Meteor nad Škof jo Loko. — Smrtna kosa, nezgode in nesreče.
Živemu je zvonil mrtvaški , dolini. Med potjo se je me-zvon	teor razklal v dva konca, ki
sta potem, ko sta se jela
cerkvi.
I ŠIRITE AMER, SLOVENCA
ZGODOVINSKA TRDNJAVA OBSTRELJEVANA
kdaj se lahko prično razgovori za kolektivno pogodbo.
Razburjenje po celi Evropi so nedavno povzročili Nemci, ko so obstreljevali špansko obrežno mesto Almeria, vendar pa se je napeta situacija v veliki meri ublažila. Slika kaže zgodovinsko trdnjavo, ki stoji na hribu nad om enjenim mestom in ki je bila ena tarč nemških granat.
Litija, 10. maja. — Zadnjo soboto se je nenadno oglasil v zvoniku mrtvaški zvon in naznanjal Litijčanom, da se je zopet ena duša poslovila s tega sveta. Ljudje so ustavljali drug drugega in se vprašali: "Komu zvoni?" — "Gospoda Dimca so pripeljali z reševalnim avtom iz ljubljanske bolnice, pa je med prevozom izdihnil," je šla novica od ust do ust. Vsakdo je dejal: "Škoda prijaznega moža." In so seveda vedeli takoj povedati o nesreči priljubljenega gospoda. Albert Dimec je bil uradnik na ljubljanski železniški direkciji, stanoval pa je v Litiji. Nedavno je zbolel na hripi, nastopile so komplikacije, da je moral v ljubljansko bolnišnico.
Seveda so še pristavili Liti jčani v pomilovanju nad njegovo nesrečno usodo, da si je j zadnja leta uredil ličen dom na Frtici, kjer je nameril preživeti pokoj. Zdaj mu je nenadna smrt preprečila vse načrte.
No, davi se je zvedelo drugače. Ko so pripeljali gospoda Dimca v Litijo, je neki njegov prijatelj razumel, da so privedli Alberta že mrtvega. Stopil je takoj do cerkovnika in mu je naročil, naj zvoni prijatelju Dimcu zadnjo uro. Cerkovnik je seveda šel takoj pozvanjat z navčkorn.
Če se bo tukaj izpolnil stari rek ki pravi, da dolgo živi, kogar pomotoma prišteje-jo med mrtve, bo g. Dimec gotovo še dolgo živel.
-o-
Požar za požarom
V vasi Panovcu v Prekmur-ju je kmetu Ivanu Hariju ogenj uničil gospodarska po slopja z vsemi zalogami sla me in sena, da je utrpel 60,-000 din škode. Naslednjo noč se je rdeči petelin pokazal pri njegovem zetu Ivanu Krč-marju. Zgorela mu je hiša s gospodarskimi poslopji, vsa živina in poljski pridelki. Z njima deli kot tretja žalostno usodo pogorelca posestnika Frančiška Hari. Tudi njej ie pogorelo gospodarsko poslopje. Vsi trije pa niso imeli ničesar zavarovanega. Prepogosti požari prepričevalno govore, da požari niso slučajni, temveč podtaknjeni. Orožniki pridno iščejo požigalca.
-o-
Svetel meteor
Škofja Loka, 14. maja. — Velik meteor se je pojavil v sredo ob 21.45 na nebu. Redki Škofjeločani, ki so bili ta-čas na prostem, so ga videli nad Polhovgrajskimi Dolomiti v obliki izredno žarečega svetlega traku, ki je drsel z veliko naglico proti Poljanski
spuščati (proti zemlji polagoma ugasnila, puščajoč za seboj kar viden pas dima. Gledalci so mnenja, da je morala kje pri nas zdrsniti kepa neznane snovi na tla.
--o-
Napaden
S cepini so trije moški napadli nekega večera 43 letnega rudarja Ivana Jeraja z Rečice pri Savinji in mu zadali težke poškodbe.
-o-
Smrtna kosa
V Počehovi je umrl Franc Felser, progovni delavec star 42 let. — V mariborski bolnici je umrl Anton Butolen, strojarski mojster star 63 let. — V Ljubljani je umrl Alojz Knafeljc, upokojeni inšpektor državnih železnic in odličen planinski delavec star 78 let.
-o-
Okraden
Posestniku Josipu Štroma-jerju pri Sv. Petru nižje Maribora so še neizsledeni uzmo-viči odnesli oblek, perila, čev-jev in raznih drugih predmetov za nad 2000 dinarjev.
Na Javorniku pri Gušta-nju so se pojavili vlomici pri mlinarju .Kalinšku ter mu odnesli za več sto dinarjev pre-kajenega mesa.
-o-
Neprevidnost
Osemnajstletni hlapec Janez Horvat iz Strmovca je preizkušal pištolo, pa ie ravnal pri tem silno neprevidno. Pištola se je naenkrat nepričakovano sprožila in krogla je Horvata zadela v levo roko, da je moral iskati pomoči v bolnici.
-o-
Na varnem V ljubljanske sodne zapore je bil pripeljan Lojze An-žlovar, doma s Tlake pri Sv. Križu. Orožniki so ga že dalje časa zasledovali, ker je Anžlovar le preveč rad segal po tuji lastnini.
-o--
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"

DENAR V STARI KRAJ
pošiljamo po dnevnem kurzu. Včeraj so bile naše cene:
V Jugoslavijo: Za:	Din:
$ 2.55 .............. 100
$ 5.00 ........— 200
$ 7.20 .............. 300
$11.65 .............. 500
$23.00 ..............1000
$45.00 ..............2000
V Italijo: Za:	Lir:
$ 6.50 ............ 100
$ 12.25__________ 200
$ 30.00 ............ 500
$ 57.00 ............1000
$112.50 ............2000
$167.50 ............3000
Pri večjih svotah poseben popust.
Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85. — Za $25. pošljite $26.00. Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cerrnak Rd., Chicago, 111.
»W?ff»»ftf»»»»»»»»» WW
p—1111
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Četrtek, 10. junija 1937
Amerikanski Slovenec
T* Ustanovijo lete
Izhaja
fizikom m
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
tredništva in [1849 W. Cermak R«L, Chicago Tcicioa: CANAL 5544
NaročnsM!
Za celo leto___
Za pol leta -
Za četrt leta ____________________
Za Chicago, Kanada ia Evropo:
Za celo leto____$6.00
Za pol leta-----3.00
Za'četrt leta__________________ 1.75
Published hgr: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication otBcar. 1849 W. Cermak Rd., Chicago »tone: CANAL S544
Subscription:
For one year____
For half a year
45.00
. 2.50
.. 1.50 fFor three months
_ 230 _ LS0
Chicago, Canada and
For one year---------
For half a year--
For three months------
_$6JOO
3j00 17S
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pel pred dnevom, ko izide list—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	__
POZOR!—Številke poleg vašega naslova na listu znaci, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.	_
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__
Volk in jagnje
Tista o volku, ko je volk nahrulil z visokega brega doli v nižavo malo ovčico, 'da mu ta kali vodo, je vsem znana. Zagrozil ji je, če ne bo jenjala, da bo z njo obračunal, jo raztrgal in pohrustal.
Prav tako, kakor tisti ovčici se godi katoliško mislečim članom pri SNPJ. Mi smo na to že več let opozarjali. Dokazali smo, kako so znali lawndalski prefriganci loviti ribice v naših katoliških vrstah za svojo jednoto. Dokazali smo že večkrat, kako so se znali pririniti do vodstva, kako so znali spraviti skozi na konvencijah taka nelogična in nedemokratična pravila, da je naravnost sramota za katoliško misleče člane SNPJ.
Ali je to demokratično, pošteno in pravilno, da se komu ob vstopu obljublja vso svobodo v verskem in političnem ozira, potem se pa neprestano njegovo prepričanje zasmehuje in kritizira ter še celo v pravila vključi take sramotilne točke, kakor je tista, ki prepoveduje onim ro jakom, če bi bili slučajno izvoljeni v cerkvene odbore, biti pravico izvoljeni tudi v kake društvene odbore njihove organizacije. Je to svoboda? Je to demokracija?
Na zadnji elevelandski konvenciji pa je urednik predlagal predlog, ki je tudi sprejet, da ne sme noben član ovirati izvajanja svobodne misli pri jednoti in njenih publikacijah. Ako ni ta predlog podoben na las itsti pravljici o volku in ovčici, potem sploh noben slučaj ni. Volk bi tudi predlagal kaj takega, namreč, da ga nihče ne sme ovi rati pri njegovih potih, ko bi hodil po ovce v kako stajo.
Pa pravijo in pišejo v svojem rdečem trobilcu, kako so demokratični?! To pa to! Demokratični pa tako!
Za čuditi se je, da članstvo jednote take prismodarije mirno prenaša. Ali ni v njihovih vrstah nobenega pametnega in treznega človeka več?
katerih živimo in kaj sedanji časi zahtevajo od katoliških sil. Na eni strani mi objokujemo, da družba; postaja vedno bolj paganska, v kateri luč katoliške vere vedno bolj pojema. Potem takem je čut krščanstva in čistota in poštenost morale zelo potrebna do prav alarmantne stopnje. — Na drugi strani pa nas skrbi, ker duhovščina ni zadostna, da bi šla nasproti temu z vsemi potrebami sedanjega časa. Med vsemi različnimi ljudstvi duhovščina ne more uveljaviti svojega svarilnega glasu in tudi ne more do stika z vsemi raznimi ljudmi. — Odtod izvira tista potreba, da morajo postati vsi katoliški možje apostoli. Zdaj je potrebno, da katoliško lajištvo ne stoji ob strani! brezbrižno, ampak da nastopa združeno z cerkveno hierarhijo, jo udano posluša in izvršuje njena naročila in da deli odgovornost v svetem boju za obnovo krščanskega duha in krščanske morale in da sodeluje pri delu in molitvi za ta
namen.

S3®),
Mi**

Brošura "Naše Straže" je silovito uplivala na duhove v rdečih vrstah. Mislili smo že, da so vse rdeče papige zaspale v svojih kotih, ker nekatere so res že močno postarane in niso več mlade. Najprvo je brošura grozno razpalila "velikega mojstra", da je razkačeno zaropotal in turobno naglasil vest, da Burbonci napadajo jednoto. In ta turobni glas je predramil vse papige, ki so nekatere bolj hitro, druge bolj počasi v ozadju ponavljale besede "velikega mojstra". Zdaj pa že kaže, da so vse lepo utihnile, le tuintam se še čuje kak civk. Kot zadnja papiga je zacivkala neka rejena teta iz Ottawe, ki pravi da je tako čista, da njej pod nobenim pogojem mlinski kamen ne sliši. Srečna dušica, če je res taka ...!
Znani holywoodski Kantor, o katerem pravijo, da je najhitrejši govornik na svetu je zadnjič enkrat bleknil tudi eno pametno. Čvekal je o čudežih in izjavil da za Holy-wood je n. pr. to velik čudež, da je on že dvajset let poročen. Res ali ne, čudež je, če bi bil in če je — nam'reč za Holywood, kjer se razni igralci in igralke parijo, kakor no, saj veste kje ...
ODMEVI S SVETETOVE j NOVE MAŠE
Forest City, Pa.
Novomašni zvonovi pri Sv. Jožefu v Forest City so potihnili, da se oglase bogzna kdaj zopet. Takega slavlja slovenska cerkev v Forest City še ni videla, kakor je bila letošnja nova maša Rev. Andreja Svete, OFM. Saj se je večina obiskovalcev morala zadovoljiti s stojišči, pa še zadovoljni so bili, da so jih dobili ! Novomašniku je asistiral kot arhidijakon gosp. župnik F. M. Jevnik; dijakon vje bil novomašnikov brat Rev. Avguštin iz Detroita; subdijakon Rev. John Ivameen iz Wyoming, rojak iz Forest City; ce-remonijar pa Rev. Edward Gabrenja iz New York City; pridigal je Very Rev. Hugo Bren, D. D. Dovršeno naučen pevski zbor pod vodstvom or-ganista Mr. Vincenca Ver-hovška je pozdravil novomašnika s prelepo pesmijo "Novi mašnik, bod' pozdravljen, od Boga si r.am poslan!" Med mašo pa je pel veličastno P. IT. Sattnerjevo "Missa Se-raphica." — Zvečer je bil novomašniku na čast prirejen banket v Muhichevi dvorani. Mr. John Telban je pozdravil novomašnika, nato pa predal vodstvo banketa gosp. župniku Jevniku. Z govori so pozdravljali /novomašnika Very Rev. Hugo Bren iz Lemonta; Rev. Edward Gabrenja iz New Yorka; novomašnikov brat Rev. Avguštin; Rev. John Kameen; Rev. Hugh J. Ruddy iz Nanticoke; Rev. Martin J. Jordan, župnik cerkve sv. Neže; Rev. P. B. Paukstis, župnik litvinske cerkve sv. Antona; Rev. Michael Frohman, župnik cerkve sv. Mihaela; Rev. George Matir-cho, sošolec novomašnikov iz osnovne šole, ki je imel isto jutro svojo novo mašo, je tudi prišel pozdravit svojega sonovomašnika ter mu želel v vzvišenem poklicu vso srečo. Nato se je novomašnik vsem zahvalil, posebno še mnogoštevilnim svojim dobrotnikom,
ki so mu omogočili študiranje do vstopa v frančiškanski red. Pevski zbor je oživljal s svojim petjem praznično razpoloženje; nastopila sta tudi solista Mrs. John Petrich in John Shivitz, na piano pa Mrs. Arnold Swetter. Za izbrano postrežbo in za izborno kuhinjo so imenitno poskrbele domače faranke, katere so za to žele priznanje vseh. — Bog živi novomašnika in njegove plemenite dobrotnike in rojake!	R.
-o-
VELIKE REČI V WAUKE-GANU
Waukegan, III.
Društvo Najsvetejšega Imena bo imelo na 12. junija svoje tri/mesečna spoved, v nedeljo 13. junija pri osmi sveti maši pa skupno sveto obhajilo. Takoj po maši bo pa kakor že običajno za-jutrek v šolskih prostorih, potem; pa seja. Vsi člani ste vljudno prošeni, da se vdeie-žite kakor svetega obhajila, tako tudi seje. Zakaj na tej seji se imamo ;pogovoriti gle-ds izleta ali piknika ki ga .društvo namerava prirediti sedaj v letnem času. Vse žene ste prošene, da opomnite svoje može na to dolžnost, ako slučajno sami pozabijo.
Že zgorej omenjano nedeljo popoldne, to je 13. junija, bo pa "graduation" naše šole Matere božje in predstava, ki jo priredi šolska mladina, kakor že navadno ob zaključka šolskega leta. To bo zadnja ;<\abava v šolski dvorani za to spomlad, potem pa gremo .'ven v prosto naravo na izlete ali piknike. Dne 4. julija bo veliki cerkveni piknik. Na katerega se cela župnija že sedaj pripravlja. Piknik se bo vršil v Možina Parku. Piknik se prične ob eni uri popoldne in bo trajal do polnoči.
V nedeljo 12. julija pa priredi društvo sv. Jožefa, št. 53, KSKJ. svoj letni piknik isto tam, to je v Možina Parku. Potem slede' druga društva in klubi, tako, da bo
za vsako nedeljo kaj prirejenega za zabavo in razvedrilo.
A. K.
MOJI NEPOZABNI UTISI Z
AMERIŠKIH BREZIJ
Girard, O.
Ko sem v soboto zjutraj v zgodnji majniški zarji zapuščal našo. naselbino in se priporočil Mariji Pomagaj za srečno pet, se mi je z veseljem pridružila naša blaga mama Marija Snežič iz Bes-sermerja, Pa. in pa Mrs. Joe Ferk s sinom iz iste naselbine. Vsi veselo razpoloženi smo se čudili lepoti prekrasne majniške narave. Romantična, vsa v cvetju in zelenju je nas bodrila ta lepota stvarstva, da smo kar pozabili da! se vozimo že tako daljavo. Zato smo se večkrat spomnili na rodno grudo, kako smo romali na Brezje doma v stari (domovini, kjer ismo imeli še večjo božjo pot kot tukaj, ki je pa bila skoro doma. Tukaj je pa treba biti na vse pripravljen da v tako velikem prometu avtomobilov srečno prideš na cilj, za katerega si se odločil. Vožnja od našega mesta pa do ameriških Brezi j je dolga 445 milj in to pot sem prevozil v enajstih urah, da smo bili ob tretji uri popoldne že pred romarsko hišo pri Finžgarju, v kateri kraljujeta naša gostoljubna ata in mama Eobal. Najprej nas je on pozdravil in si z veseljem pogladil svoje zale brke, na katere je jako ponosen. Mama je pa v dvorani pripravljala mize za došle romarske goste za prihodnji dan. Bil sem jako vesel, da sem jo zopet videl čvrsto in zdravo pri polni gorenjski govorici. Nato na.s pozdravi naš dobri prijatelj profesor p. Hugo in pa p. Salezij. Oba sta nam želela dobrodošlico. Ravnotako nas je pozdravila družina Fravs in družina Ferk. Seveda, p. John nas je tudi v imenu /čebelarskega novici jata prisrčno pozdravil. Ker smo bili od dolge vožnje trudni, smo se kmalu podali k počitku. V tihem nočnem miru sem zasanjal da sem zopet enkrat na tem tihem kraju, katerega si je pa božji volji izbrala naša večna maj-niška Kraljica, da tudi nam ameriškim Slovencem deli iste milosti in dobrote, katerih smo bili deležni v svoji rojstni domovini. Na vse zgodaj sem se prebudil in drobni ptički so nam že prepevali in nas opominjali, da se zavedajmo, da smo na svetem kraju naše matere Marije in na prijaznem gričku, > ki je bil ustvarjen po našem Stvarniku, da se je postavila nanj ta božja pot za nas vse. Ko zjutraj pogledam po gričku, se začudim nad lepoto tega kraja, katerega majniško sonce s svojimi zlatimi, žarki obdaja. Nato nas presenečeno pozdravijo tudi naši kleve-landski romarji, med njimi Mrs. Marolt in Še nekaj družin. Ni preteklo dolgo, ko so pričeli prihajati romarji tudi iz drugih držav, kot so Michi-
gan, Wisconsin in pa veliko x'ojakov iz okolice. Ob enajsti uri je bila slovesna sv. maša in pridigo je nam romarjem podal v jako lepih in vzpodbudnih besedah č. p. Salezij, da so njegove besede segale globoko v srca ter nam bodo ostale za vedno v spominu. Popoldne ob tretji uri je bil zaključek majniške pobožmo-sti, blagoslov z Najsv. in petimi litanijami Matere božje. Za to pobožnost je nam pridigal profesor p. Hugo. S solznimi očmi smo sprejemali njegove besede, ki jih je polagal v naša srca in nas spominjal na našo nebeško Mater, h kateri se moramo obračati za pomoč v teh burnih časih. Povedal nam je tudi, da si je naš narod o priliki evharističnega kongresa v Ljubljani ' izbral majniško Kraljico za svojo narodno pa-trono. Zato je tudi naša dolžnost tukaj da jo častimo kot našo narodno patrono, kajti smo isti del naroda. Po tej krasni ganljivi pridigi so pa pri litanijah zadoneli vsi romarski glasovi. Petje ,so vodile čč. šolske sestre in vsi smo se v duhu podali čez široki ocean v naše lepe domače kraje, kjer smo se tako lepo učili častiti našo majniško Kraljico ter prepevati njej v čast tako lepe pesmi. Ni ga Slovenca pod milim nebom, ki bi mogel zatajiti svojo narodnost, ko zasliši zapeti prelepo slovensko majniško pesem, ki je najlepša na svetu. Solza se mu potoči in v globini srca se mu zgane tisti čut, katera mu je vsadi-la njegova verna mati in ga opomni, da je tudi on del te majniške pesmi. Ob zvokih te pesmi, se nam vzbudi spomin naših zornih dni, ki so sladka ljubav do Boga in do svojega naroda. — Težko se je bilo posloviti od te nepozabne pobožnosti. — Pred cerkvijo sein tudi pozdravil našega Mr. Hočevarja m soprogo, nakar smo se vsi skupaj podali na grič in tako zaključili ta Marijin dan v spominu na vse. V ponedeljek smo se v spremstvu č. p. Salezija podali in si ogledali krasno umetniško delo čč. sester, ki so si Same postavile križev pot. C. sestra prednica nas je prav lepo spremljala. V resnici zaslužijo te božje delavke vse priznanje za tako velikodušno delo ki ga vrše v blagor našega naroda. — Ta . dan je bil tudi žalosten dogodek, ki tudi jaz sočustvujem z njim. Bil sem navzoč pri sv. maši, ki se je brala za pokojnim sinom družine Sever, ki je na tako žalosten način izgubil svoje mlado življenje. Kot edini sin svojih staršev, je to še bolj žalosten dogodek, da božja roka zahteva osemnajst,letnega mladeniča, da položi račun za svoje mlado delo pred večnega sodnika. Imel sem priliko osebno izreči sožalje materi in očetu. Takoj sem videl, da je to jako blaga družina, toda usoda zahteva svoje. — Popoldne so se tudi z daljnega Willar-
Dogodki
sued Sk>venti po Ameriki
Nagla smrt
Indianapolis, Ind. — Nagle smrti je tukaj umrl rojak Martin Kos. Pokojni zapušča soprogo in dva odrastla sina tukaj. — Mrtvega so našli v postelji Johna Arnšeka. Zvečer je šel spat kot po navadi, zjutraj se ni več prebudil. Zapušča soprogo v stari domovini. Oba umrla sta doma z Dolenjskega. — Kritično je bolan Nikolaj Dugar in se nahaja v bolnišnici. — Bog podeli bolnikom zdravje, umrlim pa večni mir in pokoj.
—	Prizadetim naše sožalje.
Nagla smrt
Cleveland, O. — Tukaj je zadnji teden nagloma preminul dobro poznani rojak John Prhne, v starosti 55 let. Doma je bil iz vasi Orehovca, fara Št. Jernej na Dolenjskem in je prišel pred 30 leti v Ameriko. Tukaj je vodil svojo lastno krojačnico. — Zapušča poleg žalujoče soproge tri sinove, dva brata in eno seš-tro ter še enega brata v Kanadi, v starem kraju pa mater.
Bolniki
Port Washington, Wis. — O-peraciji na golši se je morala podvreči rojakinja Katie Nov-shek. katero je srečno prestala.
—	Na težki želodčni bolezni boleha že dalje časa tukaj poznana rojakinja Agnes Rayer. •— Te?ko operacijo je prestala rojakinja Helena Volovlek; zdravje se ji polagoma obrača na bolje.
Vest \7. domovine
Cleveland, O. — Tukajšnja rojakinja Mrs. Mary Zupančič je te dni dobila iz stare domovine žalostno vest, da je v vasi Hrovača pri Ribnici umrla Frančiška Bolha, rojena lic v starosti 52 let. Pokojna zapušča sina, hčer in brata, ki je duhovnik v domovini, tukaj v Cleve-landu pa brata.
Smrt pobira
V	Brooklynu, N. Y., je v bolnišnici umrl rojak Marko Sto-nič, v starosti 65 let. Doma je bil nekje s Primorskega in je živel v Ameriki nad 30 let. Podlegel je srčni hibi in vodenici.
V	Clevelandu, O., je umrl v bolnišnici rojak Blaž Bartel, v starosti 46 let. Doma je bil od Sv. Ruperta na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 25 leti. Zapušča poleg žalujoče sopi-oge tudi dva sina, enega brata v Chicagi, enega pa v stari domovini.
da pripeljale r.aše rojakinje, med njimi Mrs. Ivana Artač, ki je doma iz vasi Sinje gorice. Vesel sem bil da smo se spoznali. Tako.j sem videl, da na farmah, kjer žive naši rojaki, da se jim ne godi preveč hudo. Mrs. Artač .je jako veselega značaja in še vedno govori pristno domače govo-(Dalje na 6. strani)
Naši naprednjaki, ki hočejo biti kajpada "ultra-na-predni" tudi v tem oziru holywoodsko navado posnemajo. "Veliki mojster" na primer, ko je prišlo do razhoda pri prvi in ko je našel drugo, se je dvignil iz nižav navadnih plebejcev in tako imamo gospoda "velikega mojstra" pod enim in "gospodično" pod drugim imenom. Tako je prav, če smo naprednjaki bodimo "naprednjaki" na celi črti ali pa nič, pravi "veliki mojster". Nekateri pa pravijo, da srake vedno srake ostanejo, neglede kako se z tujim perjem šemijo.	,
Nekateri ljudje so tako sami vase zaverovani, da mis-), da se ves svet suče okrog njih. Svet pa se je vrtil svojo pot ko njih ni bilo na svetu in se bo, ko jih več na svetu ne bo.
Pred nekaj leti je sv. Oče, papež Pij XI. naslovil na španske škofe te le besede: "Yi vidite jasno razmere, v
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(34)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs

p;,' ...
'mik * /i
mm
v v*mjm>
1	'V
! it i
\ \lJ\pU
//i"
Tarzan je postal, vznemirjen, kajti duh po leopardskib ljudeh je nastal kar nenadoma in naenkrat. Ne bo treba hiu več dolgo iskati sledi, ki ga bo privedla na cilj, k njegovim sovražnikom. — V nasprotnem slučaju je bil pa Tarzan setiaj v veliki nevarnosti, ko je bolel na vsak način doseči te strašne morilce.
Gospodar džungle Tarzan, ni imel setiaj namena da bi se spustil v boj. Njegov namen je bil izslediti Leopard-ske ljudi in jim slediti v njihovo skrivno zavetje, v katerem so se zbirali in jih enkrat ub najbolj primernem času napasti ter tako enkrat za vselej uničiti to strašno gangstersko družbo.
"Tukaj ostani!" je zapovedal Oran-du; "jaz poj delil naprej za sledjo." — Izpod velikega drevesa, za katerega so se skrili, so štirje Leopardski ljudje z zadoščenjem gledali na močnegii belega'moža, ki se je ne daleč pred njimi ravno umaknil v džunglo, kar jc bilo znamenje, da je Tarzan šel ravno v nasprotn > smer.
Sedaj so Leopardski ljudje sklenili najprej napasti in umoriti črnega vojaka ki je spremljal Tarzana in je sedaj ostal sam, potem še Tarzana. Potiho so se splazili iz skrivališča in stekli proti črncu, z dvignjenimi rokami, na koncu katerih so bili ostri jekleni kremplji. Bili so kot štiri strašne pošasti.
^ Četrtek, 10. juni ja 1927
♦AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S
POMEMBNEJŠI SPOMINSKI l 1	DNEVI
2. junija 1848 se je pričel v čke pesmi; prim. Pesem o klasu,
Pragi slovanski kongres; trajal je do 13. junija. Naloga mu je bila, da določi slovanskim narodom tedanje Avstrije politični program. Zborovalci pa niso bili enotnega naziranja. Češki zgodovinar Palacky je zagovarjal obstoj Avstrije in je z Jugoslovani vred zahteval federacijo, manjšina z ruskim komunistom Bakuninom na čelu je bila pa za to, da Avstrije razpade. Med kongresom je prišlo v Pragi do pouličnih bojev; in ko je vojaški poveljnik knez Windisch-gratz dal mesto bombardirati, se je kongres razšel.
3. junija 1810 je bil v Cerov-cu pri Ljutomeru rojen Stanko Vraz, glavni slovenski "Ilir"; umrl je 14. maja 1851. Gibanje za kulturno in pozneje tudi za politično združitev južnih Slovanov so imenovali ilirizem, po starih Ilirih, ki so jih imeli pomotoma za prednike južnih Slovanov. Med Slovenci je imelo to gi-
BOKSAT SE PRIŠLI V AMERIKO
Kmečka pesem, Pa ne pojdem prek poljan."
28. junija 1914 je bil izvršen v Sarajevu atentat na avstrijskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda. Ta atentat je bil povod za svetovno vojsko, ki je trajala od 1. 1914 do 1. 1918 in koje posledice čutimo .še danes. Vzroki za izbruh svetovne vojske so bili globlji. V jeseni 1918 so bile vojne operacije ustavljene in pričela so se mirovna pogajanja, ki so trajala vobče do.srede leta 1919, pogajanja med posameznimi državami pa še dalje. Potek vojne in vse, kar je bilo z vojno v zvezi, nam je vsem starejšim še prav živo v spominu.
28. junija 1919 je bil podpisan mir v Versaillesu (Versaju), ki ga moremo smatrati za zaključek svetovne vojske. Ta mir se da glede njegovih posledic in njegovega pomena primerjati z Dunajskim kongresom. Ustvaril
1 DRŽA Vi IANSTV0 • NAŠIH IZSE-i LJENCEV V AMERIKI
Skupina italijanskih diletantskih boksarjev, ki so nedavno prišli preko morja v Ameriko, da se spoprimejo s tukajšnjimi borci. Slika jih kaže, ko na fašistični način pozdravljajo ob svojem prihodu v New York
banje številne prijatelje in nas- nam je sedanjo Jugoslavijo, ozi- g
protnike. Najvnetejši bojevnik za. ilirizem je bil Stanko Vraz, ki je bil hkrati tudi najboljši pesnik tega gibanja; France Prešeren se novi smeri ni pridružil.
8. junija 1508 je bil na Rašči-ci pri Turjaku rojen Primož Trubar, protestantski reformator in prvi slovenski pisatelj; umrl je 25. julija 1586 v Nemčiji. Portestantizem je dal Slovencem prve tiskane knjige, ker so novoverci zahtevali, naj bo li-turgični jezik vsakomur razumljiv in naj more vsakdo sam brati sveto pismo. Največ zaslug za slovensko slovstvo so si pridobili takrat Trubar, Krelj, Dalmatin in Bohorič. "Trubar je deloval kot duhovnik doma in na Nemškem. Leta 1551 je izdal ka tekizem in abecednik, ki sta prvi slovenski knjigi. Sledilo jima je še okoli 25 del: katekizmi, prevod novega zakona, pesmarice in podobno. Knjižni jezik je naslonil na govor svoje rojstne vasi. Trubar se je zavzemal za slovensko šolstvo in ima velike zasluge za ustanovitev protestantske glagolske in cirilske tiskarne v Urachu na Nemškem."
15. junija 1389 se je bila na Kosovem polju bitka med Srbi in Turki. Sicer se je že osemnajst let prej videlo — po bitki ob Marici — kam gre razvoj balkanske zgodovine, a Marica je od Srbije proč in za Srbe ima pomen le Kosovo. Šele leta 1912, dobrih 500 let po Kosovu, se je Srbom zacelila rana, ki jo jim je bila ta bitka zadala; tudi tedaj je bilo pozorišče boja to krvavo polje.
18. junija 1901 je umrl pesnik Josip Murn, star šele 22 let. Njegovo pesniško ime je Aleksandrov. Napisal je zvezek pesmi ; "njegove pesmi so po večini čista lirika, ki podaja osebna občutja in vtise ob stiku z vna-
roma potrdil je to, kar je že fak-tično obstajalo. Umevno je, da so narodi, ki so se čutili zaradi tega mirovnega sklepa prikrajšani, proti Versaillesu (Nemčija, Italija, Madžarska itd.) Razen Jugoslavije sta nastali tedaj še dve slovanski državi: Češkoslovaška in Poljska. Največjo oporo imajo določbe versaille-skega miru v Veliki Britaniji in Franciji, in eden glavnih njegovih stebrov so države Male zveze.
29. junija 1797 je bil rojen v Dobrniču na Dolenjskem Irenej Friderik Baraga, poznejši škof in apostol Indijancev; umrl je 19. januarja 1868 v Marquette v Severni Ameriki. O plodonos-nem delu tega izrednega moža je izdala Družba sv. Mohorja 1. 1931 lepo knjigo, ki jo je spisal dr. Franc Jaklič. V knjigi je tudi pregleden zemljevid, tako da besedilu kaj lahko sledimo.
Prof. dr. Vinko Šarabon.
-o-
PRVI SPLOŠNI DAVEK
TORD: Notranje ministerstvo je z odlokom z dne 22. decembra 1936 razsodilo: O državljanskem statusu naših rojakov moremo soditi nele po določbah našega zakona o državljanstvu, temveč je treba vpoštevati tudi prejšnje zakonske določbe in mednarodne mirovno pogodbe. Zato je treba vprašanje državljanstva naših rojakov deliti v dve kategoriji, in sicer:
1. v osebe, ki so se izselile nred 1. deccmbrom 1918. • 2. v osebe, ki so se izselile po tem času.
Osebe, ki so se izselile pred 1. decembrom 1918 s področja, kjer so veljale določbe o državljanstvu avstrijskega državljanskega zakonika so izgubile državljanstvo bivše monarhije z izselitvijo in nedovoljeno odsotnostjo iz države. Popreje, ko je bivša monarhija sklenila kon-
žavljanstva in so se naturalizi-rale v Ameriki, preden je stopil v veljavo naš zakon o državljanstvu, se prav tako ne morejo smatrati za naše državljane in tudi nasproti njim ni mogoče izvajati današnjega zakona o državljanstvu.
Osebe pa, ki so se izselile po 1. decembru 1918 kot naši državljani, čeprav so si pridobili tuje državljanstvo, se imajo po nr.šem zakonu o državljanstvu tudi nadalje smatrati za nase državljane, razen če niso po redni poti izstopile iz našega državljanstva, ali če so ga izgubile po načinu, ki ga navaja zakon.
Notranje ministerstvo je z odlokom od dne 26. marca 1937 dopolnilo gornja določila z o-pombo:
Obenem opozarjamo na paragraf 31 zakona o državljanstvu od leta 1928, ki se tiče držav-
V	15. stoletju vidimo prvi splošni davek (1421) 1% letnih dohodkov, Od leta 1472 so pobirali že "splošni vinar" od vsakih 1000 gld. po 1 gld., ki ga je plačeval vsak posestnik iz,vsega premoženja.
V	16. stoletju je izginil ta davek. Od te dobe imamo natančnejši davčni sestav. Od leta 1521 so dovoljevali državni stanovi vsako leto neko vsoto za državne stroške, posebno .'vojaške. Stanovi so si pridržali pravice, da so imeli razdeliti ta davek na svoje podložnike. Deželni gospod je lahko nalagal še davke za državne in deželne potrebe. Le duhovniki in vitezi so bili prosti, njihovi podložniki pa so jih morali plačevati. V iz-
rednih potrebah (vojne!) so njim svetom. Najlepše so kme- pobirali za redni davek.
(Ttjrcr^^v^t
Kolesc,-
RIVERS OF LIVING WATER
PREBIVALSTVO POLJSKE
Po zadnjem poljskem ljudskem štetju je v tej državi 30.9 odstotka prebivalstva, ki ima drug materni jezik nego poljski. Narodne manjšine same pa navajajo še višji odstotek drugorodnega prebivalstva.
V	zadnjem poldrugem desetletju se je zavoljo izselitve in manjšega števila rojstev znižalo število poljskih Nemcev, ki jih cenijo sedaj na okrogel milijon. Večje število rojstev izkazujejo Ukrajinci in Belorusi, dočim židovska manjšina počasneje napreduje nego Poljaki in drugi slovanski narodi v tej državi.
--o—-
KOMORNIK — BERAČ
V	Varšavi so prijeli na cesti revnega berača, o kate rem se je izkazalo da je bil nekoč eden najbolj bogatih ruskih plemenitašev in dvorjanov, grof Zigmunt Dvorski. V dnevih revolucije mu je uspelo, da je pobegnil z velikim imetjem v zlatu in dragih kamnov v inozemstvo, kjer je pa s ponesrečenimi špekulacijami večji del imetja izgubil. Iz Francije je odšel v Nemčijo, tam se je pa onemogočil in se je moral izseliti na Poljsko. Padal je čedalje globlje in je živel na zadnje od beračenja.
-o-
PROTI ČASOPISNEMU
OBREKOVANJU Pariz, Francija. — Senatska zbornica je zadnji petek odobri la predlog min. predsednika BI uma, ki je naperjen proti obrekovanju v časopisih; poslan-| ska zbornica je sprejela pred ; log že pred več meseci. Predlog določa, da so uredniki in drugi , vodtelji kakega lista odgovorni za priobčena obrekovanja. Po dosedanjem zakonu so se mogli uredniki v takih slučajih izogniti sodnemu postopanju s tem, da so priobčili odgovor tiste osebe, ki je bil^ napadena.
-o-
SREČO SO IMELI Chicago, 111. — Družina Louis J. Bellerive iz me^.ta Westmond, obstoječa iz staršev in treh otrok, je sicer izgubila preteklo nedeljo svoj avtomobil, katerega jim je razbil vlak, toda po izredni sreči si je vseh pet ohranilo življenje, dasi je morala biti mati prepeljana v bolnico zaradi notranjih poškodb. Ravno, ko je avto zapeljal na železniško progo na Poplar ave. v Elmhurstu, je pridrvel osebni vlak, ki je treščil avto na stran in vrgel vseh pet potnikov iz njega.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
PAMETNA ODREDBA
Generalna direkcija rumun-skih državnih železnic je izdala odredbo, da mora biti vsak sprevodnik na železnici oborožen. Nadalje ne sme stopiti v vlak na rumunskem o-zemlju nobena vinjena oseba. Če bi se kljub tej prepovedi pijancu posrečilo priti v vagon, ga mora sprevodnik na prvi postaji vreči iz vlaka. Zaradi morebitnih sporov, ki bi nastali pri tem postopanju, bodo rumunski sprevodniki dobili službene samokrese.
-o-
LA GUARD IA OBLJUBLJA POMOČ UNIJAM
malo prej bila obravnava, pri kateri je svetnik kot votant tistega detektiva nekaj spraševal.
-o-
NAJMLAJŠI DED CIJI
Poseben rekord je neki Charles Drouet, v Aubervilliersu pri
1 venci j o z USA, so državljani av-
| stroogrske monarhije izgubili Ijanstva vseh omenjenih na |' svoje državljanstvo, če so živeli ozemlju tujih držav. Mnogi naši |'.pet let na področju USA in si I državljani, ki so se rodili v A-||tam pridobili ameriško držav-; meriških zedinjenih državah so Ijanstvo. Zato vse te osebe niso bili avstroogrski državljani in se nanje sploh niso mogle izvajati določbe mirovnih pogodb in jih ne moremo imeti za svoje držav-: ljane, ter nasproti njim izvajati naš zakon o državljanstvu, četudi so se rodili na področjih, ki so prišla v našo Kraljevino. To velja tudi za vse, katerih držav-dosegei! Ijanstvo je derivatnega značaja, ki živi to je na njihove žene in mlado-
V FRAN-
Parizu. i letne otroke za dobo njihove na-
Postal je po vsej verjetnosti najmlajši ded v Franciji.
turalizacije.
Vse tiste osebe, ki so se izse-
Kakor pripoveduje sam, se lile po L decembru 1918 v pod-je rodil 31. decembra 1900. rogjU) kjer so bili v veljavi vsi Njegova 17 letna hčerka pa iomenjeni zakoni, v kolikor si ni-je že 6. novembra 1936 dobi- so pridobile z opcijo našega drla otroka in tako je Drouet pri 36 letih postal ded. Drouet je na to zelo ponosen. Največja njegova želja je, da bi se njegova vnučka, kateri velja zdaj vsa njegova ljubezen, tudi ,čimprej poročila,
si pridobili ameriško državljanstvo po predpisih zakona o rojstvu, ki tam velja, vendar pa te osebe niso dale potrebne izjave, v kateri bi se odrekle našemu državljanstvu v roku treh let po svojem končanem 21 letu in si zato ob vrnitvi iz domovine (bodisi v zasebni zadevi ali pa na obisku) delajo neprijetnosti, poleg tega, pa še izzivajo diplomatske spore z ameriškimi oblastmi.
Zato naj konzularni in diplomatski zastopniki določno obvestijo take osebe in naj jih opozorijo, da jih bodo naše oblasti s polno pravico smatrale za svoje državljane, če se ne bodo pravočasno odrekli našemu državljanstvu.
New York, N. Y. — Tukajšnji župan La Guardia je zadnjo nedeljo izrazil delavstvu obljubo, da bo storil vse,
kar bo v njegovi moči, da se j tako da bi nekako pri 50 le-delavnice in tovarne v mestu tih, torej v najlepši moški
POVRATNA MVOL miA
ZA INOZEMSKE POTNIKE V STARI KRAJ
100 odstotno unijonizirajo in se splošno uvede sistem zaprtih delavnic. Istočasno je župan tudi ostro ožigosal tiste delodajalce, ki izseljujejo svoje delavnice iz mesta v druge kraje, kjer jim je lažje izvajati oblast nad svojim delavstvom in jim plačevati nižjo plačo. Zagrozil je, da se bo vodil poseben seznam vseh takih delodajalcev.
dobi, že praded. Če mu bo sreča posebno naklonjena, utegne pri 70 letih biti že prapraded. Toda tako daleč, kakor pravi za zdaj še ne misli.
-o--
POMAGALO JE
Megerle, ravnatelj dunaj-
Vsak inozemec, ki je bil zakonito pripuščen v Združene države za stalno bivanje in hoče začasno odpotovati v inozemstvo, sme zaprositi za dovoljenje, da se sme povrniti v Združene dr-
larne priseljeniške vize po 1. juliju 1924. Niti ni to potrebno, ki so legalizirali svoje bivanje na podlagi zakona od 2. marca 1929, niti za one, ki so že dobili kak permit po 1. januarju 1933. Ta-
PROSLAVA CHICAŠKE STOLETNICE
Chicago, 111. — Tukajšnje mesto prične ta teden z javnimi proslavami v spomin stoletnice, "kar je Chicago dobila mestni čarter. Prva prireditev je bila ta ponedeljek, ko se je organizirala slavnostna povorka po ulicah o-srednjega dela mesta, v kateri je korakalo nad 20,000 oseb. V sredo se bo vršil drugi dogodek, namreč konjska razstava v Soldiers Field. Poleg tega bo tjkom celega tedna brezplačno odprt muzej chicaškega zgodovinskega društva v Lincoln parku.
-o-
POZABLJIVI DETEKTIV Na brnski sodniji se je zgodil tale primer, ki dokazuje, kako se more motiti tudi detektiv. Ko je svetnik brnske-ga kazenskega sodišča odhajal iz sodnije, ga je ustavil detektiv ter ga pozval, naj se kako legitimira. Detektiv je namreč sodnega svetnika zamenjal z lopovom, katerega je policija prav tako vneto iskala. Ker se je sodni svetnik detektivu zdel tako podoben onemu iskanemu zločincu, je kratko malo ustavil sodnega svetnika ter ga nato pobasal seboj na policijo, ker se svetnik ni mogel legitimirati. Zanimivo pa je, da je
žave — to dovoljenje se naziva ke osebe morejo poslati svojo Re-entry Permit. Ta permit o- prošnjo direktno na naslov: mogočuje, da se povrne kot pri-1 Commissioner of Immigration seljenec izven kvote.	j and Naturalization, Washington,
Sledeča pravila veljajo za do-j D. C. bivanje permita: Prošnjo treba j Ako inozemec, ki je prišel skega gledališča "Thalija," j vložiti vsak 30 dni pred odhodom ; pred 1. julijem 1924, stanuje je bil zelo dobrega srca, imel in podpis mora biti zaprisežen predaleč od kake priseljeniške pa je napako, da je rad p0-j pred priseljeniškim uradnikom postaje, oziroma, ako je kaka gosto menjal svoje igralce. Po Y najbližji priseljeniški postaji, druga zapreka, sme poslati pro-neki uspeli predstavi je daro-jKer Priseljeniška oblast mora snjopo posti, mpra pa priložiti val komiku Baumannu lep ugotoviti zakoniti prihod prosil- affidavit kjer naj bodo nave-
nož katereea ročai ie bil ob ca in je mogoče' da se taka pre" ^em razI°g1' ZakaJ	m°re
noz, katerega locaj je bil ob- ^ ^	umestno, da osebno priti na priseljeniško po-
ložen s srebrom in biseri. Ne-	v . , v. v , n. , . • t^k«,
i se prošnja vloži sest ali sedem stajo. — Ireba posebne prošnje
dolgo no tem pa je spet od- • tednoy pred nameravanim odho_; za vsakega člana družine. Pripustil večje število palcev, >dom_	jstojbina za permit stane $3.00.
med njimi tudi Baumanna. , Ni potreba podati ge osebno Koje igralec to zvedel, je jna priseljeniško postajo, ako je ravnatelju s svojimi vlogami bil in0Zemec pripuščen v Zdru-vrnil tudi ta nož. Direktor se je žene države na podlagi konzu-branil in ni hotel vzeti nazaj i darila. Tedaj na mn je Bau-mann napisal: "Prosim vzemite- nož nazaj, saj gotovo .veste. da kdor nima kruha, ne potrebuje noža!" Na to je Megerle preklical odpustitev.
-o———
RADIO NOSITELJ KULTURlE Da bi zamorski domačini dobili primeren pouk glede poljedelstva, obrti, zdravstva in drugih takšnih stvari, je dala uprava britskega Sudana postaviti v glavne koče zamorskih in arabskih vasi "Čarobne omare, ki uče modrost." To so seveda radijski sprejemniki, ki se sami vključujejo za oddaje, ko so jim namenjene, in se ob koncu teh oddaj tudi sami izključe-jujo. Domačinom so najstrožje prepovedali vsak dotik teh skrivnostnih aparatov. Vsak mesec bo radijski strokovnjak obiskal vasi, da pogleda, ali aparati še delujejo.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
FLIS.
Širite in priporoča ile 'Amerikansk; Slovenec"!
list
THE NEW PIONEER
MAIL
SOUTH CHICAGO NEWS
—By Just Plain Bill —
South Chicago has spread its "map" over the front pages of daily newspapers ever since the surrounding steel mills went on strikes. Many South Chicagoan Slovenes are connected with this large controversy, and this writer hopes that before long, the steel industry will once again hum to end this great problem.
On May 30, approximately 33 children made their Holy Communion. These 12 boys and 21 girls received the Sacraments at St. George's Church from the Reverend Father Murn, head pastor of the church.
A big, unusual surprise is to be presented to the youngsters of South Chicago. St. George's Church will organize a band and any musical minded child be given a chance of playing an instrument.
As soon as a suitable number of candidates have signed up, the band will start preliminary practice. Lesons are to be given once a week for the small fee of one dollar, including the loan of the instrument.
Imagine this fine opportunity open to every boy and girl for such a low fee. Then after 52 lessons, or a year's training under expert instructorship, the members will be allowed to keep their instruments free of charge.
This chance to play in a band be grasped by every child and the parents should encourage their youngsters to undertake this worthwhile project. The training that they receive will be of a benefit to them when they grow older, for there are wonderful opportunities in the music field.
The Holy Name Society will go to Communion in a body on Sunday, June 13. After the mass, reception for new members will be held in the small hall. Father Marcel declares that he wishes the Holy Name Society to make this a monthly duty, and he intends to ask for volunteers who will perform this desired duty. Those men that willingly do this simple yet beneficial task can be readily seen as the "pick" of the South Chicagoan Slovenian men.
Your's truly surely guessed right on the head when he stated in the last issue of the "Ameri-kanski Slovenec" that there would be a double wedding in June. Jack Smrekar and Victoria Merkum, and John Werner with Mary Mergole, will be united in wed-lock on June 19.
However, a week earlier on June 12, James Caruso will marry Evelyn Milano. The three weddings will take place at St. George's Church.
The St. Florian baseball squad has opened its 1937 schedule in both leagues, the Calumet Park and Midwest Tourneys. Taking the field with practically the same lineup as last year's championship nine, the St. Flor-ians have swept through the opposition to gain the top notch in both tournaments.
Here and There
By JOHN KMET —
The month of June is the time when an unusually large number of blushing brides, and self-conscious bridegrooms leave the house of their parents, and begin to navigate their own ship of happiness through the often turbulent sea of matrimony.
This same month witnesses another general exodus. Numerous schools, of every kind, in every part of our country, throw open their doors, and a large numbers of graduates file out. The more fortunate ones of these graduates will return to school in the fall, in order to continue their education in the institutions of higher learning. And the rest, who have gone as far as they intend to go, will try to find their place in our complex world the' best way they can. This process is repeated year after year.
Readers of this paper! have you ever examined the graduation lists in your community? If you have, you have found, that in the case of grade school graduates, we Slovenians are on the par with other nationalities. Comparatively the same number of our children receive grade school education, as that of any other group. In the lists of high school graduates, Slovenian names can still be found, but no longer in the same proportion. Our numr bers are less than what they ought to be. And if we should stumble upon lists of college graduates, we are almost surprised to find one or two Slovenians among them.
But," you will say, "have we not our representatives in every profession? Have we not our Slovenian doctors, lawyers, priests, engineers, dentists, nurses and school teachers?"
Yes we have. But we have not nearly as many as we ought. And the reason whay we have not more, is that not enough of our young men and women enter institutions of higher learning.
It is not a lack of talent which keepsf our youth from higher education. As far as natural gifts of mind and intellect are concerned, we are on equal terms with those most endowed. Experience shows that the few of our young men and women, who strive after higher education, are, as a rule, leaders in their respective classes. In most cases the fault lies with the parents. The parents themselves very often fail to appreciate properly the value and the necessity of higher education, and therefore, they fail to instill in their children proper ambition.
In many cases, parents can not give their children the training and education for which they are fitted by nature, because of lack of money. Frequently boys and girls are forced to quit school and go to work, in order to help support their younger brothers and sisters. No one can find fault with that. But it is also true that in many cases, parents are really able to make the necessary sacrifices for higher education of their children,but they are unwilling to do so. The usual excuses they give sound something like this: "He is big enough to work. He knows enough. We can not feed him for nothing all his life. No one supported me when I was young. I began tending cows when I was six years old."
What answer can be given to such an argument? None. It is just top bad for the boj; or girl whose parents are so selfish. The net result will be that history shall repeat itself. Forty years ago an Irishman and a Slovene entered this country! on the same day. A week later they met in a steel mill in Cleveland; the Irishman was a foreman by this time, and the Slovene was everybody's flunky. And the only reason for this difference was: that the Irishman knew English when he came here, and the Slovene did not.
Our American born generation will be at the same disadvantage, as were their immigrant parents, unless they receive the same training and education as their more ambitious neighbors. An ordinary knowledge of the English language is no longer sufficient for success as it was forty years ago. Special training and willingness to work are essential for success in the present day.
Motherhood
Of all the cowards about life, the healthy woman afraid to bear children is jthe most pitiable and the most punished. If only to-day's wives, otherwise normal, would stop being scared of the best and most natural thing that can happen to them! Too much can be made of certain widely quoted figures on maternal mortality. While the problem is getting earnest attention from doctors themselves, thru their medical associations in New York and elsewhere, yet the actual statistics ought not to be printed without careful preparation. To say, for example, that 15,000 mothers die annually makes the business of having a baby sound pretty dangerous. But this very computation is swelled by the inclusion of all the deaths which occurred not while women were trying to have babies, but while they were trying to avoid having them.
It is right to focus attention on measures to safeguard maternity, but too much alarmist talk frightens women. If only they would realize that there is nothing to dread about the natural function of creation! A normal woman, under proper medical care and supervision, should feel no feqr of the process. Probably as much suffering and danger, in the long run, is experienced by women who can have children but refuse to have them as by the mothers of the race. Methods employed to avoid maternity often not only injure health, but imperil life. The woman who brings life into the world, nurses it,- cares for it, finds that her whole personality is vitalized and enriched. Having a b5by, instead of being a menace to her health and happiness, is the natural stimulation of both,
—Dr. Allan Roy Dafoe. Catholic Digest: Apr. '37
Militant Catholics
BY AN OBSERVER
pectively. Robert Gaspich won at the Catholic High, and Josephine Zelko at St. Francis Academy.
Word has come around that another member of the parish, Miss Lorraine Kalcich, has been awarded a four years scholarship to the College of St. Francis, Joliet, Illinois. Miss Kalcich has. lead her class for four years at St. Francis Academy. Miss Lorrain Kalcich is at present, striving to be chosen as the "Parish Queen" of St. Joseph's parish.
It has been rumored that the worthy opponent of Miss Kalcich, in the face for the parish honors, Mr. Louis Martincich, Jr. has also been offered a
A QUESTION & ANSWER
What is the Fraternal Order of Maccabees, ivhose headquarters are in Detroit, Mich.?
' The Dictionary of Secret and Other Societies, by Arthur Preuss (Herder, 1924), says in part: "This order, formerly known as the Knights of the Maccabees of the World, is one of the most popular and most successful of the many secret beneficiary societies which sprang up in this country in the last quarter of the 19th century. It claims to be built up on the traditions and history of the ancient Maccabean .dynasty, the achievements of which are re-
JOLIET EVENTS
Joliet, Illinois.
Eighty-six boys and girls are tp graduate from St. Joseph's parish school, next Sunday, June 13. There will be a high Mass for the graduates at the 8:00 o'clock Sunday morning, and a program in the afternoon, in the church hall. Rev. John Plevnik, pastor of St. Joseph's Church, will distribute the awards.
Father Plevnik is justly proud of his school band, since two of its graduating members won competitive seholaVships to the Joliet, Catholic High School, and to St. Francis Academy res-
ball floor.
A. B.
scholarship by a well known col-	. _. , , „ ,
lege. Lou will be remembered corded >n f,irst fnd Se/°"d
for his prowess on the basket- Books of the Macc^ees ot the
Old Testament . . . The order is
very comprehensive as to the relief it extends . . . The original ritual of the Maccabees, as reprinted by Ezra A. Cook and sold by the National Christian association, Chicago, speaks of 'instruction in the secret cypher work' and enumerates a "prelate' among the lodge officers...
THINKER'S COMPLAINT
Of all the modern phenomena the most monstrous and ominous, the most manifestly rotten with disease, the most grimly prophetic of destruction, th^ most clearly and unmistakably overshadowed by the wrath of heaven, the most near to madness and moral chaos, the most viv'-l with deviltry and despair, i:j the practice of having to list-
The Maccabees, in 1900, were declared by Bishop Fink of Leavenworth to be a society 'which no practical Catholic is allowed
fen to loud music when eating to join or to remain a member a meal iu a restaurant.	of" (pp. 262-261).
Pen vs. Sword
— By Just Plain Bill —
Everyday in newspapers appear stories and articles concerning major problems in far distant countries. Flashes from "no man land" in the ruthless Spanish Civil War; current outburst of different phases of communism and facism, both of which are destructive to any form of democracy; the activities of Germany's Hitler in garnering his forces »along the Rhine River; all of these are just a few of the "headliners" that we read and read about each day.
Then perhaps in some inner page is printed short articles about some new advancement in science, or something of worthwhile importance . Considering these facts, the general public faces that important question, "Is the pen as mighty as the sword?"
Just Plain Bill dug deep into this "stumper" to finally realize that the pen is generally superior over the sword, even though the newspapers portray the other side of the problem. Their purpose is to gather as many pennies as they can, which is made possible by attracting customers to startling front page news.
Records and achievemens of man have been found that reveal life nearly 6000 years ago. However, the barbarians who lived by the sword haven't left any means concerning their ex-istance. While any war goes on, progress is hindered and sometimes thrown back.
Many of the past battles bring general evidence that war
We hear so much to-day of Catholic Action—of organization on the part of the laity to assist the hierarchy in Christianizing ;the world. And then we see the indifference displayed by our Slovenes and we begin to wonder. Not that our Slovenes are any worse than the rest of the nationalities, but the zeal and sacrifice of our forefathers certainly put us to shame. Of course, where religion is superficial, where it lacks a deep conviction that motivates life twenty-four hours a day, where it is nothing more than a police force that commands and fortiids—in such instances no real sacrifice will be made in its behalf. We cannot give when we ourselves do not possess. And yet the fact remains that most of our Slovenes are a very easy going lot when it comes to enthusiasm in promoting and defendiing the Catholic religion.
Have we ever thought of the splendid opportunities our Catholic fraternal organizations could afford in teaching its militant ( ?) members to answer the centuries-old objections just discovered by our apostate brethren? We limit ourselves to our nationality because we believe in cleaning up our own back yard before assisting our neighbor. The time is here when Catholic lodges must become more than just mere insurance and social societies. The meetings of local branches must be more than just mere occasions where cliques gather and carping criticism prevails. Masons are fraternal organizations and yet the greatest part of opposition to the Church comes precisely from masonic sources. Perhaps our Catholic Slovenian organizations would not be a powerful factor against international enemies of Christianity, but certainly they would be a tremendous force against anti-Christian elements among our own people.
Recently we spoke with a young man who in the past was a member of a free-thinking, American speaking, fraternal organization founded among the youth of our city. Two of the member« became imbued with socialism and they began to disseminate their ideas in the lodge. Immediately some of the members became enthusiastic young socialists, but to their dying day they will not know what socialism means. From .some source, probably home, these exponents received a few distorted ideas, and because they were never taught to think logically nor taught what religion really means, they seized upon socialism passionately. Anyone with a slight knowledge of what this nonsense is all about, could have made them appear ridiculous. But we have no such defenders, and so these children of apostates rave, seize the professions, and peddle their nefarious doctrines.
Kathleen Norris estimates them correctly when she writes: "These boys and girls of ours who chatter so glibly of communism and isocialism . . . have no cause. They are simply tindis-. ciplined children who were not properly trained in their nursery days, who were not told to mind their manners, and obey their elders', and do their duty. Life has been made too smooth for them; learning has been substituted for character development; their absurdities have been permitted to develop until their most ridiculous opinion is received with respect . . . They are restless adolescents: . . . They love the sound of their own voices, and it excites them to find fault with the world."
Water never rises higher than its level. But if members who appreciate their religion and realize the damage that is being inflicted upon our Slovenian Catholic youths, would begin to enlighten their unfortunate brethren, what a glorious and noble work they would do for Christ and the Slovenian nationality. And in this hour of need, the Catholic that does not rally to the defense of his or her Church is a traitor to the Catholic Church.
complishments and achievements. In the countless struggles, man has shown the manners not of civilized people, but like that of the barbarians centuries ago. Remember that when the sword steps in, civilization steps out.
Ancient history reveals that Egypt and Rome,,two powerful nations at their time, reached the zenith of their magnificence when they were ruled by the
the sword. Cardinal Mundelein who lives by the pen, spoke by the pen against the actions of Chancellor Hitler of Germany; his remarks and comments have been backed up by men of the pen as well as rooters of the sword.
However, some bright person will pop the question, "What about the sword tearing up the Versailles Treaty in 1936?" But remember, that this important
pen. The various kings outcasted! document ended the great World the sword and the results proved j Was; it accomplished its main that with the pen, safety and! purpose. Treaties have been gen-prosperity are increased greatly, erally kept by the sides concern-
ed with the problem that arose,
A quotation of a famous philosopher mentions that, "The pen is the tongue of the mind." This has been upheld time and time again in the history of man. Famous orations and speeches have defeated the purposes of the sword frequently. Back in the Roman days, Lucius Cataline, a nobleman, plotted with other men of the sword to start a revolution.
But Marcus Cicero, Rome's greatest orator, interfered and because of the pen, the sword was quelled into oblivion. A little later, Julius Caesar was killed by assassins, and through the stirring speech of Mark Anthony, the citizens became aroused and drove the murderers from the city.
Even in the modern time, the and the sword retard man's ac- pen has gained supremacy over
and it is to be noted that war has been averted frequently by similar products of the pen.
The pen is well represented by the press. Most of the people are somewhat influenced in their daily thoughts and actions by the mighty presses. Good results are frequently wrought about by the pen. For example, the contributions to this English section aid considerably in relating and describing the progress of the youth.
Thus these articles help to create an era of friendliness and good will among the readers and that is the primary purpose of the pen; to establish and maintain peace and prosperity. Lastly, the sage words of Benjamin Franklin are recalled, "The pen is mightier than the sword!"
Jolly Ed Patter
A SOUL-LESS WOMAN A certain (Miss or Mrs ?) Jugg (and the tone of her words sounds like it is M.T.!) writes articles for a monthly publication printed in Chicago. She wants to tell children that they have no souls. Her obvious purpose is to inculcate upon young innocent minds the theory of materialism. .In a suave style she seeks to snatch from their little hearts all hope of a future happiness, and in its stead implant the despairing outlook on life, that this material world of ours, in which we grow, sorrow, bleed and die, is the purpose of man's living.
She laboriously tries to reach the simplicitly of a child's mind. She endeavours, blightly, to gain the child's confidence, and through a gradual series of muddled notions, impresses the word MATTER upon every budding thought.
# * ❖
Consciousness is matter; reasoning is matter; thought is matter, — and after having stripped all spirituality of its spirituality, she nonchalantly tells the child that it has no soul: that with death "it is all over" as far as the child is concerned.
Her sincerity cannot be doubted. No one could believe that anyone WITH A SOUL, especially a woman, could be so mean as to deliberately and wilfully endeavor to instill into young souls the doctrine of despair. The sincerity of her writings brands her
"The Soul-less Woman."
* * *
A soul-less woman will have no regard for the<«rules of correct thinking nor will she have any respect for the laws of morality,— for these are spiritual. She would tell a lie without batting an eyelash, for a lie is forbidden by one of the ten Commandments, and the Commandments are spiritual.
She would tell a child it need not obey its parents, for obedience is demanded by the 4th Commandment. She would instruct a child that it is perfectly right to steal if no one is looking or if the cop s don't jail you, for stealing is forbidden by a mythical Commandment. She would inform the child that to kill is just dandy, for responsibility as such cannot be reduced to atoms of matter; and besides, murder is forbidden by the 5th Commandment, and you have never seen the 5th Commandment, nor any other running around loose where you may grab it like a steering wheel of an automobile. Everything that is, is matter; everything that isn't matter,
just doesn't exist.
* * *
A soul-less woman knows no respect, for respect never has been found in atom form. No scientist has ever gathered respect into a phial to amuse himself in examining it. A soul-less woman knows no laws of the soul. And knowing no spiritual respect, —
none is due her.
* * *
And get a load of this emanating from her soul-loss brain: "Why should they (human beings) deserve it (perfect happiness) any more (Con't. on page 5.)
Četrtek, 10. junija 1937
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
SHOD K ATOL TISKA IN PROSLAVA ZMAGE V NEWBURGHV
(Dalje)
Kakor vsakdanji kruh, tako nam je potreben katoliški tisk
Zatem je predsednik shoda predstavil navzočim glavnega slovenskega govornika preč. g. p. Bernarda Ambrožiča, kateri je naj prvo izrekel prisrčne čestitke slavij encu in glavnemu zmagovalcu, nato pa je izvajal:
"Ko so nedavno tega kronali angleškega kralja, so rekli, da jim je kralj SIMBOL. Vsa velikanska slovesnost, so dejali, ne velja toliko kralju samemu, kolikor velja ideji solidarnosti in skupnosti angleškega imperija.
Mi tudi slavimo danes tukaj moža, ki ga vsi dobro poznamo. Pa mislim, da je tudi nam naš današnji slavijenec v prvi vrsti simbol. Zato ne proslavljamo danes v prvi vrsti g. kanonika, in tudi slavnost sama nima tega naslova, temveč je dobila naslov: shod katoliškega tiska.
Za vse nekaj večjega nam gre ko samo za poslavo zmage g. kanonika. Gre za zmago katoliškega tiska, bolje rečeno, za to gre, da še bolj živo spoznamo nocoj kot smo to že doslej vedeli: katoliški tisk nam je tako potreben za našo duhovnost, kakor je vsakdanji kruh potreben za našo telesnost.
Kaj je tisto, kar se imenuje med nami ameriškimi Slovenci katoliški tisk? Imamo navado, da naštevamo pod tem naslovom kakih pet listov in jaz nočem trditi, da ne delamo prav. Vendar pa ne bom preveč napačno rekel,' če poudarim, da sta zlasti dva lista, Ave Maria in Amerikanski Slovenec, ki v prvi vrsti zaslužita to ime. Naj reče kdo, kar hoče, jaz sem se v teh mesecih naših shodov za katoliški tisk trdno prepričal, da se da meriti katoliška zavednost naših katoliških družin najbolj po tem, če so naročnice in obenem plačnice vsaj enega teh dveh listov, ali pa obeh. Ne bom trdil, da sta ta dva lista na višku in da moreta služiti kot zgled, kaj naj bi bil katoliški list, ali eno je gotovo: tako dobra sta, kolikor moreta biti v danih razmerah dobra. Oba si pa iz srca želita, da bi mogla biti še boljša in bi še lepše služila svojemu dobremu namenu.
Wfllardska 'naselbina uči druge
Idealno bi bilo, da bi imela vsaka naša slovenska družina, ki sama sebe smatra za katoliško, oba lista na svoji mizi. In še to dostavljam: ne samo, da bi ju imela na svoji mizi na ta način, da si enega ali drugega izposoja od sosedov, ampak da ga res tudi sama plača. Ali smo katoliški Slovenci v Ameriki kje blizu tega ideala? Najbolj se približuje temu idealu neka slovenska naselbina, ki ima tudi svojo cerkev, gori v državi Wisconsin, naselbina, ki je med manjšimi slovenskimi naselbinami v Ameriki, pa
kolikor bliže nam je dober zgled, toliko bolj vpliva na nas. Vi tu pri svetem Lovrencu imate v svojem g. kanoniku ne samo simbol, imate tudi dober zgled kakor v drugih rečeh, tako tudi v delu za katoliški tisk. Da izpustim druge posameznosti za dokaz te trditve, naj omenim samo njegovo neustrašeno kandidaturo za zmago v kampanji Amerikanskega Slovenca. Ali mislite, da je šel v kampanjo zavoljo te srebrne kupe ,ki mu bo danes tu izročena? Ali mislite, da je šel v kampanjo za svojo osebno čast? Predobro ga vsi poznate, ni mi treba zavračati takih misli. Vsi vemo, da je šel na listo kandidatov zaradi stvari same, da na ta način da še posebno izpodbudo svojim lastnim faranom in drugim slovenskim katoličanom širom Amerike, ki jim že samo ime kanonika Omana pomeni izpodbudo, pomeni — program.
Zgled so tu pri svetem Lovrencu tisti navdušeni delavci za katoliško stvar, ki so v teh zadnjih mesecih toliko storili za razširjenje obeh listov v tej župniji: Ave Marije in Amerikanskega Slovenca — zlasti, če se ne motim, Mr. Resnik in Mrs. Gliha. Zgled so vse tiste družine, ki so se zlasti letos, od novega leta sem, naročile na ta dva lista in so s tem pripomogle, da se je polje katoliškega tiska tako razširilo v tej naselbini. Vsem čast in lepa zahvala!
Proč z mlačnostjo!
Marsikaj je že bilo rečeno in zapisano v prid katoliškemu tisku, zlasti odkar smo začeli živahnejšo propagando s pomočjo posebnih shodov, ki se vrše po raznih naselbinah. Večinoma naši katoličani razumejo naše početje in z veseljem pozdravljajo naše delo. Ne moremo si pa kaj da ne bi opazili, koliko je še med nami takozvanega "katoličan-stva", ki bi se bolj po pravici na-zivalo katoliška mlačnost, katoliško polovičarstvo nego kar na-
PO KONVENCIJI SNPJ,
ZMEŠANI POJMI.
1.
P. Bernard
Konvencija SNPJ v Clevelan-j izgubili in nič pridobili, če je du je za nami in zelo se je pou-j glavni urednik Peter aH Pavel, darjalo ob njenem zaključku, da Vreči starega predsednika in
že dolgo vrsto let ni bila -nobena
voliti novega, odstaviti prejšnje-

N C. 1 C News *rvxe
A GRAVE WE'D LIKE TO DECORATE
konvencija Narodne Jednote ta- ;ga urednika in nastaviti novega
' takih organizacijah veči-
Beseda ljubljanskega škofa Dr. Rozmana
Ljubljanski škor dr. Rožman je napisal v list Regnum Christi, ki je list za mednarodno katoliško propagando, sledeče besede:
"Čeprav je katoliška cerkev po svoji naravi mednarodna, bolje rečeno: nadnarodna, pa kljub temu katoliška mednarodna propaganda nikakor ni odveč. Ko se nasprotniki Cerkve in Boga združujejo v različnih interna-cionalah, ne smejo katoličani o-stati nedelavni in samo čakati, da bo Bog na čudežen način posegel vmes. Bog bo izvojeval svoje zmage potom našega človeškega sodelovanja. — Tesnejša in delavna združitev katoličanov vsega sveta je v mnogih rečeh naravnost brezpogojna zahteva časa. V vseh tistih rečeh, v katerih smo katoličani zaostali pred drugimi: glede tiska, gledališča, kina in radia. To so postojanke, od katerih izhaja javno mnenje. In reči moramo, da so te večinoma v rokah božjih nasprotnikov. — Priznati si moramo, da so naše oči zavezane pred temi dejstvi, ako nočemo j videti velikih nalog, ki čakajo
ravnost: katoličanstva. Ne naj- j katoličane v naših dneh.
demo te vrste katoličanstva samo pri posameznikih, najdemo ga organiziranega v organizacijah in društvih, najdemo ga zastopanega v tiskarnah, v uredništvih in v kolonah, tiska, ki se trka na prsi, da je katoliško. Tem in takim katoliškim polovi-čarjem je dovolj katoličanstva, če se kdo gentlemansko obnaša do cerkve, do duhovnika in Boga. Zdi se jim dovolj katoličanstva, če puste lepo pri miru vero in se celo kolikor toliko sami po njej ravnajo. Da bi se pa malo izpostavili v javnosti za to svojo vero, to se jim zdi že veliko veliko preveč, to se jim zdi že pretirano in izraz verskega fanatizma. Celo tako daleč gre njihovo katoliško polovičarstvo, da se čutijo poklicane, ustavljati take, ki se izpostavljajo v javnosti za katoliško resnico, in jih opominjati, da naj vendar ne bodo preveč sitni in nadležni. Ta sit-
prav gotovo zasluži, da se njeno nost in nadležnost je neprijetna ime sliši enkrat v slovenski me- zavoljo tega, ker obstoji nevar-tropoli, to je naselbina Willard »ost, da se bo v nasprotnem ta-gori na wisconsinskih farmah. Jaz sam do zadnjega nisem ve- utegne skaliti voda, v kateri ta-del tega. Bili smo pa tam prete- ko lepo mirno lovi ribe, ako smo klo nedeljo in smo naredili raču- "V tihi in nič ne stopamo v javne. In računi kažejo, da je gori nost s svojo "sitnostjo in nadlež-od slovenskih ljudi, ki se štejejo nostjo."
za katoličane, devetdeset od- Vsem takim katoliškim polovi-stotkov takih, ki imajo oba lista čarjem bodi poVedano eno na ves
Tako naš odlični ljubljanski vladika. Upoštevanja vredne besede, končno pa niso nič drugega kot odmev besed, ki so že ponovno in ponovno prišle s še vse bolj upoštevanja vrednega mesta, izpod peresa in iz ust samega namestnika Kristusovega, svetega očeta Pija XI.
Odločimo se —
bodimo jasni!
ko enotna in tako soglasna ko ta. Konvencija sama je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se razširil v svet vtis in ustvarilo javno mnenje, češ: to je uspeh tiste famozne brošure, ki je nekaj tednov pred konvencijo pridrvela iz Lemonta. Nič ne dvomimo, da bo SNPJ tisk z največjo naslado skušal ta vtis obdržati kar mogoče živ in to javno mnenje kar mogoče pre-vladajoče.
Ta okolnost nas tu za enkrat ne zanima.
Bolj nas zanima sledeče: _____ _	_ Zvedel sem, da so že med konvencijo nekateri delegat je, ki so besedo napovedujejo skorajšnji iz kateregakoli razloga v opozi-konec katoličanstvu. j ciji z vodstvom SNPJ, tožili po Katoličani! j Clevelandu, da jim je lemontska Prav te dni in prav tu v vaši' brošura preprečila načrte in sredi se je zgodilo, da se sloven- zmešala štrene. Povzpeli so se do ski protikatoliški in brezbožni, trditve, da bi konvencija vrgla tabor ni nič obotavljal potegniti glavnega predsednika in glavne-kar mogoče ostro črto med svo- ga urednika, če bi ne bilo bro-bodno mislijo, ki je po njihovi Sure: Kje je nevarnost? Neka lastni razlagi toliko kot borbeno , teri krogi izven SNPJ so to sli-1 zla brezboštvo, in pa med katoličan-. šali in sedaj obžalujejo prihod
je pri
noma stvar politike ali kvečemu taktike, ne pa stvar načel. Komur je torej lemontska brošura zmešala kake politične štrene, mu bodi povedano, da nas popolnoma nič ne zanima.
Nam ni šlo in nam ne gre za nobeno politiko v SNPJ ali napram njej. Vičleti pa je, da se naš boj v zadevi SNPJ jemlje v naši javnosti kot politika. Opazili smo, da Gelo več ali manj šolani ljudje, ki sede v uradih raznih organizacijah in na uredniških stolčkih, mislijo, da bi se uspeh lemontske brošure pokazal takrat, če bi napravila v nasprotnih vrstah razkol in zanesla mednje razne intrige.
Tako morejo sklepati le ljudje, ki mislijo, da je politika ve-i lika reč in, poglavitna naloga j javnega delovanja, načela pa le bolj za okrasek in simbol. Veseli nas, da smo dobili priliko, tem in takim povedati: To je,zmota! •j Veseli nas, da smo "ustrelili ko-in olajšali delo na levi in
-T	, , , i	desni, da bo spoznala vsa jav-
stvom. Naravnost z neko satan-. brošure z neko prisiljeno ah ne- rogt enQ gtyar. Ne	0Se^0
ako slastjo je potegnil tisto ostro (prisiljeno poparjenostjo, kakor; prerivanje in za politične iritri-
Katoličani!
Po svetu rastejo organizacije in stranke in države kakor gobe po dežju, v katerih se bolj in! bolj poudarja .neomejeno vod-^ stvo od strani voditeljev, slepa | pokorščina od strani članov in podložnikov. Mi katoličani imamo voditelje, svoje škofe in papeža, ki ne zahtevajo od nas slepe pokorščine, ki nas ne vodijo z ognjem in mečem, z ječami in pregnanstvom. Povejo nam svoje misli in nas izpodbujajo na katoliško delavnost, to je res. Razlože nam svoje stališče, po-
črto. Do tega je prišlo in mi moramo biti veseli, da je do tega prišlo. Zdaj vsaj lahko pred vsem svetom pokažemo, da smo imeli prav, ko smo že dalje časa s prstom kazali kje je nevarnost.
Prijatelji! Naša in vaša lista,; Ave Maria in Amerikanski Slovenec, sta ponosna na to, da imata svoje zasluge pri tem,. Zdaj pa nastane veliko vprašanje, ki se glasi: Ali je naš katoliški tabor vsaj toliko odločen kot se je izkazal za odločnega protikatoliški? Ali se bomo mi katoličani obotavljali potegniti tisto ostro črto od svoje strani??
Odgovor na to vprašanje za nocoj je ta: JAZ NE VEM! Zato ne vem, ker mi še ni znano, koliko je možatosti, koliko odločnosti, koliko vere in koliko katoliške zavednosti v vas. mojih nocojšnjih poslušalcih in v vaših katoliških sobratih in so-sestrah po drugih slovenskih naselbinah v Ameriki.
Eno pa vem in eno obetam: Lista Ave Maria in Amerikanski Slovenec bosta vsak od svoje strani naredila vse, kar je v njuni moči, da pride čim prej do tiste ostre črte tudi okoli našega tabora. Vam in vsem drugim slovenskim katoličanom v Ameriki pa kratek poziv: ODLOČITE SE! Ali hočete z nami, ali hočete mimo nas in preko nas, ali hočete morda celo zoper nas? Odločite se z besedo, odločite se z dejanjem, odločite se z življenjem! Ave Maria in Amerikanski Slovenec čakata vaše odlo-i čitve!"
j . Govornik je žel za svoje krepke in odločne besede vsestransko odobravanje.
se zagrizeni pristaši "svobodne, misli" v SNPJ
ge, ne, gre edino za načela in za s prisiljeno al1 j -jasna, in popolnoma opredelje-neprisiljeno radostjo brošure ve- na načela brez vsakega kompro-sele. In po mnenju vseh teh kro- m-„g , gov bi se mi morali sedaj potrkati na prsi in obžalovati izda-nje brošure, češ: ustrelili smo
velikega kozla---
Zmešani pojmi! Mi nimamo od tega prav nič, če je predsednik Narodne Jednote Janez ali Francelj. Enako nismo prav nič
(Dalje prihodnjič.)
---o--
Roka roko umiva, pravi pre govor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpira jo njihov katolilki list "Asa Slovenec!"
Razni zastopniki
boru kdo razburil in"se mu celo,in na§i zavednosti> da pretehtamo njihove besede in odpiramo
in ju tudi plačujejo, 95 odstot-,-kov pa takih, ki imajo vsaj en list in ga plačujejo.. Ko smo videli ta odstotfek, smo si mislili: čemu je bilo treba na Willardu imeti shod za katoliški tisk? No,
glas: Ako je naša katoliška resnica od nas toliko upoštevana, da jo imamo za dobro in resnično, potem je vredna, da jo nese-mo v najširšo javnost povsod in vselej, ako pa tega ni vredna,
recimo, da je bilo to s tega sta- potem tucji med štirimi stenami
lišča nepotrebno, je bilo pa vsaj koristno zavoljo tega, da se nam je ta resnica od blizu odkrila in da imamo sedaj nekaj, kar lahko postavimo drugim naselbinam za zgled. Kakor nam je koristna reč
ne zasluži upoštevanja. Tu je samo dvoje vprašanj: ali — ali. Ali priznajte, da ima katoličan-stvo pravico do borbenosti, kadar razmere zahtevajo , ali pa
tem pa prepuste naši razumnosti izrekajo čestitke
Zatem je bila predstavljena občinstvu ga. Ana Gliha, predsednica društva Presv. Rešnjega
priznajte, da je vaše katoličan-simbol, tako nam je koristna stvo Hamo lepo doneče ime) ki ne
stvar tudi zgled.	pomeni nič drugega ko obleko,
Dober zgled, naj pride odko- ki je drugačna za cerkev, dru-
derkoli, nam je dobrodošel in gačna za ples, drugačna za to-
nas izpodbada k dobremu. Toda varno.
oči pred dejstvi, ki jih postavljajo pred nas.
Katoličani! Ali naj bo nas sram, jemati besede naših voditeljev z vso resnostjo v pretres! in premislek, kot milijoni slepo in brez premisleka drve za svojimi voditelji, ki jih ženejo s krampom in gorjačo po potih, o katerih sami ne vedo, kam vodijo? Ali moramo res mi sami sebe obsoditi in se šteti med samo-srajčnike in držati roke križem in se ustrašiti vsakega, ki pride nad nas in nam pravi: pridni bodite in nikar nikomur ne pripovedujte, da ste katoličani, razen Bogu v svojih molitvah in fajmoštru kadar pridete prosit za krst in pogreb? Ce je to približno vse, kar vemo o katoličanstvu, potem ni čudno, da imajo božji sovražniki tako mogočno besedo na svetu in da z drzno
tmmmm^m

Naznanilo in zalivala
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po dolgotrajni mučni bolezni v Gospodu zaspala dne 24. maja naša ljubljena hčerka
Telesa, katera je v lepih zbranih besedah izrazila čestitke slav-ljencu in glavnemu zmagovalcu ter zahvalila vse, ki so v kampanji pomagali in sodelovali pri dosegi zmage.
V	imenu društva Najsv. Imena, sta čestitala slavij encu g. Bambič in g. Jančar, nato sta pa še zapela skupaj lepo znano pesem: "V Smihelu jaz hišico imam ..." — na klavir jih je spremljala ga. Jančar.
V	imenu Marijine družbe je nastopila gdč. Karolina Car-golj, ki je v angleščini izrazila čestitke in pozdrave slavij encu.
(Dalje prih.)
-o-
Katoliški Slovcnci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovcnoc"!
Pokojna je hila rojena 2. julija, leta 1912. tukaj v Waukeganu, 111. K večnemu počitku smo jo položili dne 26. maja na Ascension pokopališču.
Cerkvene obrede je opravil Rev. M. J. Butala v cerkvi Matere Božje, za kar se jim iz srca zahvaljujemo in Bog jim bodi plačnik, ko so pokojno hodili obiskavat za časa njene bolezni
Pokojna je spadala k društvu Marije Pomagaj, št. 79, in Slovenskemu Samostojnemu društvu. Bodi izrečena tisočera zahvala terr.a dvema društvoma za pomeč v bolezni in za časa smrti in pogreba. Lepa hvala tema dvema društvoma za venec, ki ste ga pokojni položili v zadnji pozdrav. Prisrčna zahvala; tudi društvu sv. Jožefa in sv. Ane za udeležitev pri pogrebu. Toraj bodi izrečena tisočera zahvala vsem skupai, kar ste nam dobrega storili za časa bolezni in smrti in ko ste jo hodili obiskovat, ko je ležala na mrtvaškem odru
Hvala vsem, ki ste dali avtomobile na razpolago pri pogrebu Posebna zahvala pa še Mr Joseph Nemanichu za tako lepo urejeni pogrsb in ga rojakom toplo priporočamo Hvala tudi onim, ki ste prišli iz Kenosha pokojno obiskat, ko je ležala na mrtvaškem odru.
Za svete maše so darovali sledeči- Mrs. Frances Zupsc iz Barberton, Ohio, Mrs. Johana Kirn, Mr. in Mrs. Jakob Smole, Mr. in Mrs. Emil Jurkovac, Mr. in Mrs. Frank Petric & family, Mr. in Mrs. Frank Govekar, Miss Frances Debevic, Mr. John Heraver & family, Miss Agnes Ivar.etic, Miss Emily Bergant iz Kenosha, Mr. in Mrs. Frank Poglayen, Sirs. Agnes Poglayen, Mr. in Mrs. Charles Mueller, Mrs. Mary Krainc, Mrs. Johana Varsck, Mrs. Katherine Varsek, Mr. Joseph Slana Jr., Girls of the Griess Pfleger Co.
Za rože so sledeči darovali: Mr. in Mrs. Jacob Babnik Jr.; Mr. in Mrs. Thomas Troha, Mr. in Mrs. Frank Jereb, Mr. in Mrs, Antcn Bespalec & family, Mr. in Mrs. Jacob Mivsek & family. Mr. Martin Mivsek, Mrs. Petkovsek & son, Miss Mary Sinols, Miss Sophie Smole Mrs. Rose Jurkovac, Mr. in Mrs. Andrew Ogrin, Mr. in Mrs. Jasper Drasler, Mr. in Mrs. Joseph Ncmanich, Mr. i p Mrs. Dolence & family, Mr. in Mrs. John Owen iz Kenosha, Mr. in Mrs. Anton Skerbsc & family, Mrs. Johana Gostisha, Mr. Jacob Kosir & family. Mrs. Josephine Mozina, Miss Mary Hibel, American Steel & Wire Co., Galvanizing Dept., Girls of the Griess Pfleper Co., Griess Pfleger Welfare Club.
Toraj naj bo izrečena še enkrat prisrčna zahvala vsem skupaj.
Žalujoči ostali:
MARY MIVSEK, mati; FRANK MIVSEK, očim; JACOB in JOHN BABNIK, brata; FRANCES BABNIK, sestra.
Waukegan, 111., 4. junija 1937.
oooooo ooooooooooooo-o OOO OOO OOO 00000000000000000OOOOO (
Jacob Gerencl Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
701-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4C80-W
> ooooooooooooooooo oo o o oooooooooooooooooooooo oooooooo
X wonder if
— Bay Kay T. Mar —
I wonder if, there are many workers, involved in recent strikes, who know what the fight is all about. I would like to know how many really want to strike, and how many are perfectly satisfied with their work and wages. If they were really free to chose to continue working under present conditions, or to strike; I would like to see bow many would strike.
I wonder if, any of the workers realize, that much of that money which they pay in as union dues, is often used to hire professional sluggers to crack he skulls of their fellow workmen, who refuse to dance to the tune of the "organizers", no matter how unjust their tune might be.
I wonder how many workmen know that most of the organiz-j ers- and strike leaders are indi-| viduals who are themselves too lazy to rerfder an honest day's work for and Isonest day's pay. That type of men are the first |"to become dissatisfied, and to interfere with the work of other employees. To such, a labor union, or a strike, is merely an opportunity for personal gain. Just another racket.
I wonder how many of you have read about a certain strike leader, in the present South Chicago steel strike, who was leading the strikers against a 'squad of local police, who yelled the loudest, cursed the strongest before the actual battle began. But just as soon things got serious, he sneaked from the front line into the back one. He did not care how many workers had their heads split open, as long as he pulled his own out of the danger zone.
These lines were not written j to condemn labor unions, or la-bor strikes. Labor has a right to organize; labor organizations are- necessary to protect the workers against unjust treatment. Labor strikes are sometimes necessary in order to ob-j tain for the workers what- is their just due. But what the workmen should remember is: that not every union is a good union, not every organizer is a trustworthy person, not every leader is to be followed, not every strike is justified, and not every leather-lung who shouts: "Burn the factories! shoot the bosses!' is a true friend of the laboring man.
No one, in modern times, has ever made, more sincere, eloquent, and just appeal for the rights of the working class than Pope Leo XIII in his encyclical on "The Condition Of Labor," | and yet no one ever saw the Pope standing on a soap box, :and screaming: "Down with ! capital! To hell with the capital-|ists!"
There are two sides to every question; there is right and wrong in everything.
-o-
JOLLY ED PATTER
(Con't. from page 4.) any kind, faithful animal that has worked all its life J i for people?" Which is another i way of saying that there is no difference between you
and a jack-ass.
* * #
This "J:j,gg" may not see I any difference between her-|	and a jack-ass, but in
this she is at least logical. It follows naturally from her i reasoning.
* * *
"The Soul-less Woman" -,ou!d net get her phantasies -»-toks to adult;?, so now she | ha3 begun to pick or children.
-o-
MORE SPECIFIC Irritated Customer: "I believe, waitress, that I ordered date pudding."
Waitress: "Yes, sir, you did."
Customer: "Well, perhaps I had better specify the date, I want it for today."
•AMERIKANSFCI SLOVENEC
Četrtek, 10. junija 1937

ZGODOVINSKA POVEST
"Nigana," jo je strogo zavrnil mož, "ti si verolomna, ti si mi bila nezvesta. Stokrat si ravnala zoper svoje dolžiosti; zato me je pa duhovnik v Bjelini odvezal od moje besede. Prost sem in svoje življenje sem daroval cesarju!"
"Radko! Radko! Ali je res? Ti si
prost? Osvobodil si se?--Nigane ne
poznaš več? Nigana ti je tuja, preslaba; več ne maraš zagorele ciganke! . . . Zopet hočeš proč med divje gore, k zlatolasi ženi! .. . Toda prisegam ti pri svetlih zvezdah, da ne smeš biti srečen z njo, tega nikakor ne pustim. — Za teboj poj-dem, če treba na konec sveta, in če te najdem pri njej, umorim njo in tebe!"
"Nigana, brzdaj svojo strast," je rekel mož žalostno, "saj nimaš vzroka, da bi postala ljubosumna . . . Zalke v svojem življenju ne bom videl nikdar več. Ne pojdem več med gorenjske gore, marveč v krvavo vojsko; tam me bo sprejela bleda smrt v svoje naročje. Ce bom umrl za imovino, bom vsaj vedel, zakaj sem živel."
"O, Radko, ljubi Radko, tudi smrti te ne pustim! Svoje življenje moraš dati meni in nikomur drugemu in tudi smrti ne!... Kri, rožna kri na tvojem lepem obrazu! — ne, ni mogoče, pri tej misli se kar tre-sem! — Rajša, kakor da bi videla tebe mrtvega, rajša umrjem jaz! ... V vojsko ne smeš! Naročila bom svojim rojakom, da te bodo skrivaj odpeljali, tako da te cesar ne bo nikdar več dobil!"
"Nigana, nikar ne ravnaj nepremišljeno. Moja služba je neizprosna; kdor bi položil le roko na me ali če bi pokazal le najmanjše znamenje nasilja, ga moram prebosti, pa če si tudi ti ali tvoji rojaki!"
"Mene prebosti?" je divje kriknila ciganka, "prebodi me, tu stojim pred teboj, mirno in tiho--le zabodi mi meč*
v srce in potem greš lahko k svoji beli punčari! . . . Svojo dušo si mi že tako vzel in brez tvoje duše zame ni življenja!"
Pri teh besedah je ciganka odstopila par korakov od njega in obstala mirno kakor drevo.
"Grozna si, Nigana," je vzdihoval France, "s svojim početjem onesrečiš sebe in mene'! Premisli vendar, na straži ne smem govoriti z nikomur . . . Zdaj sem te poslušal tako dolgo in če se to izve, bom moral za to pretrpeti težke kazni, ali bom moral iti celo v ječo. Pojdi, Nigana, pojdi proč!"
"Zaradi mene ti ni treba trpeti kazni, ljubi, dobri mož! Toda tako te vendar ne smem zapustiti . . . Zopet te moram videti — zopet te moram imeti!"
Od dalje se je začul vojaški klic.
"Za božjo voljo te prosim, Nigana pojdi proč!" jo je silil France; patrola prihaja; če te najdejo tukaj, sva oba izgubljena."
"Ne bodo me videli, že grem, Radko. A še te moram videti. Povej, Radko, boš-li jutri ob tej uri zopet tukaj?"
"Da, še dve noči bom stal tu na straži ; toda vedi, da na straži ne smem govoriti; to je strogo prepovedano."
"Samo prišla bom, Radko; saj ti ni treba z menoj govoriti."
"Ti pa govoriš z menoj in vendar jaz ne smem na nič druzega paziti kakor na stražo ... Ti se ne moreš zdržati, da bi
ne govorila, jaz pa ne smem prelomiti svoje dolžnosti. Boljše bo, da zamenjam svojo stražo z drugim mestom . . . Toda pojdi proč, Nigana, — pojdi — pojdi! Ce te najdejo tu, te bodo vjeli in zaprli."
"Ne grem, dokler mi ne obljubiš, da prideš jutri zopet. Ne bom govorila s teboj — niti besedice ne, — samo da te bom videla in da bom pri tebi!"
"Da, jutri zopet pridem, Nigana, toda sedaj teci, da te ne opazijo!"
Strastno mu je stisnila še roko v slovo in nato je skočila kakor veverica v grm in izginila v njem---
Naslednji večer je Bregar zopet stal na svojem navadnem mestu na straži. Se dve uri je manjkalo do časa, ob katerem je prejšnji večer prišla ciganka. S strahom je mislil France nanjo. Kakor ure dolge so se mu zdele minute. Slednjič se je zaslišalo lahno šuštenje in naenkrat je kakor iz tal izrastla stala pred njim Nigana. France je kakor navadno zaklical: "Stoj, kdo tu!" Nigana je prekrižala roki na prsi, uprla žalostno svoj pogled v njegov obraz in se ni ganila z mesta.
Nekaj časa sta stala oba kakor okame-nela in si zrla drug drugemu v oči, nato je položil mož prst na usta in začel vojaško meriti svoje korake semtertja. Nigana mu je dolgo sledila korak za korakom. Ko je slednjič obstal pred jelševim grmom, se mu je vsedla krotko kakor jagnje k nogam, a ni zinila nobene besedice. Ker je tudi on molčal dalje, je začela žena napol glasno jokati. Njeno stokanje mu je seglo globoko v srce, zato je začel zopet hoditi semintja. — Nigana je sedela dalje, si podpirala glavo z rokami in začela peti neko smrtnožalostno pesem. Pela je — v ciganskem jeziku — čisto tiho, skoro šepetajoče, tako da je mož jedva mogel razumeti posamezne besede:
t
"Ah, zapuščeno deklico smrt bleda vabi že na pir; potoček vroč, krvavordeč—, v nje srcu je njegov izvir."
Mož se ni mogel več zdržati. Hotel je teči k nji, da bi jo potolažil. Toda že je izginila — brez sledu. Zaman se je oziral na vse strani, nikjer je ni mogel opaziti.
Žalostno in počasi so minevale nadalj-ne ure. Tedaj je naenkrat, ravno preden je France zapustil stražo, zopet nekaj za-frfotalo pred njim — bila je zopet Nigana.
"Radko, ljubi Radko!" mu je šepetala ciganka vsa zasopla, "prosim te, pridi še enkrat! Pridi zopet jutri! — Kajne, saj prideš?"
"Gotovo, Nigana, bom prišel," ji je odgovoril mož, "vendar jokati ne smeš nič več in tako žalostna ne smeš biti!"
Ciganka je globoko zastokala in vzdih-nila in že je izginila izpred Francetovih oči. Iz dalje se je začul še hreščeč krik in nato nekaj zamolklih zvokov in zopet je bilo vse mirno. —--
Naslednjo noč je Nigana ravno o polnoči zopet prišla na navadno mesto. A topot ni bila sama. Spremljala jo je precejšnja četa njenih rojakov, ki so se pa poskrili v bližnji okolici. Nameravali so izvršiti neko drzno dejanje; toda vse priprave in namere so bile zastonj, zakaj France Bregar ni več prišel; ni prišel, ker ni mogel.
Tudi katoličanom ne bo škodovalo čc se držimo gesla
: Svoji k svojim!
"tiskarna Amerikanski Slovenec"
1849 W. Cermak Road
tieka vse vrste tiskovine, lično in točno za organizacije, društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam.
Tel. Canal 5544	Chicago, Illinois
IZ SLOV NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
rieo, četudi je že 31 let v tej deželi. Z njo je tudi potovala Trlr.3. Margaret Lukas, njena hčerka in sin William. Povabili so me naj jih obiščem na Willardu. Seveda, če bo ke-daj prilika nanesla, pa ne vem kedaj bo to. Hvala lepa r.a povabilo.
Tako nam je potekal čas, da sami nismo vedeli kako hitro. Predno pa končam, moram še omeniti,da je p. John postal sedaj že pravi čebelar in dne 28. maja je imel že prvi čebelni roj. Marsikaj zanimivega mi je povedal o če-beloreji. Je v ''resnici strokovnjak v tem in bi mu svetoval, da prične s čebelarskim učnim tečajem. Naši čebelarji bi se od njega veliko naučili Čudil sem se, da je kljub letom še tako krepak, da poleg čebelarskega opravlja tudi sadjarsko delo in tako je vedno zaposlen pozno v noč. Njegov čebelnjak je popolnoma vre-jen kot v domovini in panji so izdelani v dva nadstropja. Ima čistilnico za med in druge naprave. Povem, da sva se marsikaj pogovorila glede čebelarske obrti, da se tako izrazim. Ob enem mi je Father John naročil da vas bralce tega lista opomnim, da vsi ki ste vprašali za med, da pridete sami ponj to poletje in boste vsi postreženi; ravno tako tudi Mrs. Kokovšek v Clevelandu. Father John je letos že prvič "prešal" in sicer v ponedeljek 31. maja in tako sem bil tudi jaz deležen nekoliko teh zdravil. Rojaki, pohitite na to romarsko pot in boste deležni vseh dobrot.
__Končno se vsem še enkrat
zahvalim za vso gostoljubnost; tudi mami Snežic. — Srečno smo prišli zopet domov in sedaj obujamo spomine na prelepi Marijin kraj. — Pozdravljeni.
John Dolcic
-o-
KAMPANJSKI AGITATORJI POZOR!
Vsi oni, katere smo že s posebno dopisnico opozorili , da naj čimpreje vrnejo svoje kupone, ki so jih dobili za nove poslane naročnike tekom kampanje, se še enkrat uljudno prosijo, da naj čimprej e kampanjske kupone vrnejo Upravi "Amer. Slovenca" ter si iz kataloga izberejo zaželjene nagrade. Uprava želi, da vse nagrade skupaj naroči, ne pa vsako posebej. Prosimo, da vsi, ki se jih to tiče skušajo čimprej e svoje kupone vrniti ter sporoče kake nagrade želijo, da se zadeva zaključi in uredi.—Uprava "Am. Slovenca".
-o-
CESTNA ŽELEZNICA ZVIŠA PLAČE
Chicago, 111. — Vodstvo tukajšnje družbe cestnih železnic je pristalo na to, da se zviša osobju plače za tri cente na uro, in dalje, da se uvede 40 urni delovni teden z enotedenskimi plačanimi počitnicami vsako leto. Delavska unija bo glasovala glede sprejema ali zavrnitve tega predloga prihodnji ponedeljek. Unija je pred nekaj dnevi stavila zahtevo po po-višku 10 centov na uro, zato je negotovo, ali bo sprejela ta znatno neugodnejši predlog družbe.
-o-
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"!
■no ptolje
J. M. Tnmfc
i Več in več Chicažanov
nadomešča druge vrste refrigerator je z
SERVEL ELECTROLUX
Prvo plačilo nekoliko dolarjev postavi Elec-trolux v vaš dom. Preostanek se lahko plača v malih mesečnih obrokih. Vzame tri leta za plačilo, ako potrebno.
Nikakih premikajočih se delov, da bi se izrabili Prihranite več z Electrolux
TIHI PLINSKI REFRIGERATOR
■'if Uporabljajte Electrolux mesec dni—potem boste tudi vi vedeli, da Electrolux ne stane—marveč -plačuje!
Electrolux plačuje sam za se s tem, ko vam prihrani denar. Daje vam.prihranke višje, kakor navadni avtomatični refrigerator. Electrolux stane manj za obratovanje. Nadaljeval bo z nižjimi obratovalnimi stroški skozi dolga leta, ker Electrolux. nima mašinerije ki bi se izrabila—da bi se morala nadomestiti! Samo Electrolux nudi vse
te velike prednosti if Nikakih premikajočih se
delov, da bi se izrabili if Neprestani nižji obratni
stroški if Stalna učinkovitost if Stalna tihota if Prihranki, ki plačujejo zanj in dosti ledenih kock
MODERN COOKERY. . CONSTANT HOT WATER . . SILENT REFRIGERATION . . GAS HEATING £
THE PEOPLES'GAS LIGHT AND COKE COMPANY
PHONE W;A BASH 600 0
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.
Rusija obzidana.
Menda ni nobeno bahanja, da imajo sedanji Rusi dobro orožje. Rdečim poskakuje nad tem srce, ampak tudi nevtralni opazovalci to pri-poznavajo. Sovjeti so zdaj prav uradno izdali, da je Ru.sija obdana s pravim kitajskim zidom samih trdnjav. Malo sumljivo je sicer, da .bi vlada to naravnost razglasila, ko se drugače vojaške zadeve držijo kolikor le mogoče tajno, pa bodo Sovjeti imeli svoje razloge, ako povejo svetu, da so skoroda nepremagljivi. Miljarde za vojaške namene morajo nekam iti, samo za obleko in hrano ne bodo izdane. Nastane pa vprašanje: Ali je treba sovjetsko domeno obdati s takim neprodornim zidom ? Ali se Sovjeti zanj bojijo? Če je komunizem rešitev za vse, kakor trobijo, bodo vsaj polagoma tudi drugi prišli do te rešitve in Sovjeti sami jim jo usiljujejo na vse mogoče načine, in vsaj ruski komunizem bi ne bil ogrožen, vsaj ne v teku daljše dobe in daljših razvitkov. Čemu toraj tak zid? Ako pa komunizem ni sredstvo za rešitev, ni resničen v vsem, potem držijo prefrigani sovjetarji lahko za nekaj časa Rusijo v svojem komunizmu, in ga varujejo pred zunanjo nevarnostjo z nekim kitajskim zidom, za vedno pa ga ne bodo mogli, in prav ta šmentani zid kaže, da Sovjeti sami niso dosti prepričani o resnici komunizma, ko ga tako skrbno zavarujejo z zidom.
Med Nemci in še drugje.
Amerikanec piše iz rajha:
The general consensus of opinion is that the youth are lost to the Church, almost completely. However, the older people come to church as never before, and persecution has strengthened their spirit. Moreover, the future without the youth is horrible. The Hitler Youth is the damnable thing I had heard it to be. Ceaseless propaganda is having it natural effect.
Nobody writes anything in Germany if they can help it, and when people talked to me about the Nazis, they made sure the door was closed first.
Pritisk je strašen in ima že svoje osodne posledice. Mladina je izgubljena za katoliško stvar. Ali pride nazaj, ko se borba še poostri? Stari? In njih mladina zoper nje same? Pol nemškega naroda je že šlo g protestantizmom, morda gre zdaj še druga polovica. Izgleda tako. Katoliška cerkev bo trpela, uničena ne bo, dasi morda uničena med Nemci.
Kako pa med Nemci v Avstriji? Nekaj pepela je ria površju, pod pepelom pa tli naprej. Nemški krščanski so-
cialci so bili prežeti nacionalističnega duha do skrajnosti in so še danes, ampak hitler-janski duh med mladino in še v drugih krogih jim podira, kar hočejo" ustanoviti s stanovsko Avstrijo. , Nemški dnevnik na Koroškem piše: "Poguma za frontni boj! Nacionalisti skušajo v zadnjem času izobešati ha stolpih katoliških cerkva kljukaste zastave, množijo se tožbe, da prikazuje zapeljana toladina očitno protiversko zadržanje, avstrijske naciste je zgrabilo nekaj kulturno — bojnega duha, ki je značilen za Nemčijo v njenem boju proti cerkvi in krščanstvu. Danes gre za zadnjo veliko odločitev, katere ne bomo izsilili z obrambo, marveč z napadom. Odstranite s poti obrekovalce in nadležneže, frontni duh naj preide v dejanje!....'
Veliko pove tak poziv. Tako med Nemci v rajhu in v Avstriji. Drugje ni dosti bo« lje. Med Nemci gre za nacizem, pa cika vse na proti-verstvo. pri drugih gre za komunizem, pa je zadi enako le brezverstvo in nagi materiali-zem. Ateistični krogi pokazu-jejo na ta protiverski porast. Brezdvomno obstaja, katoliška cerkev stoji v hudi borbi vsepovsod. Ali podleže? Isti ateistični krogi ji napovedujejo konec, ampak doživeli bodo morda še hujše izgube pri članih, konca katoliške cerkve pa ne bodo nikoli doživeli, ker cerkev ni nobena človeška ustanova. Katoličani se pa morajo boriti, ako nočejo izgubiti, in vsaj Nemci so močno na tem, da izgubijo.
-o-
Blagajno so odnesli Neke noči so še neizsledeni neznanci vdrli v pisarniške prostore tvrdke Našička v Dolnji Lendavi in odnesli okrog 6000 kg težko blagajno katero so neopaženo pretovorili na težak voz in jo odpeljali ven iz mesta ter jo na nekem travniku s silo odprli, Pobrali so par tisoč dinarjev gotovine in izginili.
-o-
Pod kolesi V okolici Celja je neki kolesar povozil na cesti 62 letno krojačevo ženo Alojzijo Povše iz Nove vasi pri Celju, ki je dobila večje poškodbe na glavi in tudi notranje je močno poškodovana.
——o-
Širite in priporočajte list 'Amerikansk iSlovenec"!
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje oč.-iU
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenu* Tel. Canal 0523
Hradne ure vsak Hnn ') 7ju*ni in	,*veeer
LEPŠEGA KRAJA NI
Knjiga "GORENJSKA" vsebuje nad 310 strani. Ilustrirana z številnimi slikami gorenjskih mest, trgov in vasi, ter številnih znamenitih planinskih in drugih krajev, ki krase lepo Gorenjsko. Naročite si jo radi sebe, da vidite svoj domači kraj v slikah, pa tudi radi svoje mladine, da vidi vaš rojstni kraj. Knjiga stane s pošt- <
: lepo uorenjsko. Na-
$1.50
Naroča se od:
Knjigarna a—^rikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois