GLASILO SLOVENSKE NARODNE* PODPORNE J|DNOTE ^^tTSlLJ^Ti^rr^ Chicago» 111, četrtek, 18. oktobra (October IS), 192T. ¿lubdi riptiun fb.OO 3TEV.—NUMBER 241 Obramba dtlavaMI . 'i irtiv v Ohitwlcku . Ji Izrtfct moiaa Pregled pokaraj«, da j« delav-aka stranka m« čas Ia da j« podpira strokovno ergaahdra* ao delavstm Zvezni sodnik Schoonnudiitr v Pittsburghu je popolnoma zvezal roke stavkaj0&m rudarjem. Unija se ne sme ganiti. Kompanija jih lahko izžene iz stanovanj in £ preganja kolikor hode. Dovoljen je samo po en piket Odvetniki Imajo dokasa o brutalnem obnašanju državne polletja — Liga sa ameriške d-vilno avobodftčlne vodi obrambo Irtev. Now York, N. Y. — Organi-slrala so je obramba sa strokovno organisiranth rudarjev, ki so obtofteni rasnih prestopkov In katnjivih dejanj, ko je drftavna policija napadla dne 22. avgusU zborovalce aa javnem shodu v Cheswicku. Pa. Forrest Bsily, ravnatelj Uge sa ameriške civilne svobodAčine, je ie dospel v Pittsburgh, da organises o-hrambo čeaviških «rtov. Detajle o napadu dršavne policije na mirne rudarje je priobčila politična revija "New Republic." Ta detajle Je sbral Is-redni poročevalec Uge sa ameriške ci\llne «vobodAčin«. Delavci so najoll Oaia Qrowe. Pri« nesli so na vrt sodavieo in drugs neopojne pijače In Imeli so na prodaj vloAke. Isrddni poročevalec pripoveduje, kaj je doli-vel Steve Kurepa. tajnik lokalne rudarske orsanissclje v War-wicku. Poročevalec je povedal: "8edel aem v sadnem vrtu. Policija Je čsjtsll na strsnl. Poli-caji so Imeli konje pol«g sebe. Sedeli niso na njih, medtem so pa ljudje polnili vrt. Nsto «ta prišle sarftent In lajtnant k govorniškemu odru. BU sem naj-prvo med ljudstvom, ko sta pa Ala k govorniškemu odru, sem pa tudi Ae) tja-"Ukasali so, ds shod preneha. Izrekla ae pa Je sa modifikacijo prohlblcije ia proUtruataega zakona. Voditelji bodo beračili v kongresu aa amend- Od a jlb m oče, kako je treba or-gaaisiratl delavce v Industriji. — Pa «o veliko drugih In vaftnlh In sanje koristnih «t vari. IVedaednlk federacije kritisira * kov. podjetni- Pittsburgh, Pa^ 12. okt.— En, vn najostrejših "indŽunkš-n0v." kar jih pozna Pennsylvania, je včeraj isdal tukajšnji zvezni sodnik F. P. Schoonma-kt r i »roti stavkajočim rudarjem in ( lanom United Mine Workers of America v petem distrtk-tu organizacije, ki obsega pitts-burško okolico. Izdan je bil v )rik)K Pittsburgh Terminal Coal korporaciji, ki jo minolo spornimi napovedala boj rudarski organizaciji in začela obratovati svoje premogovnike s stavko^ kazi. t Prepoved, katero je izdal sodnik Schoonmaker, je naperjena pr >ti vsaki aktivnosti unije in stavkarjev. Tudi ganiti se ne smejo". Edina izjema, katero je dovolil sodnik, je, da smejo postavljati pikete v eni sami osebi na cestah, ki vodijo k rovom. Stav kar ji ne sniejo položiti svoje noge na kompanijska tla. Stavkajoči okanU pribori nove mandata ia tako stopnjama Utrga nazadnjakom. ki so v Angliji posnsni pod ima* nom torijl. postojsnko ss postojanko. Ia prati Partsa v novi smeri. New Yortc. It. okt-Mono-plsn "The American Olrl," ki ga pilotira miaa Ruth Blder, se Je dvignil v srak v torek ob patih popoldne In savil naravnost nad morje v črti proti Parisu. Z le talko Je odpotoval tudi kapitan Oeorge Haldeman, ki Je tudi pilot, tako da s« bosta lah-|to menjala v piloti ran Ju med poletom. Mlss Blder Je vsela direktno črto Is New Yorka proti Cher-bourgu, po kateri plovejo parni-ki. Črta meri 8150 milj in Je dalJAa kot ona Is Newfoundlsn-dlje, katera so se doalej poslu-lili vsi smeriAkl letaki čes morje. Ako pojde vse po sred, pride "The American Olrl" v Pa-ris enkrat v četrtek sjutraj. Ob uri. ko se Je letalo dvignilo v srak, Je bUo najlepše vreme m tej strsnl oceana, toda vreme-noalovcl so v strahu, da letalo naleti na vihar sredi morja. Parts, 12. okt. — Francoska avljatika, Pleudonne Coetes In Joaeph U Bls, aU na poletu v Argentini jo včeraj dospela v 8t. UuU v francoaki koloniji Senegal na capsdnem obreiju Afrike, kjer sU pristala/ Od tam polotita danes čas Juinl Atlantik v Brazilijo. Is Parlsa v Bt. Louis. 2700 milj dolgo srečno pot* sta dosegU v 25 urah ta 27 minutah brez vsska aesgode v plavanja. l/ondon. 12. okt.—l>r. Dorothy C. Logan, aagMka sdrav-niča, Je preplavala Angleško ošl-no »»trinajstih urah Ia enajstih minutah. • tem rekordom J« poesksls Osvtrndo Bdsrls aa eno ura to 14 minut PROSVE GLASILO SLOVENSKI *AM0D*1 FODPOBHB LASTNINA SLOVENSKI NAKODNI PODPORNI JIDJJOTB COOO OfUMT PO Narodni»«: ZmUbJom driav« (bron Cbicsss) W-00 as Mo, ftOO M pol letaj Chkogo te Cicero «7JS m teto, S8.7S iipd IS^iiMte- Moiitvo 9V.00. 9 9ÍÉÉÉ0W B® Wir BBBT iÄik 0 "PB08VITA" .f» U. Lswialo A THE ENLIGHTENMENT" i i Oriu ef tki — Ovaoš ter tS« Slovens Motloool Advertlolag ratos os 8ub*erlptiofe¿ United Stoto« (except Chicago) yoart Chtes«o »7AO. sad for«isn soastrlos fMi for m MEMBER of TAB FEDERATED PREST* IM Dataai v eklesej* ». pr. (BopL M-1M7) solos valO(a Sa m Je • toai 4»trou potekla aséstalas Fseevite |s t• oo fssi ao šotori MS. MUSSOLINIJEV MANEVER ZA NOVO AMERI&KO POSOJILO. Mussolinijev prestiž v Ameriki pada, posebna IVaahingtonu, odkar je napravil neumnost, da je nagovoril faiistovsko skupino, ki je odhajala v Južno Ameriko in ji pri tem zabičeval, da morajo fašisti sprejemati ukaze le od svojega mojstra, ki je sedaj Mussolini ali vojvoda, kot ga svečano nazivljajo vsi oni, ki se ponižno klanjajo pred njim, satirično pa oni, ki razumejo njegovo pajacado. Poleg te neumnosti je Mussolini storil ie drugo, da se je zameril Washiiffctčmu in vodilnim političar-jem v Ameriki. Rekel je, da bodo vsi oni italijariaki izse-ljeniki obdarovani ali penzijonirani, ki bodo trpeli v tu-jezemstvu, ker so člani faiistovske organizacija. To in ie druge okolšČine, kot na pr. njegov^ zavoženo gospodarstvo v Italiji, so pričele učinkovati Padati je pričel Mussolinijev prestiž in padal je bolj hitro, kot se je širila njegova slava. Posojilo, ki ga jo Mussolini prejel od Amerike, je že zdavnaj ftlo, industrija Italije se pa nahaja v slabšem položaju, kot je bila, ko je Mussolini iskal ameriško posojilo. Brezposelnost v Italiji se množi, naročilp na industrijske izdelke Italije iz Levanta se krčijo. je Mussolini potipal ,če bi ee dalo dobiti novo posojilo v Ameriki, je naletel na hladen sprejem. Tako je bilo treba izigrati nekaj novega, da se dvigne Mussolinijev skrahi-rani prestiž. Mussolini je pričel rožljati in ropotati. Pa ne v ko-vačnicah, kjer se kujejo plugi, kose in srpL Ne v tovarnah, v katerih se izdelujejo potrebno orodje in stroji za produkcijo. Rožljati je pričel s sabljo,W je to v navadi pri ljudeh, ki o narodni ekonomiji ničesar ne razumejo in ki žive zatelebani v svojo misel, da svet ne bo spoznal njih kričaftkih zvijač. Pričel je ?opet intrigirati na Bhlkanu. Italijanski fašistovski agenti so podkurili bolgarske komitaše, da ao izvršili neumpost in upadli v Jugoslavijo in tam ubili jugoslovanskega generala. Mussolini je pa poslal note britskl, francoski in nemški vladi, da bo vojna, ako Jugoslavija napade Albanijo in tam spodi njegovega podrep-nika. Da Mussolini pokaže, kako »resno misli izvesti svojo grožnjo, je izkrcal nekaj vojaštva na otoku Saseno v ¡Valoni. Te vojake lahko en eroplan s par bombami tako razprši, da bodo poskakali od strahu v morje, da se rešijo sovražnika, ki plava nad njimi. Nato so zvesti Munsolinijevi politični po^repniki v Italiji proglasili to izkrcanje italijanskih vojakov na otoku za veliko Muasolinijevo diplomatično zmag* ki pa ni bila drugega kot nesramna provokacija nesramnega in vsiljivega človeka. S proglasitvijo te velike diplomatične "*nage" je upal Mussolini doseči, da prične i&pet naraščati njegov prestiž v Ameriki. Ampak zgodilo se ni ničeskr, kar bi govorilo, da narašča Mussolinijev prestiž v Ameriki. Ravno narobe je. V kongresu pride fašizem na razgovor in v senatu ga ne bodo prijemali z glace-rokavicami. Tako govore sedanja znamenja na ameriškem političnem nebu, kjer se vse politične zvezde ogibljejo fašistovskih madežev. Mussolini je ras velik intrigant, bahač in gobezdat Da bi Mussolini pričel z vojno v sedanjih čarih ali ▼ bližnji bodočnosti, pa še mialiti ni. Taka e&gestlie ao tako daleč od realizacije, kot pet krav za en groi Podobna ao Robezdanju starih radeckarjev, ki ho skozi več ko pol stoletja vsako leto po aimi gobezdali, da bo spomladi vojna ¿Lahom.| Mussolini si bo tisočkrat premialil, preden prične a imperialistično vojno proti Jugoalaviji. Kajti tu ao poleg drugih držav na severju in zapadu fte na vzhodu Turčija in severo-vzhodu velika Rueija, pripravljeni da raa-bijejo Mussolinijev aapanjani Imperij ln g», is premene* prazen nič. To pomeni, da se a MumrtlnlJ*?* Italijo la-1^ moAko vrši to, kar se ja zgodilo s skupaj aeienjeno AvstHjo. South Fork, Pa. -nem poročal od taksj rsh, ki prevladujejo okoli South Forka In Chrenfields. Dsnes moram pa poroditi, ds smo sedaj dobili tuksj policijo sli poboj nike. Dne 8. oktobre nekako opoldne ee jih je pojsvilo kakih dvajset, ki «o bili vsi oboroženi od nog do glave. To nam je menda prinesla prosperiteta. S seboj so ti pobqjniki pripeljali jedil in pušk ns trukuV Tako izgleda, kakor bi prišli nad medvede. Stanujem namreč na drugi strani ceste od njihove postajo. Prod leti je bila tam pivnica, ki je bila lsst kompa-nije. Nato so na vidna mesta poboj niki, pribili notice, ki so naznanile, da se moramo v petih dneh premisliti: na delo sli pa ven Is stanovanj. To ss sicer ni tikalo vseh, ali jaz ssm bO eden izmed prvih. To me ni veliko pizsdelot ker sem že vsjen ss-itve kakor cigsn iz krsjs v kraj. Človek pa se nehote vpraša, zakaj vse te muhe, vss ta nesramna iiksnirsnjs Nekateri prsvijo, ds so krivi voditelji rudarske organizacije. Malo ps jih je, ki bi se zavedali, ds smo tsfa krivi sami rudarji, ker" smo urednike izvolili sami; sami sino postavili ns krmilo John L. Lewisa. Ako bi ps premo-garjl Zhsli premisliti, kaj pomeni imeti dobrega vodjo zs predsednike unije, tedaj sem prepričan bi ne bilo tega kot jo. danes. Tods ie je čas, ds so rudsr is te izkušnje kaj nauči, kajti čas učenje ni nikdar prepozen. Delavstvo se bo poč moralo priučiti, da je moč v njega rokah, sko le hoče to.moč izrabiti sebi v prid; na druge krivdo metati je seveds najlažje, s ne pomaga delavcu prav nič, temveč mu služi kot zs uteho in omsmilo. Ameriško delavstvo so v prvi vrsti zanima* zs. baseballe igre ln tekme ter njih 'junake' kot je Babe Ruth, dalje za bokssr-ske krslje kot sta Tunney in Dempsey. To zanimanje pa ni ssmo med mladino, med dečki In mladeniči, temveč tudi med odraičenimi in etarčkl.- Kadar pa pridejo volitve, pa vedo toliko o pravih kandidatih kskor desetletni otrok. Tukaj sem menda edini Slovenec z družino v tej naaelblni. Kompanija la-stuje vse trgovine. Skoro bi rekel, da je vss lsst kompanije. Zato pa je tudi umevno, če vam povem, kdor je več kupil v teh trgovinah, tisti je imel tudi boljše vdelo v rudnikih. Prigo-dilo se je, ds je unijski odbornik rsdl tega proteatiral pri kompeniji., Ksj se je zgodilo? Ces neksj dni je ie odšel Iz naselbine. Tega so bili krivi rudarji somi, ki prinesejo kom-panijsftim špijonom vse ns ušesa, mesto da bi podpirali avojega zastopnika, ki jim je mialll dobro. I>rugf slučaj jè bil, ko je neki William Cook, Član unije, ns ssjl zahteval, da se unija postavi pri kompeniji in zahteva gotove pravice, katere ee je kompanija obvezala dati. Kompanije Jo zjutraj So vedela kaj ss js na Seji govorilo in mot jo bU ob dok), ps ie oelo Is Mis oo fs M. Tega je bila kriva človeška hijena, ki je nstrobils kompeniji vee o potoku aeje In Ja-več. Prsvijo tudi, da so ie oelo unijski delavcf pomagali -prazniti atanovanje omenjenega Rudarji bi se v prvi vrsti II zavedati svoje dottnoeU napram uniji jn samim eebt. Ali nismo sem i krivi, ds se take Stvari gode mod nami? Tudi sedaj v tej otsvki eo unijski delavci ne zavedajo svojo prava dolftaosti. Vso izgleda, ds je veliko unijakih met v rovih, mesto de bi bili na stavki. Vsakdo dela napake, nnhsaega med nami ni. ki bi bil brez njih. Toda poravnati zmote,tn napa-Zato pa vsi, ki Ste na napačni poti. obrnite ■MUft vodi k Noben pameten politični položaj 1 ampak vidi v njih le reklamo za novo posojilo. - --- ostanete ns Stari, zgrešeni poti. ki ste jo pričeli po stsvki, je t<* vsšs in nsis poguba. Vsi smo potrebni pooks, delavci pa menda še nsjveč. Sovraštvo med nsmi nas gotovo ne bo vodilo k nobenemu Uspehu. Borimo se »kupi. » in šoli bomo s&upno tudi uspe! Kar se mene tiče, vem, da ostalem, zvest uniji, pa naj. pride kar hoče. Vsemu zs vodnemu delavstvu pozdrav! — Henrik Pečarič, South Pork, Pa., Box «65. ačiti. Zadnjič Zato so pa Mussolinijeve grožnja o vojni ie votle besedo ¡rudarje. Kajti ako še ¿dalje Mnenje stsvksrjs. Neffs, Ohio. — Nihče se ne oglssi iz ns|e naselbine, da bi javnost izpedela, kako se nam godi, odkar smo ns stavki ali izporu. Naše dobrote so pod ničlo, da bolj ne morojo biti, a vzlic temu ps vztrsjsmo, da dosežemo za kar se borimo že šest mesecev in pol. Neksteri tukajšnji rudniki so Pfičeli obratovati pod "open shop''sistemom. Ako bi ne bilo dovolj stavkokazov, tedaj bi mi kmalu zmagali in prisilili barone premoga, ds nam* ustrežejo. Ker ps je pijsvk veliko in pri-hajajo^od vseh strsni, ds odjedajo kruh nam in ifyíilm otrokom in tako tudi sami sebi, so pa baroni še na nogah. Kapitalistom večkrst pomagajo plesti bič sami delavci, kadar se ne zavedejo svoje dolžnosti, da bi etali ns strsni stavkarjev. Baje je med stavkokazi tudi nekaj Slovencev in Hrvatov. Ako bi val, ki delajo sedaj, kar je nepošteno, vedeli ^kako slabo delo opravljajo ter da bo ns njih čelih aa vedno utynjen «pečat atavkokaza, tedaj bi se gotovo premislili in takoj odložili skeb-sko orodje in stopili v naše vrste. Pod odprto delavnico obratujejo ti-le rudniki: Web Mine, Provedent qpv, Florence piine, Windsor Desr Mine ln še nekaj drugih, ki pa so msnjše. To omenjsm zato, da se bodo vedeli rojski ravnati/ds lie bodo nasedli agentom, ki prigovarjsjo ljudem, ds se tu sli tam ftobro dela, povedo jp ne, ,da je v teh rudnikih stsvks še sedmi mesec. Rojaki, nikar ne hodite sem za delom! Ako pridete, nam boste ssmo grenili življenje. Kompanijf in lsstniki rudnikov so sicer krivi, ds morsmo mi trpeti, ker nam nočejo plačati mezde, da bi se pošteno preživeli, toda pri tem pa so krivi tudi ljudje, ki sedaj skebsjo. Ako bi U ljudje le količksj premislili, kakšno je njih počenja-nje, tedaj bi stsvksrji kmalu ziqagali. Delavci, zavedajte se svoje dolžnosti napram delavskemu razredu, nikar ae qe dejte zavesti v napačni tabor, ki je nam vsem v pogubo. Vsak delavec, ki se poda v rov v tem času, kjer je stsvka, dels krivico nam in sobi/ ' Veliko so zskrivili po mojem mnenju tudi naši glavni voditelji kot je Lewie, predsednik U. M. W. of America unije. Zdi ae, ds njegova mašina ne ravna pravilno. T*a pa smo seveds krivi ml sami, ker niemo pri zsdnjih volitvah postaviU na njegovo mesto Johna Brophyja, ki ee v resnici bori ^e celo vrsto let za previos premogarjev. Se ni prepozno, ako ss bomo rudarji zsvedlt, "Ha moramo prihodnjič poravnati na volišču in izvoliti v urade prave representante rudarjev. , Apeliram na vse rojake, da drftijo roke proč od Ohija. dokler se razmere ne izboljšajo. Ne hodite sem sa delom, ker za Poltenega delavca tu ni asdaj Poedrav vsem zavednim delavcem iirom Amerike! Tistim, ki asm odjedajo kruh, pa telim, da hI čimpraje oposnsli svojo moto ia prenehali eUvkokasi-tli — Plortaa Plehek. Neffs. Ohio, Box 471. • Pneble, Colorado.—V nedeljo dne S. oktobra je dramski odsek društva "Orel" št. 21 S. N. P. J. priredil igro "Stari Elija" v prid graditve Jugoslovanske-ga narodnega doma v Pueblu, Colo. V naslednjem hočem omeniti program in potek veselice. Kri tlke v pravem pomenu ne boni pisal, ker bi ne bils ns pravem mestu, kajti vsakdo se je potru dil po svojih močeh.—Pozdravni govor je imel nsš neutrudlji- vi in za korist SNPJ ter našo narodno stvar vedno požrtvovalni sobrat* Frank Pečmk. Razložil je z lepimi in jedrnatimi besedami pomen in namen prireditve. Pozivsl je občinstvo, naj vsakdo pripomore po svojih močeh k uspehu. Zahvalil se je igralcem in igralkam za njih trud, izgubo časa in sodelovs-nje. Igra "stari Elija" sama na sebi sicer nima pdmens za naše ameriške razmere, vendar ps je bila dobro vprizorjena. K uspehu igre so tudi pripomogle narodne noše žensk ln moških. Igralce bom omenil samo tiste, ki jim gre, po moji sodbi seveds, nsjveč hvsle. Vlogo Boga tejs, oblastnega župana in gostilničarja, je igral söbrat Frank Brajda vseskozi prav izvrstno. On je igral tako naravno in neprisiljeno, ker vloga je bila kot nslsšč zanj, ds bi si pač ne mogel misliti boljšega Bogataja. Celo pri mučnih prizorih ko mu stari Elija očita krivice, je bil na svojem mestu. Nič ni pretiraval, pa je vseeno pokazal, da je kos vlogi. O sobratu BrajdJ se lahko reče, da je rojen igralec. -ŽeWti je, da ga še večkrat vidimo na odru. — ^—* Sestra Francka Boltezar, v ulogi Završnice, je ravnotako dobro izvedls svojo vlogo. Tudi ona bi ne mogla biti boljša. Človek jo je nehote občudoval. Vsaka nadaljna hvala o gospej Bol-tezarjevi bi bila odveč. Tudi njo si želimo videti šo na odru. Nlkakega dvoma ni- bilo, da bodo naši stari znanci izvršili svoje vloge dobro. Ti so bili: Rozi Rsdovič, Robert Roblek in John Klančar. Ta trojica je prava ¿duša naših prireditev. Priporočal bi, da pritegnejo k sebi še mladino in jo podučujejo, kajti brez prirastka nt bo napredka. Sobrat Frank Boltezai' pa'i tej igri ni imel njemu primer ne vloge. On je po naravi ulju-den in dobrosrčen človek, vloga pa je zahtevala zahrbtnega nič-vredneža, ki mu radi tega ni pristojala. Sicer pa se je svoje vloge dobro priučil in gre tudi njemu hvala za njegov trud. Bolj na pravem mestu je bila vloga oskrbnika, ki jo je igral Anton Kočevar. x Omenim naj.še sobrata Louis Korošca, ki s svojim igrailjem na harmoniko vedno pripomore do lepega uspeha. Dalje sta dobro igrali gs. Mary Hočevarje va v logi Jere in ga. Agnes Knafelceva v vlogi Msrjsnice, četudi sta obe še novinki ns odru. Razume ae, da gre hvals tudi ostalim igralcem, kot bra tu Steve Sajnu in drugim, toda preveč bi bilo, če bi vae omenjal. Med dejanji je bila godbh na godi in glaeovir, mali Stanley Bozaich je pa zapel par peami s svojih čistim deškim glaskom In žel zato obilo pohvale.. Najbolj pa nam je seglo v srca petje sobrata Charlesa Zobca. Mb-dl mož ims izredno lep in simpatičen glaa, njegovo petje je krasno in neprisiljeno; Jfclovek res z užitkom posluša njegov glas. Hvsleini mu bomo, ako nam bo dal še večkrat priliko, da ga slišimo. Bo predstavi je bila proeta zabava in ples. Za ilaše razmere smo imeli krasno prireditev ln občinstvo se je sabsvalo kot malokdaj. Upajmo, ds bo prihodnja prireditev še boljše obiskana. Z bra takim poedravom! — W. v Bolgariji. Dunaj, 12. okt—Velika po-irwlenj je udarila bolgarske pre-Wvalee v Dobrudžl. Vode je MS hli hi IS oeeb to utonilo. •e pobijaj« Črna pomot. Za časa "vesoljnega potopa* ko je dobri Jehova pokončal vse Kdo je prelival toltri? KW\'\ kaki se najmanj brigajo! Kdo je prelil največ človeike krvi skozi 1627 let? Klerikalce to najmanj zanima! Zanima pa jih, če morejo kri. življenje (razen rib in polarne-, g^medveda) na avetu z vodo in ohranil le Noetovo družino, da se je mogel zaroditi nov človeški rod pijancev, še ni bilo sociali- stov, brezverskih socislistov ns čati o boljševiš^ih eksekud jah zemlji. Kljub temu je tekla človeška kri pred "vesoljnim potopom" in takoj po "potopu". Ob času, ko se je narodil Krist iz "device", še ni bilo brezverskih socialistov, vzlic temu je nekdo križal' Krista. Oni, ki so ga križali, so bili veliki častilci Jehove. V ,zlati dobi Aleksandra VI. in svetem veku Tomsža Torque-made ^ tudi nI bilo brezverskih socUUUtov ha svetu. Morda so bili krivoverci devetindevetdese-tih sort, ampak brezvercev ni bilo. A vseeno je poteklo v teh slavnih časfti toliko človeške krvi, da bi bils gnala ne le tri, femveč tritisočkrat tri mlinske kamne. Pred sto leti še ni bilo brezverskih socialistov na svetu, ni bilo boljševikov. Revolucionarji prve francoske republike so sicer trdo nastopili proti cerkvi, a bolj iz osvete kot iz kakega prepričanja. Človek, kalne jeremijade in če ne pozna ngodoVlne, bi mislil, da je prelivanje človeške krvi na debelo prišlo šele s socialisti, boljševiki in svobodomisleci. V Mehiki so se pojavili socialisti pred dobrimi desetimi leti. Revolucionarji, ki niso dali nič na religijo, so bili že prej, al! brez kake organizacije in moči, razen morda momentalno. Kljub temu je v Mehiki poteklo več človeške krvi, odkar je bila oku- r*k, ki danos čijta jkleri- po Špancih, kot v fran. coski in ruski revoluciji skupaj. fisslUea ssasrshils vuuiis£o ■oapfvivra Svoje nazore jf povedal transportnim privatnim interesom. Ampak *wdni pota naj M zgradila vlada po želji privatnih transportnih interesov. Wsshington, D. C. — Če pojde tsko nsprej, govore v političnih krogih, bo nekdo prišel nekoga dne in priporočil, da armada, mornarica, poŠta in javne šole postanejo privatna lastnina/ Kajti govornik Bele hiše je dejal, da predsednik Ooolidge nasprotuje, da barke, ki po rekah prevajajo blago in potnike, postanejo vladna ali splošna lastnina. Te barke plovejo med New Orleansem in St. Louisom in St. Psulom in Min-neapolieem. Ti nazori gleda lastništva ao bili povedani delegaciji privatnih raz voznikov ali transporterje^ iz doline Mississippi, ko je delegacija prišla v Beflo hišo. Air razvssslci žele kljubtemu, ds kongres dovoli od trideset do petdeset milijonov dolarjev za jrazvoj in gradnjo vodnih potov in poepešovanje navigacije po rekah in jezerih. . > Coolidge zavzema stališče, da ae morajo privatno podjetja ojunačevatii On mieli, da bodo privatni intereei obratovali bolje te ladje kot vlada. Vsekakor pa privatni interesi ne bodo tvorili nevarnoeti, da prično pridi gati, da na j te barke postanejo splošna ljudska lastnina, kar po njegovem mnen>u ne moro roditi nič dobrega. Ako bi ljudstvo prišlo do spoznanja, da js vladno obratovanje teh ladij boljše za ljudstvo ko« privatno, bi mogoče fjudatvo zahtevalo, da postanejo vae glavne induetrije splošna ljudska last: In tukaj tiči nevarnost za privatne Inte- v Rusiji in pobijanju duhovniških hujskačev v Mehiki. Naj. manj mi pride na misel, da hi pral te eksekucije; če bi bil,, na moje, ne bi nihče na svetu nikdar več prelil nobene kaplje krvi. Razmere pa so še nad nami in najboljša želja4" posameznika ne šteje nič. V Mehiki imaj? res kratke procese. Ne mučijo ljudi po sedem let kot je navada v Bostonu . . . Mehičanom je tudi treba priznati, Aa ae niso učili od svete cerkve ... Naj bo vse ti-sto res, kar poročajo klerikalci o Callesovih "boljševikih", enega le ne morejo reči. in to je tole: Callesovi vojaki še niso nobenega duhovna skuhali v vrelem, olju, niti mu niso razklenili kosti na natezalnici, niti niso nikogar še sežgali na grmadi. Tega je bila zmožna le sveta cerkev ... , Pokojni župnik John Kranjec je nekoč v polemiki z nami priznal v jolietskem "Amer. Slovencu", da so se godilo velike grozovitosti v imenu vere. Zgodovinar, ki ne pozna pri-stranosti, pa pravi, da so" se ravno v imenu vere vršile največje grozovitosti na svetu. Vse to, kar se godi v Mehiki in Rusiji, namreč glede prelivanja krvi, je "child's play" napram grozovitostim, ki so se godile v imenu vere. Ampak črna klerikalna pamet je razumljiva živalica. BBBpB^B radijski konferewi Formalen napad na' splošno ljudsko lastnino.—Govorance o ustanovitvi vlade na podlagi privatne lastnine. — Prosja-čen je naj iujezemskl delegat je v tej zadevi ae nadglasujejo ameriških delegatov. ^Managua. Nlkaragvs, 11. okt. —Ameriško mornariteo letalo je včeraj metalo bombe na ta-borliče rebeinega vodje Sendiae s 200 njrtfovhht, pristaši. Več vs«aêev je bilo ubitih. Sfaptnkl kapital* aretiran Dunaj, 11. okt.—Dr. Victor Wutte, predsednik premogovniške-družbe in Graz-Koeflacher železnice, je bil včeraj v Gradcu •retiran na obtoibo, da je najel posojilo $900,000 v svrho, de Izplača dividende svoje inoolvent-ne družbe. Washington, D. C__Stephen Dsvls, ravnatelj zakulisniSke skupine, ki zastops interese ta-kozvgnega električnega trusta, in podpredsednik ameriške delegacije k prvi radio-brzojavni konfefenci, ki zdaj zboruje v Waahingtonu, je izvršil prvi formalni napad na javno lastništvo, ko je govoril dne sedmega oktobra izvriševatnepnu odboru koherence. Zlomil je sulico za privatne interese. K tem privatnim interesom je vključil radio-tele-graf ln naglašal, da je privatna lastnina, ki se privatno obratuje. Pri tem je trdil, da je ameriška vlada "fuadamentalno" organizirana na privatnem tajništvu. Ker je položaj po nje-, govem mnenju*tak, je prosil tu-jezemske delegate, da naj nikar ne nadglasujejo Američanov, ker bi tako nadglasovanje spravilo Američane v zadrego. Politika General Electric-Westinghouse - Bell Telephone-Radio korporacije, kot je bila začrtana po Daviau, stremi zatem, da ss Združene države odklonijo kot agencija za komunikacije na mednarodni konvenciji. Druge vlade eo komuniks-cijake agencije, ker one lastuje-jo ln obratujejo radio-brzojav v svojih dsdelah. Iz tega raz^« žele mednarodno pogodbo gl^le radio-telegrafa. Privatni inte-rosi v Ameriki po pravijo, to je. naša zadeva in ne vlsde. Veliko tujih %legstov je zdaj skeptičnih glede izida konfetrn-co. Napovedovati so se te začeli, ds konference tako izpad', da se ne bo moglo doeeči ničesar. ^ Zrakoplov gs je ebil. Chicago. — Joeeph AkUuna* je umrl v German Doscot^m bolnišnici za poškodbami, ro me je zadal zrakoplov, ki " jo-apaMal na zemljo blizu t* ceste in Cicero ave. . . CETRTBK, 18. :-« i iz Jugoslavije 0N0 moderno delav- SKO ZDRAVILIŠČE. rad za zavarovanje delavcev v Zagrebu aiaUmatiči» zatira tuberkulozo. — Mnogim njegovim zdraviliščem In okrevališčem ae pridruži še sanatorij Klenovnik, kl bo otvor-i jen 29 t. m? Zagreb, 30. sept. — Tuberku-za je v naši državi zelo razširja. po mnenju abrokovnja-)V znaša število tuberkuloznih Jugoslaviji nad pol milijona, sako leto zahteva ta za vratna dežen do 50.000 žrtev. Naj-dIj kosi tuberkuloza mod delav-|vom. V splošnem odpade od Beh smrtnih slučajev 13.6 '/i tuberkulozo. V delavskih o jih je ta odstotek nedvomno mnogo večji, kajti med de-vci podleže skoraj vsak tretji Bstrašni bolezni. Za uspešno obijanje tuberkuloze so potreb-dobro urejeni ambulatoriji in ispanzerji, zdrava stanovanja delavce in delavake kolonije, oleg tega pa še posebna zdra-ilišča, sanatoriji in okrevališča gozdnati* krajih. Osrednji urad za zavarovanje elavcev je zastavil vse, sile, da v mejah svojih sredstev čim gpešneje zatiral, tuberkulozo, ekom zadnjih pet let je investi-|v ta namen nad 86 milijonov )in. Zdaj renovira in povečava anatorij "Brestovac" na Sle-lenu pri Zagrebu, zgradH je. le-0 delavsko zavetišče v Zagrebu, alje veliko okrevališče "Kasin-o" pri Sarajevu, "Palič" pri ubotici, "Jadran" na otoku Ra-u in "Stražilovo" v Banji Ko-iljači. V četrtek 29. t. m. pa tvarja pri Ivanjcu v Hrvat-kem Zagorju novo moderno dravilišče za tuberkulozne de-ivce. Iv krasnem gorskem kraju redi košatega drevja stoji grad lenovnik, ki ima za seboj slav; o zgodovino. Leta 1244 je potonil kralj Bela ta grad obenem Loborom, Valikom in Ziogo-jem varaždinskemu županu lihajlu. V drugi polovici 16. toletja ga je poklonil kralj Mašim ilijan grofu « DraSkoviču. rad Klenovnik so začeli grofje )ra&kovič graditi začetkom 17. toletja in so ga gradili zelo dol-lo. O tem pričajo v stenami zidane spominske plošče. Naj-tarejša datira iz 1. 1616. Sred-jeveški grad je stal na nasprOt-t-m nekoliko nižjem gričku, tjer »e vidijo še zdaj temelji taregra gradu. Van Ivan grof >raškovič je opetovaao sklical gradu Klenovniku zasedanje irvatHkega sabora. Grad je ob-an k krasnim stoletnim parkom, | katerem rasto do 1000 let staje ciprese. Okrog gradu »e raz-»roHtirajo sadni vrtovi, livade, »Ija, njive, vinogradi in goedo-Na jugu je velika ravnina I planino Ivanjčleb (1067 m), ia severu pa manjši hribi in fda, ki meje na Slovenijo. L. 1924—1827 je bil preure-pn ta zgodovinaki grad v sana °nj za tuberkulozne. Poslopje f* bilo poprej dvonadstropno, z elikim dvoriščem in širokimi <"lniki, sredi giida je sUU kapica v baročnem slogu z viso-zvonikom. Na obeh-koncih 0 Prizidali po 82 m nove z"gred-h tako. da je zdaj grad dolg 92 in širok 40 m. Ima dve dvo-Htaro zaprto, novo pa od ,rt'> proti severu.- Zdravilišče *lenovnik ima na rapolago 175 K>*tHj, 70 za ženake, 105 pa za bolnike, centralno ker-»vo, lastni vodovod in elektriko * bidročentrale Fala v Sloveniji. Anatorij je opremljon z vsemi &<*iernitnl napravami, med nji ■ oddelek za roentfcenlziranje, nbalatorij, krasno urejeno hi-'^rapijo s pršno in kadno ko-jo ter oddelkom za lečenje s *r<» in toplim zrakom. Poleg *v* ima tudi soinčno kopališče. P1"» katerem so na razpolago >r«ne kopeli. Skratka, novo ¡■irnviiue« ima na razpolago K kaV zahteva modorna medi ;in« *a uspešno lečenje tuberku-K «s na toriju spada 80 jo-t .vega gozda za pol t'"dns okrevališča. Higijenski ¡«roj zdravilišča je brezhiben. Vodovod dobavlja izborno vodo iz gorskega potoka. Zdravilišče ima kanalizacijo in naprave za^ biološko čiščenje odpadkov. Sanatorij Klenovnik ima tudi svoje posestvo in sicer 200 johov njiv in travnikov, 14 johcJV vinogradov in okrog 50 johov v gozdov. Na tem posestvu bodo redili 40 molznih krav, okrofc 400 prašičev, čebele, perutnino itd. Upati je, da se bodo na ta način stroški za lečenje tuberkuloznih delavcev znatno znižali. Uprava sanatorija bo poskrbela, da P1T08VBT Ameriška zgodovina v oktobru Prva telefonska zveza med New Yorkom In Chicago. (18. oktobra, 1892.) Dandanes ko lahko govorimo po telefonu čez Atlantsko morje, se nam morda sdi čudno, da so inženirji po vsem svetu pozdravljali z navdušenjem otvoritev 900 milj dolge telefonake žice med New Yorkom in Chicago. Telefonski promet med tema dvema meatoma je bil otvorjen dne 18. oktobra 1892. In zares je bil ta dogodek pomemben, kajti telefonski inženirji so se dolgo let borili proti težkočam telefo- reke so bile spojene. Zgornji tok reke nad vodadom j« bil spojen z doljnim tokom potom prekopov .tako je bila omogočena neprostana vožnja. Tudi po zgradbi železnic so kanali dobro služili kot dodatno prometno sredstvo. Dandanes pa z velikim razvojem železnic in z Avtomobilskim prometom jo mnogo kanalov postalo več ali manj nepotrebnih. OtvdHtev newyorŠke podzemske bodo lahko oni delavci, ki bi se j ■ j , _» ,, hoteli po okrevanju loti 1 v " n»d°'ge t^t J* narstva, sadjar,tva ali «»"'trHni tok poaUjri poatopno gradništva, na posesvtu delali in si tako pridobil potrebno znanje. V sanatorij se bodo sprejemali samo bolniki z začetno aktivno tuberkulozo prvega stadija. Težko in neozdravljivo bolni se pod nobenim pogojem ne bodo sprejemati. Sanatorij bo sprejemal samo bolnike, ki so sigurno sli verjetno ozdravljivi in ki lahko postanejo zopet sposobni za delo. Poleg članov delavskega zavarovanja se bodo sprejemali tudi privatni bolniki. Oskrbnina za privatne bolnike bo znašala dnevno 100 Din. Vračunani sort vsi izdatki za hrano, stanovanje, zdravnika, lečenje, kopanje, zdravila, perilo, postrežbo, prevoz z avtomobilom do Železniške postaje itd. Svečana otvoritev novega aa-natorija se je vršila v četrtek 29. t. m. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je povabil k otvoritvi zastopnike civilnih in vojaških oblasti, tiska in zdravniških krogov Iz vse driave. Bolnike začno sprejemati začetkom oktobra. Vse informacije daje Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. tako slab, da se je komaj Čulo. Ta problem je rešil Jugoslovan, sloviti prafenor Columbia univerze in iznajditelj Mihajlo I. PupiiU Ta naš proalavljanl širši rojak, ki ae je priaelil v Ameriko kot reven pastft-akl deček, je iznašel pripravo, obatojdčo iz zvitka žic (Pupin's coils), ki je v gotovih razdaljih spojena a telefonsko žico in oživlja moč električnega toka, tako ^električni tok na koncu proge je rarvno tako močan kot na začetku. Zato čujoš človeka, kl govori po telefonu iz velike daljave ravno tako dobro kot da bi ae nahajal v istem mestu. Se le i. oktobra 19&5 pa je bila otvorjena prva direktna telefonska zvoza čez ameriški kontinent. Nikjer na svetu ni takega telefonskega prometa kot v Združenih državah. L. 1926 je bilo v Združenih državah približ-no 200 telefonskih pogovorov /a vsakega prebivalca, približno 186 na Danikem, 105 na Norveškem in Švedskem, skoraj 12 v Cehoslovakiji in na Ogrskem in niti 10 v Italiji. Na Nemškem jth je bilo 81 in na Angleškem 25 za vsakega prebivalca. Dandanes je melo hiš v ameriških mestni, ki bi bile brez telefona, pisarn ln delavnic bres telefona pa sploh ni. L. 1026 je bilo v Združenih držSvah 16 telefonov za vsakih 100 prebivalcev. Za njimi stoji Kanada s 12 telefoni. Edine drufe države» ki majo precej telefonov v razmer ju s prebivalstvom, so v postopnem redu Dansko, Nova Zelan dija, Švedsko, Norveško, Avstraliji Švica, Nemško, Angleško, Nizozemsko, Finsko in Avstrija. Telefonski sistem v Združenih državah je privatno podjetje. Le majhen del telefonskega omrežja je izven velike skupine znane pod imenom Bell Syetqm in upravljeno od American Telephone and Telegraph Company To družbo je Izvirno uatanovll Alexander Braham Bell, škotski priseljehec, iznajditelj telefona. Dr^Bba je kmnlu sjedinlla vse telefonske proge širom Združenih držav .pod enotno kontrolo Otvoritev Erie kanala. (26. oktobra 1826.) Predno je v Združenih državah bilo železnic ln cementlr*-nih cest, se je blagovni premet dežele, ki je bila toda j obljudena le ob atlantski obali, vršil večinoma po iadijah, ki so plule vdolž obali in po rekah. Ko je blago prispelo do konca jezera ali reke, je bilo treba prekladati in pre-važati ga na vozovih do prihodnje vodne poti, tu ga zopet prekladati na ladje in tako dalje, dokler nI prispelo tja, kamor je bilo namenjeno. Da ae premagajo te ovire sa trgovino, se sklonili zgraditi kanale, da ss ustvari nepretrgana vodna Zveza med večjimi naselbinami, kakor tudi od krajev, ki imajo važne poljedelske, ali rudniške tl/ produkte. Kot sačeten korak ? Imamo do sedaj v Jugoslaviji ,mer j« država New York s sledeče visoke šole: v Ljubljeni (Izvirno Proiveti.) V Jugoslaviji vlada silno razburjenje, ker hoče vlada ukiniti več gimnazij, tako v Mariboru, v Vinkovcih, v Nišu i. t. d. Vprašanje mladine je res prav važno in usodepolno. Res je, da imamo že sadaj preveč abaolventov gimnazij. Včasih so na Slovenskem polovico gimnazijskih absolventov vzeli v semenišče za duhovnike, ostala polovica je lahko dobila službe v uradih oz. je šla študirat na visoke šole. Sedaj pa je na obstoječih visokih šolah Jugoslavije že nad 20,000 slušateljev. Vsako leto jih abaolvira skoro 4.000. — Kam z njimi? Država nf sprejema več novih urednikov, ker interesu štednje še stare pen-zkmlra in odpušča. Najti se bo tedaj moral izhod. V Sloveniji in pa v Jugoslaviji primanjkuje strokovnih šol. N. pr. nimamo nobene pivovarniške šole, nobene šole za sladkorno industrijo, skoro nobene za tekstilno, papirno i. t. d. In industrija se rasvija. Samo v tekstilni industriji ima Slovenija 67.182 vre-ten, 2166 atatev, ta industrija zaposluje 8470 oseb. Mojstri, preddelavci, inženerji ao seve ali Cehi šli Nemci, ker v Sloveniji ni nobene šole sa to stroko. V Srbiji bodo te dni ofcvorili v Leskovcu, kjer je edina srpska tekstilna tovarna g. Ili^a. atro-kovno tekstilno šolo. V Oro-slavlju in Hrvaškem je pa dr-varski industrijalec Prpič sam osnoval privatno šolo za svojo stroko. mi BUo bi šeletl, da bi ae sedanje razburjenje radi redukcije gimnazij poleglo in da bi iz nje-, ga vzklile ideje novih strokov nih šol za jugoslovansko mladi no. je univerza s 6 fakultetami in »ker: s filozofsko, pravno, medicinsko (2 letnika), bogoelov no-katoliško. rudarsko ln Ut nitko z vsemi 4 oddelki; v Za-gret* univerzo s 6 kkultetaml, z visoko gospodarsko poIj«ieW sko šolo, z visoko pedagoško šolo in4 z visoko trgovsko šolo; v Beogradu je vse to (l*™*™ visoke tnov^ešok); vSuboti-ci je pravna akademija to v Bkc^ju^m^-nl fakult^ Tedaj vsega dovolj ; *^ sa ObeolvenU teh visok m aoi je svojim zaledjem Dne 4. julija 1817 je pri Rome, N. Y., začelo delo na Brie kanalu In 26. oktobra 1826 je yorški governer otvori! prometu. Topovi ob kanalu ao nacnanJaJi veselo novico, da je voda is jezera Erie začela tekati v reko Hudson. Kanal je nekaj ¿ec sedem In pol miljonov, kar je bilo zares malo, ako pomislimo na veliko korist, kl ga je ta vodna cesta dopriaeda sa ras» voj poljedelstva in trgovine. Od tedaj m kanalov po V shodu. (27. oktobra 1904.) Z razvojem modernih vele-«pest so sredstva pouličnega prometa postala čim dalj bolj težavno vprašanje. Tramvajake proge ao ae kmalu Iskazale kot nezadostne. Zato so nekje zgradili nadoeatne železnice — "elevated", kl pa kvarijo lepoto in peljane. Sklenilo se jo sato sgra-svetlobo ulic, po katerih ao ne-diti mestne želeanioe pod zemljo. Prvo podzemsko železnico je zgradilo meato London 1. 1863. 'srni atroj je gonil vlak. To nt < rilo ravno prijetno in podzemske železnice ao popolnoma uspele še lq tedaj, ko so uvedli električni pogon. Prva električna podzemska Železnica (atfbway) v New Yorku e bila predana* prometu dne 27. oktobra 1904. Začetna proga je >fia le 20 milj dolga. Dandanes mamo v New Yorku 600 milj podceatne in nadcestne železni ce skupaj. L. 1926 je Interbo-rough subway prevozila 784 ml-Jonov, potnikov, B. M. T. proge 611 miljonov, Inrorborough nad oestne proge 846 miljonov, Hud son tubes (pog reko Hudson 5 New Jersey) 109 miljonov in vse poulične kare skupaj 1018 mlljo-iov potnikov. Izmed drugih ameriških mest imata le Boeton in Philadelphia sistem podcestnkh železnic. V Evropi pa se nahajalo podcest-ne železnice le v sledečih mestih : Londonu, Parizu, Berlinu, Hasrtbungu in Budimpešti. — r. L. i. B. ČEBELARSTVO V BLOVKNIJI V IhMUm« OA ..ni 1'juoijana, ¿e. sept Naše slovenske »vasi so Že od nekdaj gojile febelarstvo. Naš očetje so prav rsdi hodili okrog uljnaka s pipo v ustih sli p« sedeli v nedeljo popoldne pri čebelah in se čudili marljivim rojem. V svetovni vojni pa so čebele prinašale težke tisočake Zato ae čebelam še vse bolj posveča pazljivost našli» razum nih in podjetnik kmetovalcev. Na pokrajinski razstavi — "Ljubljana v leseni" — so čebelarji priredili posebno rez-stavo.- mtj, Množina razstavljenega msdu in množina zaloge, s katero čebelami razpolagajo, nam kaše, da je bila letos čebelsrska letita bolj slaba. Poeebno malo je cvetličnega medu. Poetal je žrtev pozne slane, deloma suše Več je ajdovega meda. Ima kakor vee naš mod sploh tem nejšo barvo, sešo ps vsebuje veš rudninskih snovi in je bolj radio-* ti ven, kpkor tuje, vpelja-vane svetle vrste, kl eo tu ln tam celo ponarejene. Ocenjevalna komisija, obsto-ječa Iz gg. A. Bukovca, M. Hu melta ln Joa. Verbičrf je našla, da Je vas rasstavljeni mod zelo okusen, Čist, zadosti zrel iS lično opremljen. * B srebrnimi kolajnsjml so bil Ikovanf: g. Šetinc z Jesenic, Hernjs iz 8redišča, Jože Okorn iz Škofje Loke, Jos. Mrsk Viča, Fr. Kunaver Iz Zlrovnl ce, Bronaste kolajne so dobili J. Bratuša Is Obreč. J. Elzner Iz Ljubljane, J. Flšer Iz Bogat' ca, Ivo Verblč Iz LJubljane, R Gallob iz Mežiee. Poeebno priznanje se je Izrek lo Fr. Bučlgaju Iz Dobsnega In Iv. Jenku iz Mirne peči. Razstavni prostor Js okrašen s ličnimi napisi, kl opozarja konsumente, da je med najbolj še živilo za mladino, rsltonvalea-eeate, turiste Xn oslsbete stare ljudi. Je pa tudi Izborno zdravilo sa slabokfrn*. n^rvoene ln težko prebavOajoče osebe, Zato ga ne bi smeli pogrešati nobeni hiši. Na razstavišču ae prodaja In toči mod v posode, ki jih prinesejo ljudje s seboj, ali pa se k u-Ipijo na mest«. Naprodaj pa so I MINE VESTI Policij, ki je priznal, da je prejel podkupnino, oatane v službi. Chicago. — William Jannisch, kl je priznal, da je prejel |8A0 podkupnine za polkljako "pro-ekcijo" od butlegerja Anton Lachmana, bo obdržal svojo pozicijo kot policaj. Civilna alužbena komisija je odloČila, da Janniach ostane, ker fe a avojo ispovedjo izdal imena pet drugih policajev, a katerimi je delil denar, kl ga je dobil od Lachmana. Teh pet policajev je bilo odpuščenih a službe. Janniach je bil obaojen, da se mu odvzame plača za 80 dni. Jannisch je rekel, da je skup* no z drugimi* petimi policaji vdrl v stanovanje Anton Lanch mana na 4848 Kinzie cesti, kjer ao našli 400 steklenic pivs. Pri silili ao ga, da jim je izročil 1850, katere ao si potem med seboj razdelili. Lanohman ae Je pozneje pritošll, da ga je zopet, druga četa policajev nadlegovala za denar. Na ta način je prišla vsa stvar na dan in obravnava je aledlla. Lanchman je pred komlaljo Izjavil, da še vedno prodaja pivo kot navadno. I tudi Še nekateri vsort i. i H radnlkt, da prične avojo delo v Mehiki, prihajajo govorice z onstran reke Rio Grande in ae širijo med mehiškimi juntami, ki niso naklonjene aedanji me-hišiti vladi, o novih revoltah in pun tih. Državni department ni potrdil teh govoric, amfcak vseeno hitro širijo med prijatelji oljnih kompanij. kl ao sa Intervencijo v Mehiki. Prav radi govo-re, da ee je pridružilo revolt! najmanj okoli pol tucata dnfcav-1 nih governerjev ln najmanj pol Mehike Čaka na prav znamenje, da ee dvigne. Val, kl žirijo take govorice, trdijo, da prihajajo njih vesti Is sanealjivih obmej nih virov. Take veati ao že nekaj navadnega. Sirili so Jih nazadnjaški elementi, kl ae od leta mi trudijo strmoglaviti mehiško vlado. Prijatelji cilja le pripovedujejo, da ss Moerrow "zgraža" ss-radi isvrženIH eksekucij. Tudi senator Borah, predsednik senatnega odseka za tujezemake sadove ee Jest saradl šter vilnih okarkscij, kl jih Uvaja mehiška vlsdst* Borah as vedno ln rad raagovarja o dogodkih s časnikarji, i on js vedno nevtralen pri 1 takih razgovorih. Morrow nI črnil še besedice o mehiških sadevah, odkar Je bil imenovan za poalanlka. Ako bo zdaj Morr6w še boij trd za mehiško vlada» kot govore prijatelji oljnih ji interesov, kakor je bil Bhefleld, tedaj se je is-premenll čee >oč. Mehika je poedravMa njegovo Imenovattje psslontfcom kot snamenje boljšega razumevanja. Klerikalfl, ki ao leta 0akaU na sredstvs za revolto pozdravljajo zdaj Gomezovo revolto. Rav-notako kot prijatelji olja, tudi oni napovaduj«i)o hitro raašiiv Jenje revolts. Ampak tega razširjenja nI In ljudje ss ns tihem muzajo klerikalcem. JlMikl fekMI Naskočili so S bajoneti In iaatre-ltt« salvo ter ubiti—dva teMta. mmtmmmmmmm Berlin. 12. okt.—Berllnakl listi Imajo precej zabave s incidentom. ki ae je pripetil zadnje dni v Klanuma Primorskem ob italijansko-jugoslovanakl meji. Italijani imajo tam vojaško posadko 800 mož. V temni noči je |H>sadka dobila veat, da je nekaj sumljivega v grmovju na meji. Nekdo je prekoračil mejo! Vojaki ao u vpili: "Stoji" Nobenega odziva, toda šum v grmovju je bil vedno večji. Za-grmela je juilva strelov v grmovje ln potem je sledil naakok s bajoneti. NIČ niso našli. Drugo jutro so našli dva ubita teleta—vsa preluknjana s kroglami. Italija in fašizem sta bila rešena. , . * ■ n» n a* Trije utonili. Marquette, Mlch. — Trije poročeni moški ao utonili v Gornjem jezeru, ko ao se podel! na ribolov v malèm čolnlčku na viharno jezero. ColnlČ js bil ss-mo 400 čevljsv oddsljen od brege, ko se je prevrnil. Dastravno nI bila voda globoka, ae trojica nI mogla rešiti, ker ao bili val pretežko oblečeni. Pee preprečil Chicago. Pasje taljenje je opozorilo sosede, da so vstopili v hišo na 2806 N. Bpringfield Ave., kjer so našli \ neki sobi m rs, Arnoki Feimer, omamljeno od plina, ki Je uhajal lz peči. 2enska Je bila Že več časa obupana radi svojs bolezni ln Je porabila priložnost za samomor, ko je njih mož šel obiskat nekoga prijatelja. ^ -. Štirje butlegumkt milijonarji morajo r zapor, Clsveland, O.—Štirje butle-garaki baroni, ki so si nagrabi-11 milijone dolarjev e trgovino a prepovedanimi pijačami v teku dvet let, morajo oditi U dni sa 18 mesecev v zvezno Jetnlš-nleo v Atlantl. , Vsi njihovi apeli niso nič pomagali. Tri leta ječe radi «leperije. Chicago. — C. A. Perrjr lz Bostona, Maaa. je obsojen na tri leta zapora, ker Je oeleparll upravitelja U SaUe hotela za |400. Perry as je predstavljal kot državni uradnik, kl ima nalogo, da preskrbi stanovanje v hotelu za regiment pomorščakov. PRISILJENI SMO PRODATI dvonadstropno, ls opeke zidano hišoi dve 4-4 sobni atanovanjl, na 2744 8. Kedvale Ave., Chicago. Cena $9,800,—ro-daja Kohout Bros., 6008 W. 22nd ^Bšrwyn, 1101 .-(Ad v.) Žensko zborovanj» v Moskvi. Moskve/12. okt.—Ženski pro-letarski kongres Je bil včeraj otvorjen v Moskvi. FARMA NA PRODAJ. Tu je lepa prilika sa drušlno, kl šell iti na farmo. Farma obsega 180 akrov zemlje, živina, orodje In vse drugo ss proda po niskl ceni. Farma leži ob glavni državni eesti In Js Is deset minut do želesnlške postaje. Dobre ugodnosti sa prodati vse pridelke. Jas Imam Šs vsč drugih farm na prodaj, kl so ps malo bolj oddaljene. 'Torej, Še katerega veeell naj piše na moj naslov: John Dfeter, P. O. Etk Creek, N. Y. (Adv.) Naročajte svto-snaks 8.N.P.J. Na šsljo več društev je gl. urad preskrbel svto-anake. To so krasno Izdelane okrogloplo-ščate tablice, z znakom B. N. P. J., ln namenjene so za avtomobil s članov Jednote. Na društva smo raspoalall podrobna pojasnila glede teh znakov, na člane pa apellrsmo, ds Jth pridno na-ročsjo. Vlneeat Calnkar. predsednik SNPJ. OUah «nrt saB Chicago.—-Bmrt 5-lotne Ruth Martingale Iz Oak Parka se pripisuje otroški paralizi. To je že drugI slučaj smrti v Oak Parku, kl se pripisuje tej bolezni, Mest ni zdravstveni oddelek pravi, da nI nevarnosti, da bi as bolezen razširila. Poaetniki Velesejma ae radi zaustavljajo pri Um oddelku, kl je zelo |ft>uč«n. RaaoUvljenl so tudi najmodernejši panji. VELIK BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Preživite božični večer v družbi vaših rojakov In prijeto-Ijev v »Uri domovini ter se ob UJ priliki zabavajte ln ve-s«IIU. PrMružiU se izletu pod osebnim vodstvom na enem Izmed Uh veličastnih ekspresnlh pamlkov: ■AStETASUr: .'¿ZJT-SREM Ml NSV. |H v«MfMS s. J. KsaipstUs. «batu C*mM AfMTASU rSZZČT SKM t. prn4 v«4Mvms S- a. Msrfcess. MVfsHtess CSesid mmiMk^^rnm i«.*o. pmi rmàmiwmm f. g. VsUvlls. MWf—m** CwhêH steds. fd mM •eeMMiltvsIft as psUveaJe m bkežMl la sgaal UrmM« »pfmkU ém SmmvIm. 8MmN kmàm m HàA priifat» liMfw prtrmbtttns m m ktUM I. rs«r«ds. rsshežai 4mmksliMiis. UupH» torto ss S. v*aw i« ta .. j* Leon HoromaaskI: ZalopvtaJtBi nata loluü, kjer 00 m zbirali bivši pravdniki, predsedniki sodišč drtavni pravdnlki. Tu j« vladal ie vedno nekak lik, ki je pa ie petal. Bivfta gospoda Ja kazala na zunaj celo blagostanje in ve-«o navalili na X. Fan-j ,40 razpoloženje. Toda obzrazi .zapustil mesto sgodsj ao poatali dolgi, bledi. Prazgod- la nedavno ' od daleč ae je čuk) grmenje topov. Tomo «o rezali bliski. Nemci Fan je zjutraj, tiho brez ceremonij. G< >i»a Z. je odpotovala dva te-dna porneje. Napotila ae je r Vhriavo, kjer je oatala teden dni, potem je p« odpotovala v Jloskvo. Dogodki ao ae odigravali a čudovito naglico. Btrmogiavlje-ni car, Kerenaki, Lenin. Ulice eo amrdele po gnilobi. V meeto je pritiskal gladO Fan-Fan se je grizel in trpel. Njegova rodbina je izginila nekje v prostrenl Rusiji. Imetje je izginilo v bankah, raztraaenih po vseh delih aveta. 8redatva gospoda ekagubernatorja in go-•I»e Z., so ae naglo krčila. Cim prej je bilo treba pričeti a produ jo oblek, perila in draguljev. ZuJogp so bile velike. Todako akrbno polizani, da noben trmast las nI kvaril frizure. Posedali ao aa mizicami in klicali duhove. de nedavno grozni drtavni pravdnik je vprašal, kaj bo čez leto dni, in odleglo mu je, ko mu je duh odgovoril drtavni pravdnik. Da. Bili ao hudi časi. Sreča je obrnila avojim ljubljencem hrbet. Fan-Fan se je aključil. Gospa Z. je začela dobivati eive lase. Toda njeni kodri ao bili le yedno bujni in praa krasne dame ao ohranila avojo zapeljivo vzbočenoet. Stanovala sta v četrtem nadstropju v dveh i Bednih sobah z vhodom a hodnika. Goepa Z. Je bila vedno molčeča. Fan-Fan ae je molče spominjal dobrih starih Čaaov. Bilo Je . . . Je začel pripovedovati atorijo , .. V tej «torij i je nastopal vedno kot velik junak in očarljiv mladenič. Pri pogledu njegovih oihnpijaklh oči ao ae ljudje upogibali in treall kakor šiba na vodi. Toda goepa Z. ga je poalušala raztreaeno. Nje- In nikoli več ae ne odpro. no sivuenje ae je ¿aprlo. Vrata so Bila same sebe od prjd-včerSjlnjega dne. Preteklosti Ji ni bilo tal. Spominjala ae Je pa, da ji je nudil v tej preteklosti vsaki dan triurni. A zda] Ji ponuja neka fatalna roka aamo senco dptevne hrane — sporni^. se Je mesto pražilo v neznosni vročini, eta odšla Fan-Fan in gospa Z. v kotno ulico. TU a tam je zapihal veter in -dvigal oblake prahu. Okrog Fan-Fanove in gospejine glave so frčali agitacij sk i leta. ki. Za vogalom so se pojavili TkjiMJs. Na hodniku, polliem od padkov dinj in druge nesnage Je savrialo. S krvjo zalito oko je premerilo Fran-Fana in gospo Z. od nog do glave. Cez hip jima je pomigala iz druhali roka v «j za brisanje polic . . . Tudi nogatiq| aleči .. Svilene. Hčerka jih bo vesela. Nikar se ae sramuj. 8aj nisi kneginja, niti kraljica. Sicer pa tudi kraljice pri nae zdaj izli- Stati gospa Z. ata bfls v hipu podobna capinom. Fan-fa* I — au n tam.. je ob-capinov. Porinili k akosi vrsta bližnje hiše. r— Ko, le hitro, sleci ae ... Le urno. Dovolj ai pil naše krvi... Ne brani ae ... Vidi* ... Toliko ljudi čaka . . Bodi vaaj enkrat človek . . . Sleci suknjo ... Saj ne pejdet nag od tod . . . Oblečemo te • • • V drugem kotu so slačili gospo Z. Razcapanci ao ae kar trgali za plen. V— Oho, — ao kričali — glej no, glej, kakšno imenitno spodnje krilo a čipkami ima ... No, prav nam pHde, če ne za drugo, v kričeče |*čem, kakor od mili I kričale tu in tam cgrizenem suknjiču in v za- nje, ki Jfcje v*|a gospe Z. Učenem telovniku, goepa Z. proč. Sama goepa Z. je ležala na umazanem spodnjem krilu z divanu — mrtva» Ležala je na rdečo zaplato »predaj in s cejo rjuhi, okrašeni z grW obeh po-vrsto manjših zaplat Fan-Fan kojnfli me* in z grbom e bil bled ko 'zid. Na čelu ao ae rodbine. Na njenih uatnicah ao mu leaketale drobne potne kap- ae ^avePene. je. Šklepetal je z zobmi, daei je tanki beli koMJi a tožnikom iz pritiskala neznosna vročina, zelene »vile - nezapetim tako. Gospa Z. je bila kikor morska da je Fan-Fan zagledal snetoo-polaat. Obraz ji je pozekmel. Pod bele polne grudi, razgaljene očmi so ae ji pojavili veliki črnil poltetni kakor v pozdrav težko kolobarji. Oba ata molčala. Mo- pričakovanemu ljubčku. Od paau rala ata iti mimo hišnika. Stal je je bila oblečena v ostudno, vse naslonjen na steber in grizel se- zakrpano spodnjo Jkrilp, ki ptičke (seme sotočnlh rož; op. Je dobila zastonj od druhali. Na prev.) Spoznal ju je. Avtomatič- eni nogi je imela tenko noga-no je Jima podal ključ. Niti ga- vico iz evetloroza svile, druga nU ae ni. Toda Fan-Fan Je po- Je pa tičala v okornem, blatnem mialil: . Ukarpu. Na tem strahotnem - Trese ae od veaeUa. protislovju razkošja Jn bede, Hotel je smukniti v sobo go-}**»«» in šmradu, eo aei leake- ape- Z. Pahnila ga # proč. ** trenutka, ko so ju začeli sla- smrtjo P*»»"» * dragulji, čiti, ni «pregovorila niti 'bese- Fan-Fan je zaman iakal pls-dice. Eksgubernator je planil za mo. Gospa Z. Je zaloputnila za „j^ ^ seboj vrata brez slovesa. Za- — Le mirne, dragi moj, pomi rise mmt Ivan Zoreč: NJENA POT 1. Ko Je bila naporna aluftba dodobra iziela nižjega železniškega ualuibenca Jakoba Vrtsč-nika, ao mo odmerili malo pokojnino in mu dejali,, da ga ne potrebujejo več. In kar čez noč je bil ob delo in ualužbene dolžnosti, glej. To ga je močno zmedlo; kajti ni ai mogel mlatiti življenja brez dela in alužbenih akrbl in sitnosti. "Prosil bom, da bi me sprejeli ie v aluž-bo —", je Izdal Iftil. . "Ali al ob pamet? Kaj se nlai naalužil dolgih trideset let? Uživaj mir, ki al ga potreben, da bol kaj čaaa še na svetu 1 Glej —" "— saj to je: Obolel bom in umrl, če ne pridem spet do kakega dela." "O, preselimo ae v Trat! Tam bi le dobil kak lahek zaalužek. Joj, v Tratu je lepo!" je vzdihnila. "Kako bi Živeli v tako dragem in velikem rocatu?^ 8 tem nt nič, vidM." Ona pa ie žarela In ao Je v mlallh le preselila v svoj ljubi Trat, kamor so JI vaa dolga Jeta koprneče hrepenele vae neugnane miall, vse prelepe aanje. Se zajec rad steče pod grm, kjer se je izlegel, si je mislila podjetna ženica, ki ni mogla pozabiti avoje že davno odbegle sreče, ko je v sijaju prelepega domačega aolnca veselo dok ličila kot brhka tržaška okollčanka. "Tudi zaradi Marije moramo v meato. &>le je dokončala, atara bo že aedemnajat let, — kaj bi le tu? V avet morava s otrokom, pa Je!" " . Jakob Vrtačnlk Je omahoval in ae tiho boril s srcem in s pametjo. Zakaj s nočeh brez ana je bU odločil, da oetane v tem lepem kraju, kjer pihajo domači vetrovi, ukajo prešerni driski in koledujejo domače pesmi ... Za Marijo bi se že dobila sluibica tudi tukaj; aaj je dekle izlolsno in čodno. Ali žena in hči sta tako dolgo tiščali vanj, da je omahnila njegova volja, in se je moral vdati. Začeli ao zatorej poupravljati avoje atvarl in ao jo pomaknili na ji^g. Za ovinkom ae je Janez Vrtačnlk osrl. Z enim »amim dolgim pogledom je pobožal zeleno dolino, nizke, potlačene griče, oiwsane a temnimi hoatumi In posejane * belimi vinskimi hrami. Zi ni in hčeri pa ao hitele vroče mlali daleč, daleč. Z žejnimi očmi ata pili lepoto, ki ae jl-m.i je bližal* in sta ae omamljali v pričakovanju na domišljeno aročo ob lepem morju. Sloneli ata ob oknu in ata ae radostno ví'iemlríll, ko se je veličastno razgrnila elnja gl;»d¡na ranjenega morja. Vrtačnlca Je na ve* glas xa I h tela in ni mogla odmakniti ginje-nih oči od priiianjanc kraeote. ki ae ji je vaipala v presrečno arce. * "O ®orje, morje! TI preljubo moje morje ... r Marija, prav prijazno in brhko dekle, sa avoja leta še dosti močna, je atrmela ln je bila ti s. Ampak sam večal Bog Ve, koliko prekrasnih «lik ia njenih hrapenečih sanj Je hítalo pr«»d njenimi notranjimi očmi. koliko vaeeilh. presrečnih nad ae Je aa plodilo v njenem, dekli-Ik.h muh, in sanj polnem mladem arcu ... A ko s« Je aa ovinkom pakaiala celotna allka ve-Uk«ga tržaškega mesta, je Useknila s rokami in sa je vss zardela v zagorela lies avonko na- \ "iL..............x X smejala. Obli rami sta se ji zstresli; prsi sta se ji visoko vzbočtti pod.lahko bluzico; vedre oči so se ji zaiakrile, a «ia zdravih licih in na okrogli bradici so ss poglobile zapeljive jamice, v kakršne človek tako lahkomiselno in rad strmoglavi.. 2iva* domllljija jo jo nežno prijela za Čudovito lepo oblikovano ročico, mehko k%-kor mačja tačica, in jo je povedla med odlično oblečeno melčanstvo, na eljajne iz prehode, V šumne, vesele družbe. Joj —! Izza obzorja je naenkrat prlkadil ponosni tik. O, ln tsm-ls drugi odhaja, da ae v ii-valovih razmika morje pred njim, sa njim pa se vleče bela pena ln se topi v visokem sotacu ... In pa tisti-le metulji, ribiške ladjice ka li, kako lepo aedijo na mirni gladini! Pa tu-le spodaj, kako ae morje aaganjs ob Čiri ln ae odbija v mogočnih belih penah. Glejte, glejte: ksj nI to-le Mtramar? Kakor len poletne noči je rea In tak, kakršnega smo občudovali na razglednicah. In ta ljubka okolica, kako lepo je posuta a prijaznimi dvorci, rdečimi in belimi. Nad vaem tem čudokraajem pa ae razpenja komaj vidna in vendarle razločna, pre-tanks ln »nečilna tančica meglene in poeebne sinjlSe. O morje, morje .. . ! , Tudi Jakobu Vrtačniku ao ae razširile oči. Zadovoljen js bil, Ho je videl, kako sta ženski srečni le ob prsgu nove domačije. Fredno je utegnil do konca spresti svoje misli, jih Je pogoltnilo iumno mesto. .....-jr^Jlčza'**, 2. 'O, • Marija se je predramile. Nalahko je vzdihnila, oči pa ni odprla. Udobno se je ateg-nila, da jf je izpod odeje pogfbdala bela noga. Nad posteljo je sitnarila muha, ki je takoj poželjivo aedla na mali prat, da je zmlgnil in pra* budil lepp zaspanko. Ko Js v sami srajci stopila pred ogledalo in se je posdrsvils s Is motnimi očmi in s lenim nasmeikom na žarečih ustnicah, je is njb-nega klpečega telesa dehtela adrava toploU deviške poetalje. Zaspana rdečica ji je odevala mehka, bela lica, a razpuščenl lasje ao Ji težko padali preko okrogHh ram po krepkih plečih , in ao ee v izbočeni črti mehko privijali na kipo-vito napeta pral. S široko kretnjo je dvignila roke. da JI JS v rami škrtnlla zaspala kost, posegla je po tolklh laseh ln jih je s vlečnim sa-mabom In naglim sunkom glave vrgla vse nazaj po plečih. Najbrž je bilo to.zapeljiva kretnje, lepe allka, zakaj Marija Jo je ponovila ln je obetala. Roke je aklenila pod lasmi aa vratom in ae je opaaovala. Rea. vae na njej ae je zapeljivo oblilo in kipelo v zdravju. V očeh ae Ji j> vžlval zmagoelaven blesk. "Ah .. . r je hrepeneče vzdihnila in ae Je prestopila za pol koraka. Gledala ee je od strani. od rada j ln ae Je amehljala. Za hip je ato-pila k oknu, da bi pogledala po nemirni ulici, in na lica ln v oči Jo Je mehko poljubilo vleoko aolnce. Počasi ae je umaknila in je nestrpno staknila: No!M kaj si «e pokonci?" je aaigolela Vrtačnlca v kuhinji. "Precej, precej; samo malo F R O S V B T A se je obleke!. Ptftrkal je na vrata gtepe Z. Nihče ae ni odzval. Fan-Fan je potegnil iz žepa klju- ček. Sobe gospe Z. je bila v atrai-nem nertdu. Omara je bila odprta. Obleka in perilo ae je valjalo po tleh. Sredi krasnih SLUŽBO DOBI koreepondentinja vešča slovenskega in angMkega jezika v govoru ifl piaavi. Delo je pri alovenakpm dnevniku. Pismene ponudbe s referencami naj ae polije na naalov; "Enakopravnost", 6418 St, Clair AVe., Cle-veland, Ohio. (Adv.) NAZNANILO! Slov. NA PRODAJ IMAM lepo vrejeno S sobno hišo, pod vsem >je klet, in prizidane so 4 sobe in podstrehe. Veliki lot, vae ograjeno, garaža 12x24, kokšnjak in tlakirano okrog poslopja furoes, voda, plin, elektrika, na vrtu 3 cevi za vodo vae. v najlepšem stanju.» 20 sadnjik dreves, in grmičevje od spredaj in dosti vrtnic lepo dudečifa. Vzrok, da prodam je leer sem kupil veliko farmo. Kdor bo prišel pogledat bo tudi gotovo kupil, ker boljšega za tako ceno ne more najti Blizö Šole in tovarne, lahko hodite domo h kosilu. Pišite ali pa se osebno oglasite pri lastniku Tony Ru-din, 909 Bonnie Brae Ext., Warren, Ohio. (Adv.) ■arod.de. ■Chicaa, ■sznanja W Jih obvetča, da ee vrli tretja četrtletna seja «aičarjev T nedelo dne li oktobra, 192: v navadnih prSaterih. Začetek točno ob dragi ari popoldne. Za Slov. aar. dem — Mathia» c, I (Adv.) ■ ^ADA BÎ IZVEDELA I aa niojegn bssta John Turki.] doma iz Velikega Vrha, pri1 Blokah na Notranjskem. Roja.] k» prosim, če kdo ve njegov na- ÏT' * naznanijo, ako bd sam čital ta ogiaa, naj se mi prijavi. Bival je svoječaano v UoydeU, Ps. Helena Devjak. P, O. Box 182, Maxwell N. M,J ;- * - ^ ' • (Adv.) strupila se je z morfijem. . Preveč smo vzvišeni... ] Goepa Z. mu je r zaloputnile j iSCE SB: Frank Klemene^ dolna iz Ra- vrata pred mMJf; LCj^ pri PoBtojnl; Naiadnje avojo sobo. Vrgel Je cunje proč. Kopel bi ss zdajle prilegle, toda kaj hočemo, v rdeži državi nimajo kopeli ... . Prijel se je za glavo in vsdihnil. Potem se je umil in oblekel čisto perilo. Utrujenost ga je obila. Omahnil je na posteljo in zaspal. Sanjalo ae mu je, da je pre- . DVEH krasnih farrt «ali zamenjati nI zidano hišo v Chicajru| Oglasite ee ali pišite hitro, <1* kler je lastnik tukaj. Pišite na Frank Nepio, ¿301 S^HH Ave., Chicago, 111.—(Adv.) Mrtëni&W dnevnika Prosveto ••v stopil prag nekega stanovanja. V prvi sohl leži ns divanu žen-[Cleveland, Ohle, ska.* Ni stsfena, a vendar api ae je nahajal v Dodson, Md. in W. Va. Cenjene rojake v Dodson, Md. in W. V4., se u ljudno prosi, ako^ kateri ve za njegov naalov, naj mi ga sporoči, ako pa on Sam čits ta oglas, se mi naj nefaudom* oglasi, ker mu imam nekaj zelo važnega za sporočiti. Jennie Skrlj, 10419 Rano Avc, (Adv.) pokriva jo tenak črn muselin, Id ITALIJANSKE HARMQNKE ji zakriva noge in glavo. Zdi as; da je gospa Z., a vendar ni ona. Posts va nekam prikupijivs, v njegovih oieh celo zelo mikavne. Neka 1Življenjska tajna ju druži — a obenem js kakor 4ov-raštvo. Ko Je vstopil, se je ženska zganila*'Obstal je sredi čudnega labirinta sob*A sobic, hodnikov in dvoran, kjer eo solnčni žarki poigravali v ' poslikanih oknih. Sobe in hodniki ao bili polni pohištva — divanov, oto-man, polic, naslonjačev, atolov in miz. Treba ss j* bilo prerivati. Na stenah so» visele slike, nage Diane ns lovtt, trubačl naj konjih, kitajske figurine, velike vaze, ure v rezi jan ih okvirjih, porcelanaste In kristalne vase z M pridobivanji F ■ ! -^ • ^ T *> vi«"* Se vedno je čas da začnete s agitacijo za rasilrjenjensjven jsga slov. dnevnika v Ameriki, Piesveta, ki i» pisan v napred-nem duhu za izobrazbo in poduk nstih rojakov. Sedaj ss vam nudi lepa prilika, da e! sa dolge simske večen nabavita, lepih in podučnih knjig, katere dobite sa nagrado za nove naročnike. Za enega novega polletnega naročnika dobite knjigo "Jlmmy Higgine" vredno f 1.00. Za enega novega edslstnegs naročnika dobite knjigo "Slovensko-snglelka Slovnica," ssls primerna knjiga za,raaitrjenje znanja angUNtes, vredna 92.00 ali kako dn^> knjigo Is zaloge "Književne matice.n Za dvs novi eeUetnl natei-ntni dobite velike In krasno 'vezane knjigo MAmeriiid Slovenci,-v kateri bodete naili ntnogo zanimivega in podninw> ne aamo o razvoju nafte a N, P. Jednete, temveč tndl o rssvoju našega naroda f Ameriki, ln drugih zgodovinsko-vsŽnlh dogodfth. Vred-nest knjige Je 95*90. f&T* ' ' Ako le niste, sačnite a agitacijo takoj. Idite na delo in pri-več naročplkov, ker čimbolj bo list raz- ITALLJArfSU roí neg» dala, ki ao nejbelj«« S» «v«tu. «ae« akia> leltai luMâk Pouk rutu atiATA asasNKLLi a 00. Ava,, Dipt* madame Pom In kristalne padoin^in 1 : AH ate Ii naročili P/oeveto sli lin sH serodnlku v Dubary. Po hodnikih so lsM leseni det- Ne morem čakati V ja priaeele kave In jo je sačaU .....Hitro! Mati jI apletnU. "Ne tako — !" ae je kremdUla hčerke In je cepetala s nogami -Nočem biti tako hlljaaur , vi, kako pa koče* vendar r "Napravile áirofc. in polno oleaje, ■ Tako. ds bo kaj ftdeU, veeU." "No, pa taka. no. Precej bo gotovo." (Mja paftaiaJM.) akl konjički. Fan-Fsn jih Je moral odrivati Sel Jfc > iz sobe v sobo. Nikjer ni b0* live duše. Famwje bilo posebno neprijetno to, dJrao bila vrat« povsod aamo priprta in da jih ni bilo mogoče odpreti na stsftsj. Moral se js prsrivsti, včasi pa celo plaziti po vseh itirih. Komaj ss je prerinil skozi ena vrata, ie je naletel na druga, ie olja. Kar je opasll na stenah ogromne bele kartone, poslikane od nltia do tal z ostud-•niml f u turističnimi in dadaistič-nlml neetvori. Povebd je bodla oči rdeča barva, grozili ao cepci, iarel |e peklenski ogenj, katerem ao ae cvrli ljudje v dragocenih bobrovih kožuhih. Fan-Fan je planil k priprtim vratom, pa ee nI mogel preriniti akozi nje. Obtičal je. Ko ae }e zvijal med vrati, je opazil, da rine pred aeboj ogromno cev lz kartona, prav takega kartona, kskrlnef* je videl poelika-nega e fu turističnim i in da-daističnfimi neatvorf. . Prekril ae je nekako akosl vr^ta in postavil karton previdno na nizek stolček, preoblečen z tfečim usnjem. Potem ao fladile prazne sObe. Koraki so atraMno odmevali. Fan-Fan Je sjjpdnjič našel velo ln stopil na dvctfliče. Toda tu ee je pojavila ik nasprotni strani ona »inaka, ki malo prej pokrita I linom na dlvann. flknila je hodnika In zakričala: Tat! Tati Za hip umolkne, pa sopet aa. kriči: Tat! Tat! A on, Faa-lfcn. v cunjah in rdečem suknjiču s luknjo! Zdrznil ee je ln ■KJa «S,_ tor jt skolil s postelje. Naglo Id fs ss mal densr bite polije-U svojcem v dobite listu kar mogpče Mrtn, IgmMP'podo uspehi n^l^turnsifln em polja Cena je: na Wto 96.00, za pol leta 98.90; sa Ckksgo tn Cloe-xo sa sns leto 97^0, sa pol leto 98*75. Zs flmpe: sa sao leta 99.90, sa Ml Ista ' I M v ; Ispohdte le UreWe ta PBOflVBTA^SI67 Se. Uwadale Ave. Priložeao dobite asroêaiao I katere petijlte Preeveto: • - M Nsslev .M...HMMI ..................... ................ ..........— ............ ........... .............. ÎUWfWIIWIIIIIHMiH...... I - J* I SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA v:,. ■ . • — *. , t • Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI < « J Cene smem* unijsko delo prve vrate. Vgt pojasnila daje vodstvo tiskamo S. N. P. J. PRINTERY M87-W So. Lavnfdak Anm CHICAGO, ILL. * .TAM SB DOBE NA 20^0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA