Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini
tednik
NOVI
Posamezna štev. 70.— lir
NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b's SETTIMANALE
ŠT. 831
TRST, ČETRTEK 25. FEBRUARJA 1971, GORICA
LET. XX.
Jugoslavija in arabsko = izraelski spor
V soboto popoldne se je vrnil jugoslovanski predsednik Tito z večdnevnega uradnega obiska v Egiptu, kamor ga je povabil predsednik Sadat. To je bilo prvo Titovo srečanje z Nasserjevim naslednikom in prvi njegov obisk v Egiptu po 'Nasserjevi smrti. Tita in Nasserjia je vezalo poleg podobnih političnih interesov in presoj tudi veliko osebno prijateljstvo. Zdaj kaže, da se bo politika prijateljstva nadaljevala tudi pod predsednikom Sadatom.
Uradno poročilo o Titovih pogovorih s Sadatom pravi, »da sta predsednika obravnavala najnovejši razvoj položaja na Bližnjem vzhodu, zlasti v luči zadnjih egiptovskih pobud in prizadevanj veleposlanika Jar-ringa za rešitev krize. Izrekla sta prepričanje, da bi morali zagotoviti palestinskemu ljudstvu zakonite pravice do samoodločbe. Predsednik Tito je potrdil, da bo Jugoslavija še naprej podpirala prizadevanje Egipta, da uveljavi svojo suverenost na ozemljih, ki so mu bila s silo odvzeta.«
Uradno poročilo pravi, da sta predsednika Tito in Sadat »podprla junaški boj vietnamskega ljudstva proti ameriški agresiji, agresijo na Kambodžo in Laos pa označila kot c-lement širjenja vojne v južnovzhodni Aziji in kot resno grožnjo svetovnemu miru. Poudarila sta, da je dolžnost neuvrščenih držav, da se lotijo odločnih ukrepov do vsake države, članice Združenih narodov, ki ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti ali ne izvaja resolucij ZN. Naglasila sta pomen konference neuvrščenih držav v Lusaki in se zavzela za izvajanje njenih sklopov.«
Razpravljala sta tudi o odnosih med Eip-toiu In Jugoslavijo in 'se zavzela za krepitev sodelovanja na vseh področjih. Tito je povabil Sadata na obisk v Jugoslavijo in ta je povabilo »z zadovoljstvom« sprejel, kot je rečeno v uradnem poročilu.
V zvezi s Titovim obiskom v Egiptu se je v Jugoslaviji precej pisalo o nekem jugoslovanskem prispevku k mirni rešitvi krize na Bližnjem vzhodu. O tem so zastavljali časnikarji vprašanja na tiskovnih konferencah z glasnikom jugoslovanskega zunanjega ministrstva v Beogradu. Tudi zunaj Jugoslavije je to vzbudilo pozornost. Zdelo se je namreč da namerava sprožiti Jugoslavija poleg Jar-ringove pobude in pobude egiptovskega pred sodnika Sadata še lastno pobudo za mirno poravnavo na Bližnjem vzhodu, čeprav si ni bilo mogoče misliti, kako. Po Titovi vrnitvi pa je jugoslovanski tisk, verjetno po uradni razlagi pojasnil, kako je s to zadevo. Znani slovenski časnikar in komentator zunanjepolitičnega dogajanja Andrej Novak je zap sal v »Delu«;
»Razumljivo je, da je bilo osrednje vpra-je Titovih pogovorov s Sadatom to, kako (dalje na 2. strani)
IMLAD1NA ZA PRAVILNO RAZUMEVANJE MANJŠINSKIH VPRAŠANJ
Slovenski dnevni tisk je pred dnevi objavil »odprto pismo« in resolucijo, ki so ju v zvezi s položajem zamejskih Slovencev odobrile Zveza študentov Slovenije in druge visokošolske organizacije tako iz Ljubljane kot Maribora, »Odprto pismo« je naslovljeno na Zbor narodov Socialistične federativne republike Jugoslavije, resolucija pa je namenjena avstrijskim, italijanskim in delno tudi madžarskim oblastem ter javnosti v ainteresiranih državah.
Prostor nam žal ne dovoljuje, da bi važna in pomembna dokumenta slovenske študentovske mladine objavili v celoti. Zato bomo dali poudarka le nekaterim, po našem mnenju bistvenim točkam obeh dokumentov in naredili nekaj svojih zaključkov.
Iz odprtega pisma Zboru narodov SFRJ izhaja predvsem zahteva, naj si jugoslovanski državni organi v svojih odnosih z Avstrijo in Italijo odločneje kot doslej prizadevajo za uresničitev in spoštovanje vseh mednarodnih pogodb in sporazumov, ki zadevajo narodne manjšine, živeče izven meja matične domovine. Popolnoma pravilno in zelo natančno so tu navedena vprašanja, ki bi jih zainteresirani državi po sprejetih mednarodnih obveznostih morali že zdavnaj urediti in ki jih zamejski Slovenci poznamo iz lastne izkušnje ter smo jih — vsaj kar zadeva Slovence v Italiji — pred kratkim ponovno strnili v skupni spomenici ministrskemu predsedniku Colombu.
Druga važna točka odprtega pisma se tiče procesa oblikovanja jugoslovanske zunanje politike v zvezi z vprašanji zamejskih Slovencev.
»Naši (interesi za ureditev položaja zamejskih Slovencev — je rečeno v pismu — niso noben poseben slovenski kompleks, s katerim bi obremenjevali meddržavne odnose, ampak so to vitalni interesi jugoslovanske družbene skupnosti, kot je tudi neodvisen razvoj makedonskega naroda stvar vse Jugoslavije.« »Šele z resnično uveljavitvijo vseh pravic zamejskih Slovencev — je še poudarjeno — se uresničujč konstituiranje slovenskega naroda v demokratični federaciji enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije.« »Predlagamo — se zaključuje pismo — da zbor narodov zvezne skupščine raz-oravlja o vlogi republik pri oblikovanju zunanje politike in v tem kontekstu vprašanj tudi o polo iaju slovenske narodnostne skupnosti v sosed njih državah.«
Resolucija visokošolske mladine, ki je name njena poleg že omenjenim oblastem in javnosti v zainteresiranih državah tudi jugoslovanskim odgovornim družbeno političnim organizacijam predvsem zelo odločno poudarja načelo, da »ni dobrih sosedskih odnosov brez urejenega vpra šanja manjšin.« Zelo važna se nam dalje zdi točka, v kateri je rečeno, da bi se »morala manj šina še veliko bolj kot doslej uveljaviti kot samostojni in tvorni dejavnik sožitja.« »Države in matični narodi morajo — je tu rečeno — manj-
šinskim predstavnikom in organizacijam omogočiti, da neposredno sodelujejo v pripravljanju in izpolnjevanju meddržavnih sporazumov.« V tej zvezi je izrečena tudi kritika na račun delovanja zveznih organov, češ da je bilo v zadnjih 15 letih »mlačno in neučinkovito« in da bi problem zamejskih Slovencev »zaslužil obravnavo pred OZN vsaj toliko kot problem Južne Tirolske,« česar Jugoslavija ni naredila.
V poglavju, ki zadeva položaj slovenske manjšine v Avstriji, je kratko, a jedrnato in nekje tudi z novimi prijemi orisana zgodovina koroških Slovencev v zadnjih 50 letih ter odločno ožigosano naravnost škandalozno ravnanje sedanjih avstrijskih oblasti z našimi tamkajšnjimi rojaki. Resolucija zato zahteva uresničenje in spoštovanje zlasti 7. člena avstrijske državne pogodbe in obsoja posredno ali neposredno podporo avstrijskih odgovornih krogov zloglasnim nemškim nacionalističnim organizacijam, kot je npr. Heimatdienst.
Zelo natančno in prizadevno je v resoluciji obdelano tudi poglavje, ki se tiče Slovencev v Italiji. Med drugim prihaja jasno do izraza naša delitev na tri kategorije — na tržaške in goriške Slovence ter na Slovence v videmski pokrajini — kar ni samo groba diskriminacija, temveč pravi pravcati absurd, ki ga noben demokratično čuteč človek ne more dalje prenašati. Povsem upravičeno prihaja zato na dan zahteva slovenskih študentov, naj se temu stanju naredi konec, in sicer tako, da se vsa manjšina zaščiti s posebnimi normami, kot je med drugim jasno predvideno v 6. členu same italijanske ustave.
Zdi se nam umestno, da na tem mestu navedemo še dve misli iz resolucije, in sicer zato, ker se povsem ujemajo z dolgoletnim pisanjem našega lista in nas more samo veseliti, če so prišle do izraza tudi v sedanjih slovensikh študentovskih vrstah.
»Zamejski Slovenci — pravijo študentje — vseh idejno političnih in nazorskih opredelitev naj mnogo bolj enotno, dosledno in bojevito kot doslej nastopajo za realizacijo interesov in pravic slovenske skupnosti. Njihova akcijsko-poli-tična enotnost in skupni prijemi v uresničevanju dogovorjenega manjšinskega programa bo o-mogočila, da bo manjšina odločilen dejavnih lastne nacionalne in socialne osvoboditve in tvorni dejavnik demokratizacije družbenih struktur v lastnih državah, ne pa objekt igre političnih sil in diplomacije.« Naslednja misel slovenskih študentov pa se glasi takole: »Zahtevamo, da v celoti preneha negativni, diskriminacijski ideološki prijem v odnosu uradne Slovenije do posameznih skupin v zamejstvu in moralno, politično in materialno podporo tistemu, ki iz različnih političnih in ideoloških osnov deluje v skupni smeri — odpravljanje vseh vzrokov za podrejen položaj Slovencev in zagotav-(Nadalj. na 2. strani)
Nastop svetovalca
Kot smo kratko že poročali, je deželni svetovalec Stov. skupnosti dr. Drago Štoka nastopil 'v soboto, 13. t.m., na ilbaMjainskii televizija. V -posebni oddaji za deželo Furlanijo - Ju-liljbko krajino je odgovarjal na dve vprašanji. Prvo se je glasilo taikole:
Kaj sodite o gospodarskem in socialnem razvoju v deželi?
»Čez nekaj mesecev bo dežela Furlanija • Julijska krajina, ki ji je bil priznan posebni statut tudi zaradi prisotnosti Slovencev v nje ni'h mejah, dopolnila sedem let življenja. Morda je ta doba prekratka za potrebnejšo analizo njenega delovanja. Vsekakor je tre ba narediti nekatere pripombe.
Po prvem razdobju, kii ga lahko smatramo za uvodnega, je dežela prešla v drugo razdobje, ki je bilo študijskega značaja in v katerem se je programiralo delovanje, včasih nekoliko preveč teoretično. Zdaj smo v tretjem razdobju, ki zahteva natančnejše obveznosti im realizacije. Kažejo se že prvi sadovi, a pot, ki jo je treba narediti, je dolga iin težavna.
Značilnosti naše dežele so globlje v primeri z drugimi deželami: imamo prebivalstvo, ki se razlikuje po jeziku in navadah; razvito gospodarstvo v mestih in na industrializiranih področjih, medtem ko imamo nerazvite predele z močnim izseljevanjem in vojaškimi služnostmi, ki so povečini odveč, ter z drugimi ovirami. Imamo kraje, ki so v turističnem pogledu zanimivi, a so povsem zanemarjeni. Te posebne značilnosti zahtevajo skupen napor, da vsa deželna področja dosežejo enako gospodarsko raven in da tudi vse prebivalstvo doseže enako življenjsko raven. Stanovanjsko, šolsko in zdravstveno vprašanje, problemi, ki posebej zanimajo upokojence in civilne invalide, problem za-posljevanja! Družba, ki se s temi problemi ne spopade odločno in globalno, ne more o sebi trditi, da je v polnem razvoju in da napreduje.«
Pravkar izrečene misli je svetovalec Štoka ponovil v nekoliko skrajšani obliki v slovenskem jeziku.
Drugo vprašanje je bilo:
Kako mislite, da bi se razvoj mogel zboljšati?
»Podpirati je treba predvsem industrijske pobude, ki naj zaustavijo izseljevanje kar je škodljivo za deželo in sta pri njem prizadeti zlasti Karnija in Beneška Slovenija. Tamkajšnja mladina mora s trebuhom za kruhom v tujino in je treba zato ustanoviti nova delovna mesta in (industrijo na
MLADINA SE JE ODLOČNO ZAVZELA
(Nadaljevanje s I. strani)
Ijanje tistih pogojev, ki manjšini omogočajo popolni razvoj. V tem smislu tudi pozitivno ocenjujemo dejstvo, da se mladina noče vnaprej neposredno strankarsko povezovati, ampak le v konkretnih akcijah.«
Odprto pismo in resolucija slovenske visokošolske mladine sta, kot imamo priložnost spoznati, ne samo dragocena dokumenta, s katerima odgovorni politični krogi morajo računati, temveč sta tudi otipljiv dokaz politične zrelosti naše mladine in hkrati pomenijo preobrat v dosedanji teoriji in praksi, to je začetek nove zavzetosti in angažiranosti slovenske mladine za manjšinske probleme, hi niso zadeva same manj šine, temveč celotnega slovenskega naroda.
Stoke na televiziji
Čedajskem, v špetru Slovenov, šlenartu, in sicer s posebnimi intervencijami družbe IRI.
Okrepiti je dalje treba tržaški priistan, ki je življenjskega pomena za gospodarstvo vse dežele, in zgornji Jadran, in sicer z uresni čenjem učinkovitega in pogumnega načrta.
Čimprej bo treba zgraditi avto cesto Videm - Trbiž. Za kmetijstvo je treba skrbeti z učinkovitimi zakonskimi ukrepi; tu bi rad posebej omenil služnostne pravice, ki zadevajo sečnjo lesa in zanimajo prebivavce Kanalske doline.
Ob tej priložnosti moram ugotoviti nekaj, kar zadeva slovensko manjšino kot tako. Ta se je znala vključiti kot prepotreben dejavnik v razvojni proces splošnega gospodarstva, čeprav je bila v 20 letih fašizma oropana vsega svojega imetja. Manjšina ima zadruge, gospodarska, kulturna in druga združenja. Danes žrtvuje v korist napredka svoje najdragocenejše imetje: zemljo. Tisoči in tisoči kv. metrov zemlje so bili razlaščeni, začasno zasedeni in odkupljeni v industrijske namene.
. šele ko si bo slovenska manjšina s pomočjo institucij in organskih zakonov čvrsto utrdila svoj položaj, to je uredila svoje družbene iin gospodarske potrebe in zaščitila svoje etnične značilnosti, narodne in jezikovne (kot je bilo pred kratkim predlagano v spomenici, ki je bila odposlana osrednji vladi, a na katero žal doslej še ni bilo odgovora), bo lahko manjšina dala na razpolago deželi vse svoje sposobnosti iin bo predstavljala tr den most z bližnjimi državami, zlasti z Jugoslavijo in Avstrijo.
Končno je treba odločneje stopiti na pot vključevanja v novo Evropo, ki naj bo življenjska, naj temelji na medsebojni slogi, kot sl je že leta 1840 zaželel slovenski pesnik Prešeren, ko je dejal: »žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan; ko rojak prost bo vsak, ne vrag le sosed bo mejak.«
Svetovalec Slov. skupnosti je svej nastop na italijanski (televiziji zaključil v slovenščini, ko je kratko povzel misli, ki jih je spregovoril v italijanščini.
(Nadalj. s 1. str.)
bi lahko Jugoslavija prispevala k mirni rešitvi krize, bodici sama bodisi v skupni akciji z Združeno arabsko republiko oziroma v širšem krogu držav. Jugoslovanske možnosti poseganja v to žarišče krize, kjer se neposredno križajo tudi interesi dven velik.h sil, so omejene. Toda posebni odnosi Jugoslavije z Egiptom, njen posebni položaj v odnosu na velike sile, vloga Jugoslavije v neuvrščenem svetu in ne nazadnje tudi državniški ugled predsednika Tita odpirajo Jugoslaviji večje možnosti kot katerikoli drugi državi zunaj kroga štirih velikih... Videti je, da bo Beograd po sedanjem Titovem obisku postal še pomembnejše posvetovalno žarišče. Toda poglavitna akcija jugoslovanske diplomacije bo nedvomno usmerjena k aktiviranju neuvrščenih. Napetost na Bližnjem vzhodu kakor tudi drugod, še posebej v Afriki, postavlja pred skupnost neuvrščenih vrsto vprašanj, ki jih zadevajo v živo. Kar se Bližnjega vzhoda tiče, lahko neuvrščeni zastavijo svojo akcijo predvsem v Združenih narodih.
VATIKAN — KREMELJ
Msgr. Agostino CasarOli, tajnik sveta za javne posle v Vatikanu ali nekak papežev »zunanji minister« je te dni odletel z nekaterimi svojimi sodelavci iz Riima v Moskvo. V Kremlju bo podpisal meddržavno pogodbo proti uporabi jedrskega orožja, h kateri je pristopil tudi Vatikan.
Papeški odposlanec pa bo imel v petih dneh svojega bivanja v Moskvi tudi razgovore s sovjetskimi političnimi predstvniki. Izmenjal naj bi z njimi misli in načrte, ki sta jih imela že zunanji minister Gromiko inso-vjetski predsednik Podgorni pni1 svojem obisku pri papežu. Na vsak način gre pri tem nenadnem obisku papeževa Odposlanca v Moskvi za načrte, da bi se vzpostavile zveze med Vatikanom im Sovjetsko zvezo. Vatikan naj bi poslal v Moskvo apostolskega delegata ali vsaj diplomatskega zastopnika. Enako tudi Kremelj v Vatikan. To bi bil prvi primer v zgodovini Sovjetske zveze.
Že pred enim letom je prišel v Moško vatikanski odposlanec, holandski kardinal Jan Willebrands, toda le na pogreb patriarha Aleksija.
Msgr CasarOli velja za tesnega papeževega sodelavca v zunanjepolitičnih zadevah in za enega najbolj sposobnih vatikanskih diplomatov, posebno v politiki do vzhodnih držav. Uspelo mu je urediti odnose med Vatikanom in Madžarsko, prav tako se mu je posrečilo odpreti razgovore z Varšavo. Casaro-liju je tudi treba pripisati zasluge za podpis pogodbe med Jugoslavijo in Sveto stolico leta 1966, ko je bila določena izmenjava diplomatskih zastopnikov med obema poclgodbe-nikoma.
Tudi sedanji polilično-cerkveni poti v Moskvo pripisujejo na obeh straneh velik pomen in tudi uspeh za prispevek k splošnemu pomiirjevanju ter k ublažitvi odnosov Sovjetske zveze do Cerkve.
— o —
V Jugoslaviji je n.a vodilnih mestih v poci-jeDjih še vedno 13 odst. 'ljudi, ki irnaijo samo osnovnošolsko izobrazbo, kot je poročal dnevnik »Borba«. Akcije, da bi jllh odrinili, in napravili prostor sposobnejšim, so prešibke, je zapisal isti list.
Resolucija varnostnega sveta je osnovni dokument za rešitev krize...«.
Iz tega se da sklepati, da Jugoslavija ne misli na kako lastno diplomatsko akcijo ali posredovalno vlogo pri reševanju spora na Bližnjem vzhodu, ampak da bo skušala čim bolj mobilizirati neuvrščene države, ki so se udeležile konference v Lusaki, da bi se zavzele s svojim vplivom za tako rešitev spora, kot si jo želi Egipt ali kot bi bilo vsaj sprejemljivo zanj, hkrati pa čimbolj prepričevati tudi Egipt, maj upošteva stvarnost in naj pokaže nekaj pripravljenosti za kompromis oziroma za stvarnost. Po mnenju velikega dela zahodnega tiska Sadat ni tako zaslep ljen za resničnost, kot je bil Nasser, in mu ni do tega, da bi trobil samo na trobento demagogije. In pospeševati ter krepiti ta čut za konkretnost pri egiptovskih državnikih je verjetno namen jugoslovanske akcije v zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Legiša »Tiska tiskarna Graphls.Trst
Jugoslavija in arabsko “izraelski spor
(troti nasilju v Jtatiji
Nekatere demokratične skupine in listi, tako v okviru sredinske levice kot zunaj nje, so začeli v zadnjih dneh z odločnejšo javno akcijo, naj bi vlada naredila konec političnemu nasilju v Italiji in naj bi sprejela učinkovitejše ukrepe proti roparjem, ki plenijo banke, zlatarne in druge z orožjem v roki ter ugrabljajo ljudi ter zahtevajo deset- celo stomilijonske odkupnine.
Vlada naj bi v skladu z ustavo prepovedala zlasti takoimenovane paramilitaristične, to je polvojaške organizacije, ki se pretepajo med seboj ali s policijo, organizirane in izvež-bane po vojaško, po priročnikih za mestne gveriljo. Taki nasilneži so pokriti s čeladami in oboroženi z lučalnim orožjem za metanje kamnov in drugega ali s palicami in s svincem obteženimi gumijevkami. Ponekod so jim celi mestni okraji za ure in dneve dolgo prepuščeni na milost in nemilost, kot se je to dogajalo in se še dogaja v Reggio Calabrii.
Demokratska javnost bi si oddahnila, če bi vlada res zbrala toliko odločnosti, da bi napravila temu konec, pa naj gre za nasilneže s skrajne desnice ali od drugod. V demokratični državi bi nihče ne smel dokazovati svojih tez s čelado na glavi in z orožjem v roki. Dovolj možnosti ima, da zagovarja svoje stališče na demokratičen način, v politiki, na zborovanjih in v tisku.
Demokratični Slovenci v Italiji se odločno in z vsem srcem pridružujemo akciji proti nasi-
Kot poročajo iz Beograda, so začeli strokovnjaki arheološkega instituta Srbske akademije znanosti dvomiti, da so slidvdite kamenite figure, naljdene v Lepenskem viru ob Domaivi, res tako stare, kot so jih razglasili. Nekateri so že od vsega začetka dvomili, zadeva je billa namreč le preveč čudna in senzacionalna.
XXVIII.
Mnogokrat sem ugotovil, da so ljudje v Skandinaviji zelo slabo poučeni o razmerah v svetu. Imajo sicer svoboden in dober, objektiven tisk, toda zaradi svojega geografskega položaja ali morda tudi zaradi česa drugega so oddaljeni od 'konkretnega dogajanja na svetu in zato radi vse stvari presojajo idealistično, abstraktno, zgolj po informacijah, 'ki pridejo do njih. Ker pa so viri informacij dandanes zgoščeni v nekaterih velikih zahodnih tiskovnih agencijah, ki jih precejajo po svojih kriterijih, v vzhodnem in tudi v »tretjem svetu« pa so monopol skupin, ki so na oblasti, so Skandinavci, katerih listi si ne morejo privoščiti posebnih dopisnikov po vsem svetu, navezani samo na take »uradne« novice. Izpostavljeni so poplavi bodisi površnih, brezbrižnih in mnogokrat zaradi ignorance časnikarjev ter agencij tudi netočnih informacij 'bodisi tendenčnih In celo hote lažnih, zavajajočih, k'i Pa 'jih jemlje povprečen Skandinavec vse za čisto zlato. V svoji poštenosti si ne more misliti, da je velik del tistega, kar vsak dan bere v svojem listu, napačno, netočno, površno ali lažno. Slepo se zanese na poštenost in resnicoljubnost tistih, ki pošiljajo informacije v svet.
Skandinavci so zaradi svoje visoke povprečne izobrazbe nagnjeni k temu, da pre-
Iju, ker vidimo možnost za uveljavljanje svojih pravic samo v takih političnih razmerah, kjer stojita za argumenti zdrava pamet in logika, ne pa takih, kjer bi imeli glavno besedo skvadri-sti.
— o —
TEPAVAC V MOSKVI
Jugoslovanski zunanji minister Te pava c je odpotoval v torek na nekajdnevni o-bisk v Moskvo, kjer bo imel pogovore s sovjetskimi državniki o problemih, ki zanimajo ofoe državi. Medtem ko je vladala prvi čas po sovjetskem vdoru na češkoslovaško med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo precejšnja napetost, tako da so sc nekateri celo bali, da ne bi Sovjeti skušali ponoviti še proti Jugoslaviji tistega, kar se jim je tako gladko posrečilo proti Češkoslovaški, se je pozneje ozračje med njima nekoliko razvedrilo. Ver jetno se je jugoslovanska vlada prepričala, da Sovjetska zveza ne misli na kak napad na Jugoslavijo ali na poskus kakega prevrata. Po drugi strani se sovjetska in jugoslovanska politika v mnogih pogledih krijeta, tako glede položaja na Bližnjem vzhodu — Obe podpirata arabske države protii Izraelu —, obe obsojata ameriške nastope v Indo-kiini, podobno gledata na razvoj v Afriki in v Južni Ameriki in imata precej podobne sodbe o Evropi, razen da je jugoslovanska diplomacija proti delitvi sveta na dva velika bloka in se zavzema za širšo povezavo neuvrščenih držav, ki naj bi tako povezane v sodelovanju postalle tudi dejavnik soodločanja, kar pa je zaenkrat iz najrazličnejših razlogov še bolj v stadiju želja. Verjetno bo skušal Tepavac pomirjevalno vplivati na sovjetske voditelje tudi v smislu, da bi prišlo do olajšanja napetosti v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu.
I soja'jo stvari in dogodke po njihovi etični in napredni vrednosti in ne zgolj koristoljubno ali razredno oziroma nacionalno egoistično. Zaradi oddaljenosti od žarišč vseh žgočih nacionalnih, rasnih, socialnih, verskih in ideoloških konfliktov v Evropi in v svetu — v Skandinaviji sami takih konfliktov ni ali pa tlijo ped površjem, a tudi če se kje pojavijo, se odvijajo v zelo blagi, prosvetljeni in humani, demokratični obliki — nimajo lastnih izkušenj glede teh in otroško zaupljivo verjamejo tistemu, ki prvi poroča in ki je pri tem najglasnejši in najbolj avtoritativen. To pa so seveda uradne agencije, tako zahodne kot vzhodne o-ziroma državni monopoli informacij. Tako se dogaja, da je sicer povprečen Skandinavec — v mislih imam posebno Švede in Norvežane — »izobražen« tudi, 'kar zadeva dogajanje po svetu, a zelo enostransko. Kar nabit je z uradnimi informacijami, o katerih takorekoč sploh ne podvomi, da so pristne. Odloča se le med vzhodnimi in zahodnimi. Nikomur ne pride niti na misel, da bi skušal globlje prodreti v to ali ono dogajanje v svetu in se na lastno pest prepričati, kaj je resnično in kaj ni. Kar užaljeni so, če jih ^kuša kdo informirati še z drugačne strani, ker ne želijo, da se zamaje ali zruši lepo zgrajena Skladovnica iz oficieinih virov nabranih informacij v njihovi zavesti. Če-
(Dalje)
PREJELI SMO
Folklora?
Slovenci radi gledam® Oddaje RTV Zagreb bodisi zaradi, zelo uspelih ‘iger v naidaljevamljih, kolt so fbiitlli' »Meljiaiši« lin »Naše malo misto«, b«> diši zaradi ljudsko zabavnih o'ddaJj pelsmi in plesov. Tako imamo priliko spoznati pestri hrvaški svet v njegovi izvirne tradicionalni podobi: za-gorske, slavonske, dalmatinske pesmi iin plesi, okolje iin krajina nam pričajo o bogastvu njihove ljudske kulture.
Pričakovali bi, dal bo tudi Slovencem RTV Ljubljana v enaki meiri posredovala slovensko ljudsko kulturo. Toda očitno menijo tako pri RTV Lj. 'kot pri merodajnih v slovenlski kulturi, da bo »preprositi« slovanski čtovek kulturno potolažen, če mu predvajajo netoaij ponarejenih viž v priredbi! zabavnih psevdOltjudsklih »ansamblov«. Kulturno zaveden človek pa naj bi cenili le resno glasbo, reoimo koncerte ali kakšen renesančni trio; za bolj veselo razvedrilo pa naJj bi izbral romantično opero ali kakšen 'balet ti>-pa fin de 'siecle, Sodobnejši mladi pa nalj bi si želeli, zato da se razživijo, kakšno beat a!'i pa drugače (ne) opredeljeno glasbo iz sosedne u-lice.
Če se že vprašamo, kakšno je kulturno poslanstvo sredstev množičnega Obveščanja, bi miogli vsalj podvomiti, da bi mestni salonsko kulturni in beait utegnil biti res široki slovenski kulturni okus, v kolikor ga prav ta sredstva po svoje ne brusijo, kaijti nekaij 'le ne more biti prav, če toliko Slovencev sledi oddajam Raija, Orf-a in še katerih. Mogoče so jim pa bliže kolt slog RTV Lj. Toda še poprej bi se vprašali: kakšne so ljudsko kulturne predstave v naučenem pojmovanju o stvareh, katerim pravijo »folklor ra«?. Zamisliti bi se morali predvsem kulturno-dejaivni 'lijud]'e.
ŠteviLnii narodi, Rusi, Ukrajinci', Romuni, Madžari, Stovakli, Poljaki in da ne omenljamo mladih držav Azije in Afrike, imaJjo državne balete svOjih pesmi in plesov, kjer so svolje ljudsko kulturno bogastvo privedli do zavidljivega umetniškega izraza, ne da bi itzkrMljaili ali 'potvarjali in prenarejall izvirne Ijudsko-kuitume prvine. V podobi in pesmi nam podaJjo 'svojo narodno edinstvenost, ki 'je njihova značilnost iin samo njihova iaSt.
V tem je pogled v slovenske razmere prav malo spodbuden. Ta »folklora« nima kultumo-umetniške in znanstveno narodopisne veljave, kot da j e nekaj .preživelega, manj vrednega. Zar stonj boste iskali že zbiirko razglednic z ljudskimi nošami iz raziiih slovenskih predelov, ki i bi zanimala vas in vaše tu! j e prijatelje. Mnogim se zdi, da gorenjska noša povsem zadostuje. Menda pa >niti narodni etnografski muzelj nima take zbirke, ker ni zbral vseh ohranjenih slovenskih noš.
Nekaterim ljubiteljem se je 'posrečilo rešiti pozabe belokranjsko jurjevamje, nekatere koroške, prekmurske in rezijanske plese, poleg gorenjskih. Prizadevne amaterske Skupine kot »France Marolt« in »Tine Rožanc« mnogo naredijo. Vendar je za pravi dvig vsega potrebna prav poklicna (državna) pevsko-plesna skupina. Hrvati imajo »Lado« in Makedonci »Taneč«, ki sta se že mednarodno uveljavila. Ljudski kulturi je treba visoke strokovno umetniške izraizne obdelave.
Tbda kaj pomaga, če ne pride do nekoliko širših spoznanj šolsko naučeni slovenski pameti. Do takrat bo pOlnila praznino le mednarodno nairodna »kmečka« ohcet.
Ali SiovenSki nared izgublja svojo svojstveno podobo? Postajamo »folklora«?
Jožko
POTOVANJE PO SKANDINAVIJI
VI ATI CIIS
(J TV sri & /e vij ti --------------
Seminar za slovenske šolnike
V ponedeljek, 21. t.m., sc je začel sedmi seminar za slovenske profesorje in učitelje na Tržaškem. Predavanja so v Kulturnem domu. Razpored predavanj, ki so namenjena v prvi vrsti učiteljem, smo že našteli. Začela sta jih profesorica Golli o metodiki spisja na osnovni šoli in prof. Plemenitaš o ocenjevanju učnega napredka.
Uradno odprtje seminarja se je začelo ob 11. uri ob navzočnosti italijanskih in slovenskih učnih oblasti. Prvi je govoril tržaški šolski skrbnik Fidenzi o namenu seminarjev v Trstu in v Kopni, ki naj vrednotijo kulturne dosežke Obeh narodov. V okviru kulturnih izmenjav se ugladijo tudi vsa druga nasprot-stva.
Za skrbnikom je govoril tajnik za prosveto slovenske republike Slavko Bohanec, ki je poudaril, da so ti seminarji najboljši način kulturnega sodelovanja med dvema sosednima narodoma. Pomembne so tudi tajnikove besede, da je treba takšno sodelovanje prenesti tudi na Goriško, kjer tudi obstajajo šole za slovensko etnično skupino.
Ob tej uradni izjavi pripominjamo, da je bila v takem okviru prvič podana. Menda se tudi pripravlja podoben seminar za učitelje in profesorje na Goriškem. Bo sicer nekoliko pozen, a je kljub temu zaželen.
Predavanja na seminarju se nadaljujejo po sporedu. Danes zvečer je na vrsti tudi predvajanje slovenskega filma »Na klancu«. Zaključek pa bo v soboto s sprejemom, ki ga pripravlja jugoslovanski konzulat v Trstu.
PREDAVANJE O NEMŠKEM DAVČNEM SISTEMU
V univerzitetni dvorani »Felice Veneziian« na tržaški univerzi (Evropski trg 1) bo 5. marca predaval, na pobudo Nemškega kulturnega instituta v Trstu, prav. Gunter Hetitkamp, redni univerzitetni predavatelj za gospodarske in finančne vede na univerzi v Giessenu, o davku na dodatno vrednost in o njegovih učinkih na zahod-nonemško gospodarstvo ter o dobrih ih Slabih straneh tega sistema. Predavanje, ki bo v nemščini, se bo začelo ob 19. uri. Sledila bo javna debata.
ZDRUŽENJE STARŠEV DIJAKOV DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA »FRANCE PREŠEREN« V TRSTU
priredi v šolski telovadnici na Vrdeiiski cesti 13/1 v sredo, 3. marca, ob 20. uri predavanje
»VZGOJA IN ČAS«
Predaval bo prof. Franc Pediček iiz Ljubljane Vljudno vabljeni starši dijakov naših srednjih
šol.
V nedeljo, 7. marca, ob 17. uri bo v dvorani Kulturnega doma
nastop
PESEM MLADIH
revija mladinskih zborov in ansamblov Prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu.
TOKRAT SE JIM NI POSREČILO
Pred dnevi so verjetno vedno isti fašistični mazači ponovno poskusili izvesti eno svojih običajnih akcij. V ul. sv. Frančiška, kjer sta uprava »Primorskega dnevnika« in uredništvo »Gospodarstva«, so zlikovci sneli tabli z napisoma listov z zidu in ju odnesli s seboj. Njihovo vandalsko početje pa je opazila skupina treh delavcev, ki je pobalinom slodila, dokler jih ni prijela ter jih izročila policiji. Ta jih je priprla, a njihovih imen še rili sporočila javnosti, češ da gre za mladoletnike. Ugotovljeno pa je, da pripadajo eni izmed »desničarskih organizacij«, katerim pripadajo, kot je splošno znano, fašistični mazači.
Le po zaslugi prisotnosti duha in zrelosti skupine tržaških delavcev se tokrat »akcija« mazačev ni posrečila. Upamo, da bo sodišče z njimi tudi primerno ravnalo.
V zvezi s tem vandalskim dejanjem je tukajšnje časnikarsko združenje izreklo prizadetima listoma svojo solidarnost, ki se ji pridružuje tudi naš list.
SEJA SVETA STARŠEV V NABREŽINI
V petek, 19. t. m., se je sestal na redni seji svet staršev dijakov in dijakinj srednje šole »Igo Gruden« v Nabrežini. Kot je bilo sklenjeno na zadnji seji, so se tega sestanka udeležili tudi ravnateljica dr. Antonio! - Milič in razredniki vseh razredov.
Na seji so najprej obravnavali vprašanje učnih uspehov v prvem štirimesečju ter o-svetlilii vse pozitivne in negativne plati vzgojnega in izobraževalnega dela. Ugotovljeno je bilo, da stanje v prvem razredu ni preveč zadovoljivo tako glede na učne uspehe kot na
Rada bi Vas seznanila, kako je z našo ubogo slovensko šolo v Devinu. Šolo obiskuje skupno 12 otrok od 1. do 5. razreda, ki so skupaj in imajo samo eno učiteljico, kateri gre vsa čast za skrb in brigo, ki ima za otroke. Toda kaj si more pomagati, ima samo ena usta in dve roki in v tistih približno 4 urah pouka, komu naj razlaga in s katerim razredom naj nadaljuje vsakdanjo snov? Vsi otroci imajo potrebo po učitelju, za vsak razred posebej, od 1. do 5. razreda (saj zato hodijo v šolo), a vsega skupaj izračunano ima učiteljica 3/4 ure na razpolago za vsak razred.
Žalostno spoznanje za vse nas starše o-trok v naši slovenski šoli, da ni v celem okrožju Trsta enega učitelja, da bi nam ga lahko poslali v pomoč. Ved o isti je odgovor, da mora biti 16 otrok v šel! za dne učni moči, toda to je prazen izgovor, ker če bi bil še en učitelj na šoli, bi še kakega otroka vpisali k nam v šolo; tako ga pa ne ravno zato, da je samo ena učiteljica za 5 razredov, in tako se uničuje naša v prejšnjih letih tako lepo cvetoča šola.
Tako je prišlo, da so vsi naši otroci potisnjeni v en sam razred v slovenski šoli v Devinu. Italijanski otroci pa imajo dovolj prostora — vsak lahko hodi v svoj razred in vsak raz-
disciplino. V ostalih razredih pa je stanje nekoliko boljše.
Ravnateljica je nato orisala splošni položaj na šoli ter ponovno opozorila na vprašanje prevoza dijakov, ki je pereče in še ni bilo zadovoljivo rešeno. Na seji so proučili tudi problem dodatnega pouka, ki se bo začel prihodnji mesec. O podrobni organizaciji tega pouka pa boclo razpravi jli in sklepali na posebnem posvetu z vsemi starši.
Na seji so govorili tudi o zdravstvenem stanju otrok, za katere je bila pred kratkim uvedena redna zdravniška služba, in tudi o poučnih izletih, telovadbi ter šolskem športnem udejstvovanju.
Svet in profesorji toplo priporočajo staršem,’ naj ne pošiljajo otrok v šolo z nepotrebnim denarjem in naj skrbijo, da ne nosijo otroci v šolo nevarnih predmetov; vse to namreč hudo škoduje rednemu pouku.
Prihodnja seja sveta staršev bo predvidoma zadnje dni marca.
PREŠERNOVA PROSLAVA V NABREŽINI
Prosvetno društvo »Igo Gruden« je priredilo v nedeljo, 21. t.m., Prešernovo proslavo. Kljub nenadni obolelosti nekaterih organizatorjev in recitatorjev lahko rečemo, da je prireditev uspela.
Prvi je nastopil mladinski pevski zbor »Kraški slavček«, ki je pod vodstvom Sergija Radoviča lepo zapel dve pesmi. Namesto spominskega govora je Igor Tuta prebral spomenico, ki so jo slovenski predstavniki poslali že v začetku decembra predsedniku vlade Colombu.
Dijakinja Majda Terčon je nato na klavir zares mojstrsko zaigrala zahtevno Schubertovo skladbo. Nekaj Prešernovih pesmi so decitirali Igor Tuta, Majda Terčon, Patrizia Perčič in Vera Kukanja.
Prireditev se je zaključila z nastopom moškega pevskega zbora »Igo Gruden«, ki ga vodi Sergij Radovič. Zboru se pozna, da se pridno vadi, saj je dosegel že lep uspeh, zlasti kar zadeva zlitje in ubranost glasov.
red ima svojega učitelja, čeravno jih je le v enem razredu 16, ne pa v ostalih razredih.
Na tej stopnji »napredka« je danes naša šola in kaj si moremo mi starši pomagati, če so tisti višji od nas skoraj pozabili na naše otroke in jim ne pomagajo k boljšim šolskim razmeram in izobrazbi.
Oprostite za to moje pisanje, če Vam je vzelo preveč prostora, toda želeli smo si že zdavnaj Vam to pisati, da bi vsaj kdo vedel, kako je v devinski šoli, in da bi zvedeli, če je kdo, ki nam bi pomagal rešiti to našo šolsko težavo.
Opozarjamo šolsko skrbništvo in sindikat slovenske šole kot tudi druge pristojne oblasti in ustanove ter organizacije na ta skoraj neverjetni primer pred vrati Trsta, saj take 'enotne' šole za kar 12 otrok ni najti več niti v najbolj zakotni vasi drugih civiliziranih držav. Devin pa je, kot znano, pred vrati Trsta... Ali tisti manjkajoči štirje otroci, zaradi katerih šola v Devinu ne dobi še druge učne moči, več zaležejo kakor 12 resničnih, živih otrok? Birokracija, ki tako računa, ni le toga, ampak nečloveška. Ne bi radi rekli, da zato, ker gre za slovensko šolo... in slovenske otroke.
Uredništvo
prejeli smo žalostno stanje na devinski šoli
   Jz
Slovenski književniki v gosteh
Števerjan
ZABAVNI FESTIVAL — Z OBČINE
Ansambel »Lojzeta Hledeta in fantov z Britofa«, ®i jc s svojimi godalnimi in pevskimi nastopi že pridobil dober glas. Deluje sicer pod okriljem prosvetnega društva »F. B. Sedej«, a precej samostojno.
Za dan 2. maja razpisuje »Prvi zamejski festival narodno zabavne glasbe«, ki bo v Šte-verjanu »med borovci«. Za festival se lahko prijavijo slovenski narodno zabavni ansambli do 31. marca na naslov Prosvetnega društva »Sedej« (34070 števerjan - Gorica). V prijavi morajo biti točni osebni podatki voditelja in članov ansambla.
Nastopajoči bodo gostje števerjanskega prosvetnega društva. Posebna komisija pet glasbenih izvedencev in pot članov iz prisotnega občinstva po podelila najboljšim denarne nagrade (70, 40 in 20 tisoč lir) im častne pokale.
Življenje iin delovanje občinske uprave prehaja polagoma v urejen tok. Za danes zvečer je sklicana seja občinskega odbora, ki ima na dnevnem redu tudi točke, 'ki naj bi poravnale trenja med člani večinske skupine same
Te točke so zadnje na sejnem sporedu, in sicer sprejem odstopa štirih članov občinskega odbora in izvolitev novih. Sicer pa so sc v tem pogledu zastopniki posameznih skupin že menda domenili. Posebna točka obravnava tudi dokončen načrt za ureditev občinske stavbe in centralne kurjave.
Štandrež
PO STAREM OBIČAJU
V soboto dopoldne je doživela vsa slovenska štandreška soseska prav lepe običaje in navade. Poročila sta se namreč Nevenka Mozetič in Miloš Tabaj; oba iz štandreža. Ob svojem prehodu v novo življenje sta hotela, da se pri poroki Obnovijo nekatere domače šege. Zato pa je tudi bilo poleg povabljenih gostov dosti radovednežev pri poročnih obredih.
Najprej je billa v farni cerkvi slovesna maša in zakonska zaveza. Na koru so se domači pevci kar imenitno odrezali. Pred cerkvijo so domači fantje pozdravili novi par z napitnico, kot je bila stara navada. Potem se je razvil dolg svatovski sprevod na nevestin dom, kjer so ženina in nevesto veselo sprejeli po stari šegi. Sledilo je ženitovanj-sko kosilo, kjer se je pilo, jedlo, pelo in veselilo kol nekdaj v starih časih. Prav je, da sc obnavljajo nekdan je razigrane šege in šale
Označimo ga lahko prav na kratko: letoš nji pust je bil vsaj v javnosti res nekam preveč pust. Za pustno nedeljo so napovedale goriške mestne četrti pustno povorko z vozovi in maskami po glavnih ulicah. Razglašeno je bilo zbiranje udeležencev na Travniku ob 15.30. Prišlo je precej gledavcev od blizu in daleč; sodi jo, da kar desettisoč. Čakali so potrpežljivo na maske in sprevod, posebno še, ker je sijalo skoro pomladansko sonce. Pa so bili vsi razočarani. Nekaj pustnih alegoričnih vozov je res čakalo bolj v kotu, povorke Pa ni1 bilo nobene. Gledavci, v sinje nebo namreč, so menili, da je prazno čakanje tudi Pustna potegavščina, v resnici pa je bila le
V četrtek je obiskalo Slovenske šole na Goriškem enajst pesnikov in pisateljev iz Slovenije pod vodstvom Cirila Kosmača, predsednika Društva slovenskih književnikov.
Razdelili so se v posamezne skupine, ki so obiskale osnovne šole v Doberdobu dat v šolskem domu v Gorici. Otroci so z veseljem poslušali zlasti Brenkovo in Perocijevo. Gostom so tudi zapeli in jim pripeli lepe šopke.
Dopoldne so slovenski književniki brali iz svojih del tudi na nižji gimnaziji, kjer jih je sprejela ravnateljica LOjkova. Predstavila pa jih je in posamezne točke povezovala profesorica Bratuževa. Z izročitvijo daru in kratko zakusko se je končalo to literarno srečanje. Na licejiu in učiteljišču so se predstavili pisatelji Hieng, Šeligo, Božič in pesnik Kramberger. Pozdravil jih je v imenu ravnateljstva prof. Bednarik, dijakinja Hvala pa je orisala njih življenje in delo. Po enournem branju odlomkov, med katerimi je najbolj ugajal Hiengov, se je razvila tudi plodna debata, ki jo je vodil tržaški pesnik Marko Kravos. Le premalo časa je bilo.
Popoldne so se gostje odpeljali na izlet v Brda. Štirje književniki so pa brali iz svojih del dijakom na trgovskem zavodu.
Zvečer pa jc vseh enajst mojstrov besedne umetnosti čitalo odlomke v napolnjeni
ŽUPNIK MOZETIČ — UMRL
V Ravnah nad Cerknem je umrl pred štirinajstimi dnevi župnik Ivan Mozetič. Učakal je dvainosemdeset lot starosti, šole je obiskoval v Gorici. Brž po vojni, leta 1919, je prišel na Ravne kot kurat. Tu je opravljal dušnopastirsko službo petindvajset let. Tudi kot upokojenec je ostal na Ravnah med svojimi farani.
Poznali in spoštovali pa ga niso samo ti, ampak vsa Goriška. K Mozetiču, ki so mu nadeli šaljivo ime »Kugelca«, so hodili po zdravilna zelišča in čaje ljudje iz vseh krajev. Že kot študent se je 'bavil z. botaniko in jc poznal zdravilno moč sleherne travice. Ozdravil je dosti bolnikov, na stotine priznanj je prejel ta »goriški Kneip«. Pa tudi globe mu je italijanska Oblast včasih naložila, češ da zdravi za denar. V resnici pa je župnik Mozetič le dobrosrčno pomagal revnim in bolnim, za kar bo gotovo poplačan v nebesih.
velika pomanjkljivost v organiziranju. Tudi turistična ustanova »Pro loco« spi.
Stari Goričani so se ob letošnjem pustu spomnili, kako veseli in razigrani so bili nekoč pustni sprevodi po Travniku in Korzu. Zdaj se pa niti zabavati ne znamo več, so se kislo pogovarjali.
Mladina sc je pa le po svoje, in sicer v plesnih dvoranah in v bolj zaključenih družbah zabavalla. V ponedeljek in torek se je živahno vrtela v veliki telovadni dvorani Naša pa se je zabavala nekaj pustnih večerov »pri Pajku« in v dvorani Katoliškega doma. In tako je šel tudi letošnji pust mimo brez velikih iznenadenj in nezgod.
Prosvetni dvorani na Korzu. Goste je pozdravil tajnik Slovenske prosvetne zveze, ki je prippravtila ta srečanja. Poslušavci so navdušeno ploskali zlasti obema (pisateljicama, Hiengu in Filipiču in na koncu še posebej Cirilu Kosmaču za prisrčno podan odlomek »O sosedu Temnikarju«.
Po sporedu so 'se gostje zadržali v razgo-vo ru z goriš k im i prijatelji in se zahvaljevali za prav iskreni sprejem posebno na naših šolah.
Od strani nekaterih staršev smo prejeli tudi pripombe, naj bi se taka literarna srečanja z našimi dijaki Še nadaljevala. Potrebno pa je boljše organiziranje. Prav tako je potrebno tudi snov za branje novih leposlovnih del pravilno in pedagoško razdeliti. Ni vse enako primerno za dvanajstletnike in za licejce. Enako tudi ni še vse besedna umetnost, kar se na novo napiše, tudi če izvira iz »mladih« peres. Gb upoštevanju teh pripomb bodo literarno-kulturna srečanja z našo mladino dosegla svoj kvalitetni namen.
KAJ JIH SPET TIŠČI?
V torek dopoldne je hitela na goriško prefekturo skupina političnih ljudi. V njej so bili pokrajinski tajnik misovcev advokat Pascoli, misovska občinska svetovalca advokat Pedroni in dr. Coana, potem še misovski pokrajinski svetnik Ceschina ter tajnika iz Tržiča in Gradiške.
Vso skupino je sprejel podprefekt dr. Baum ob prisotnosti goriškoga kvestorja.
še preden so prišli do podprefekta, je izdala misovska stranka poročilo, da bodo njeni predstavniki izrazili prefektu silno ogorčenje, ker se tudi v naši pokrajini blati njihova stranka in njeni privrženci.
Po obisku so misovci spot napisali drugo izjavo, da so odposlanci prosili, naj predstavniki vlade na Goriškem tolmačijo v Rimu lojalnost goriške MSI do države in italijanskega naroda. Posebej so še dodali, da je mi-sbvsko vodstvo v Gorici tožilo županstvi v Ronkah in Gradiški zaradi protifašističnih lepakov, ki namigujejo na misovsko stranko.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA - ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA - v sodelovanju z E.M.A.C. Ii'z GORICE
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
PETER USTINOV ROMANOV IN JULIJA
komedija v treh dejanjih
V petek, 26 t. m. ob 20.30 Abonma za okolico v Katoliškem domu v GORICI Vozni red avtobusov za predstavo:
AVTOBUS št. 1: vozi skozi: Vrh odhod ob 19.45, Ruipo, Peč
AVTOBUS št. 2 vozi 'skozi: Doberdob odhod ob 19.45, Poljane AVTOBUS št. 3 vozi skozi: Jamlje odhod Ob 19.45 - Dol, Gabrje, Sovodn'je, Štandrež AVTOBUS št. 4 vozi skozi: Pevmo odhod ob 19.35, Oslavje, Števerjan - Dvor odhod ob 19.45 - Bukovje, Podgora,
ob veselih dogodkih. Novemu paru pa želimo dosti sreče!
JEetošnji govišfci pust
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
So&ovor za olirogfo mizo razočaral
Prejšnjo sredo zvečer je 'bil, 'kot smo že javili, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu pogovor za dkroglo mizo o temi »Zamejski človek v zavesti slovenskega pisatelja«. Ta pogovor 'je bil prirejen v zvezi z obiskom skupine slovenskih pisateljev v Trstu in v Gorici, kjer so priredili nekaj nastopov z branjem iz lastnih del, tudi na slovenskih srednjih šolah. Iz Slovenije so prišli člani Društva slovenskih pisateljev Peter Božič, Kristina Brenkova, France Filipič, Ervin Fritz, Niko Grafenauer, Andrej Hieng, Ciril Kosmač, Marjan Kramberger, Ela Peroci, Rudi Šeligo in Pavle Zidar. Isti so se tudi udeležili pogovora za dkroglo mizo, le da se nekateri, kot npr. Pavle Zidar, sploh niso oglasili k besedi, verjetno iz občutka mučne zadrege.
SPORNA KNJIGA VLADIMIRA TRUHLARJA
V Sloveniji in tudi na Hrvaškem (»Glas koncila«, št. 4 lotos) se je razvnela obsežna polemika o knjigi dr. Vladimira Truhlarja »Katolicizem v poglobit venem procesu«, ki jo je izdaja Mohorjeva dražba v Celju v svoji knjižni zbirki za 1. 1971. Uvod v knjigo je napisal mariborski pomožni skof dr. Vekoslav Grmič, medtem ko je koprski škof Jenko v pastirskem pismu posvaril vernike pred nekaterimi trditvami v tej knjigi. Beograjski nadškof Bukatko je priporočil svojim duhovnikom, naj se ne udeležijo predavanja, ki bi ga moral imeti Truhlar v Zagrebu. Truhlar je predavanje odpovedal iz osebnih, največ iz zdravstvenih razlogov. Pohvalni kritiki o knjigi pa sta napisala Rafko Vodeb v celjski družinski reviji »Nova Mladika«, ki jo ureja zdaj pesnik Stanko Janežič, in Vekoslav Grmič v novi številki revije »Cerkev v sedanjem svetu«. Nasprotniki očitajo Truh-larjevi knjigi, da vnaša v pojem Cerkve, dogme in morale relativizem v smislu kot zmote obsojenega modernizma in racionalizma ter se posebe jobreguje ob institucijo nuncijev, medtem ko njegovi zagovorniki poudarjajo, da mora biti v Cerkvi prostor tudi za kritiko.
Pred kratkim je bil razposlan v javnost Letopis Slovenske akademije znanosti' in u-metnosti (SAZU), ki prikazuje stanje te najvišje kulturne ustanove ob koncu leta 1969.
Akademiji predseduje od leta 1952 dalje dr. Josip Vidmar. Podpredsednik je inž. dr. Anton Kuhelj, glavni tajinik pa zgodovinar dr. Milko Kos.
Akademija se deli na pet razredov: 1. za zgodovinske in družbene vede, 'ki ga vodi dr. France Stele; 2. za filološke in literarne vede s tajnikom dr. Francetom Koblarjem; 3. za matematične in tehnične vede, tajnik je dr. Kuhelj; 4. za prirodoslovne in medicinske; vodi ga akademik Rakovec in 5. za umetnosti, kjer je tajnik književnik Bratko Kreft.
Ob koncu leta 1969 je 'štola akademija dva častna člana, in sicer Josipa Broza Tita ter Edvarda Kardelja, 33 rednih članov in 42 dopisnih. Med temi je 17 domačih članov. Med letom 1969 so umrli trije dopisni člani, tujci.
Že tema za ta pogovor je bila namreč nesrečno 'izbrana, 'ker je nehote napravila iz »zamejca« neko posebno kategorijo Slovenca, in to prav v času, ko se trudimo ne le poudarjati, ampak tudi dejansko zagotoviti enotni slovenski 'kulturni in narodni prostor. Iz naslova tega pogovora za okroglo mizo pa je — gotovo nehote — odsevalo prav nasprotno, namreč tisto, kar je danes eden najbolj žalostnih pojavov slovenske narodne stvarnosti — razpadanje slovenske zavesti v razne občinske, lokalne in regionalne, manjšinske, zamejske in zdoms!ke, pa tudi ideološke in »proizvajalske« skupnosti, kakor da ni ničesar več, kar naj bi nas povezovalo v eno samo narodno skupnost, to je celoto ali enoto.
Ni čudno, da se o tako omejeni temi ni mogla razviti sproščena diskusija. Dejansko nihče ni vedel, o čem bi pravzaprav govoril, in tako so privlekli v debato zadeve, 'ki skoraj niso bile v zvezi s postavljeno temo. Opaziti je bilo, da se niti gostje niti tukajšnji pisatelji in niti poslušavci niso dobro počutili in prišlo je do živčnih reagiranj in predvsem do
V Slovenskih knjigarnah v Trstu s© je pojavite nedavno bela broširana drobna knjiga z naslovom »Srečko Kosovel v Trstu«. Napisali' so jo Srečkov brat Stano Kosovel, Boris Pahor in Milko Bambič. -Vsebuje pa tudi pisma Srečka Kosovela. Knjižica obsega 88 strani in je za ta obseg zelo bogalta na vsebini iin resnično zanimiva.
V uvodu je takole pojasnjeno, kaij Vidijo avtorji v Srečku KoiSovelu in kaJj jih je nagnilo k temu, da so izdali knjižico z dokumenti o njegovem odnosu do Trsta oziroma njegovih bivanjih v Trstu: »Pesnik, ki je vzdrhtel ob slutnji, da bo dokončna poguba neizogibno »pustošila zemeljsko domovino, če človek ne bo postal merilo vsega obstoječega, je, še predem se je posušila rdeča prst njegove gomile, postal klicar in svečenik novega humanizma. Zato je naravno, da tržaški slovenski ljudje Občutimo nenavadno bližino
Za nova dopisna člana sta bila izvoljena na občnem zboru akademije prof. prava dr Jože Goričar iz Ljubljane in prof. Branislav Djurdjev iz Sarajeva. V drugem razredu za filološke in pravne vode je bil izvoljen za rednega člana profesor romanske filologije dr. Stanko Škerlj; za dopisnega pa dr. Frank VVollman, profesor v Brnu. Za dopisne člane v matematično-tehniččnem so bili imenovani trije profesorji z ljubljanskih tehničnih fakultet: dr. Roberl Blinc, dr. Peter Gosar in dr. Lujo xuklje. V prirodoslovno-medicin-ski razred sta poklicana kot dopisna člana profesor medicine šelešnik in biolog dr. Wra-ber. V umetnostni razred so pa bili sprejeti arhitekt Edvard Ravnikar, književnik Gustav Krklec iz Zagreba in pisateljica Desamka Maksimovič iz Beograda.
V dvajseti knjigi Letopisa SAZU so podani tudi Obširni načrti za bodoče znanstveno delo in nove knjižne izdaje, v kolikor ne bodo ovirala tega prizdevanja nezadostna finančna sredstva.
zadreg. Eden izmed gostov — Peter Božič — je šel celo ta'ko daleč, da je očital našim »zamejskim« pisateljem njihovo povezanost z narodno tematiko kot zaostalost. Talkine lekcije iz vrst članov Društva slovenskih pisateljev bi si v Trstu ne bili pričakovali in zato je zapustil ta »pogovor« v nas razočaranje.
POLEMIKA O NARODNOSTI
Prva (1-2) letošnja številka revije »Prostor in čas« prinaša na uvodnem mestu tri polemične eseje pod skupnim naslovom »O narodnosti«. Vladimir Kavčič je napisal esej »Je narod ovira napredku?«, v katerem odgovarja čudni teoriji Dušana Pirjevca in nekaterih drugih o kapitalističnem izvoru naroda, ki da bo s kapitalizmom vred tudi izginil. Kavčič opozarja: na nepravilnost in nevzdržnost take teorije in zaključi svoj esej z ugotovitvijo: »Dilema med nacio. nalnim in funkcionalnim torej nikakor ne more zaobseči aktualne problematike te družbe. Kvečjemu se ji izmika in jo pomaga zavijati v še večjo meglo.«
Anton Slodnjak je prispeval esej »O narodnosti in jeziku«, France Vodnih pa svoje predavanje »Naradnost in religija«. Oba potrjujeta vrednote narodnosti, ki pa je, kot opozarja France Vodnik, ne bi smeli mešati ali celo istiti z versko ali ideološko pripadnostjo.
Kosovel v Trstu”
lirika, ki je domač na 'naših ulicah in na našem bregu. Tega popre/j nismo bili opazili, ker 'je bil pomešan z množico, ker je sredi vrveža bil eno z nami, zdaj ujet v zmešnjavo mestnega hrupa, zdalj zamišljen opazovalec v odmaknj eni tiilšimi ljudskega vrta... Naj bodlo 'tukaj objavljena pisma skromno nadomestilo za 'korespondenco, predavanja in druge Kosovelove spise, katerih štiri desetletja po pesnikovi smrti žal še nimamo zbranih. Slovenski mladi razumniki, ki se danes pri nas ogrevajo za korenito spremembo svelta, bodo že v teh nekaj objavljenih Kosovelovih straneh mogli zaslutiti, da se sleherna preosnava v svetovnem merilu lahko začne samo z zakoreninjenostjo v domačem 'svetu, z vživetjem v psiiiholOško, kulturno, ekonomsko in socialno stvarnost rodne skupnoslti in v njeno zemljepisno danost. Zalkaj Srečko Kosoveli je je-snik planetarne razsežnosti predvsem zialto, krr ie vzklil iz naše resniičndštii 'in postavil 'slovensko usodo za osnovo univerzalne človeškosti.«
Stano Kosovel je prispeval za knjižico biografski spils »Srečko Kosovel med Ljubljano in Trstom«, v katerem opisuje Srečkova potovanja v Trst oziroma njegova večkraltna bivanja v Trstu. Da nam konkretno predstavo o Srečkovem življenju. Boriš Pahor je podal v spisu »Srečko Kosovel v Trstu« tisto, kar 'je mogel sam dognati o tem, predvsem kar je zvedel od Srečkove sestre Tončke, pa tudi od drugih, ki so Srečka poznali. Milko Bambič je Opisal svoja srečanja s Srečkom Kosovelom. Sledijo Srečkova pisma domačini, slikarju Avgustu Černigoju 'ter profesorju Ivanu Prijatelju. Knijižitao ilusltriraljo reprodukcije raznih dokumentov, nekaj Srečkovih fotografij, ki nam kažejo pesnlika čiislfco drugačnega, mnogo bolj Vitalnega, kot tiste, ki smo jih bili doslej vajeni, in pa nekaj Bambičevuh, delno dvobarvnih Vinjet. Knljilga je zelo primerna zlasti za darilo dorašoajoči mladini, pa tudi odraslim prijateljem.
Pri čaisniški založbi »Delo« v Ljubljani je izšla knjiga »Koroška znamenja«, ki jo Je naipi-sai Jože Šircelj. V slovenskem ta tudi koroško-1 nemškem tisku je vzbudila precejšnje odmeve.
SLOVENSKA AKADEMIJA
Knjiga »Srečko
Umeiiibtof*
Higiena
pri pridobivanju mleka
Beseda »higiena« je grškega izvora. »! Iy-gieia« je bila pri starih Grkih boginja zdravja
m zdravstvene nege. Stari Grki so bili torej v tem pogledu zelo napredni. Skušajmo jih posnemati posebno na prehrambenem področju, kjer je dosti govora ravno o higieni.
Govoriti o higieni pri pridelovanju mleka je precej tvegano, vendar je dobro vedeti, da bo slej ali prej tudi tu prišlo do ustrezne zakonodaje. S 'tem nočemo reči, da se živinorejci ne potrudijo dovolj, da 'bi omeli čiste hleve in neoporečno posodo, vendar smo v resnici še precej daleč od tistega stanja, ki bi ga zahtevalo pridobivanje v vseh ozirih kvalitetnega in ieoporečnega mleka. Vsekakor bo zakonodaja iv prihodnosti morala zajeti vse stopnje od molže v hlevu preko predelovanja in ravnanja z njim do oddaje potrošnikom. Poglejmo sedaj, kateri ukrepi so za higieno mleka najvažnejši in ki zanimajo predvsem živinorejce. Na prvo mesto gre postaviti splošno čistočo v hlevu, ustrezno negovanje in oskrbovanje goveda, čistočo pri samem molzaču, primerno molžo, čiščenje in razkuževanje molzne opreme in posode ter ustrezno ravnanje z mlekom kot preceditev, hlajenje in spravljanje mleka itd.
HLEVI
Hlev mora že v gradbenem pogledu imeti vse potrebne pogoje za 'bivanje molzne živine, 'tako da imajo živali npr. dovolj prostora in udobna stojišča ipd. Potrebna so nadalje suha, topla ‘n dobra vzdrževana tla, s suhimi ležišči. Okna naj zavzemajo približno eno desetino talne površine. Urejene morajo biti naprave za zračenje, dalje ustrezne jasli ali krmna ploščad in pa primeren odtok za gnojnico itd. Seveda še ni dovolj, da je hlev primerno zgrajen in opremljen, moramo ga tudi dobro vzdrževali. Najmanj enkrat na leto ga moramo temeljitoprebditi in ob tej priložno-nosti opravil ti vsa manjša popravila in vzdrževalna dela. Da bomo hlev obenem tudi razkužili', dodajmo beležu pol odstotka formalina ali kako drugo razkužilo s klorom, če drugega nimamo, pa modro galico.
NEGA IN OSKRBA GOVEDA
Najboljša oskrba goveda se začne pri sami krmi. Izločiti moramo vse plesnivo, nagnito ali pa vlažno krmo, pa tudi blatno seno, žaltava močna krmila itd. Krma mora biti vedno čista in nepokvarjena. Če krave driska jo ali pa trpe za drugimi prebavnimi motnjami zaradi krčev, napenjanja itd., je čisto gotovo glede krme ali krmljenja nekaj narobe, izjema je le, če krave driskajo zaradi o-kužbe ali prehlada.
ČISTOČA MOLZAČA IN MOLŽA
Prvi pogoj zdravega mleka ni samo zdravje samih krav, ampak tudi zdravje molzačev, kii ne smejo bolehati za nalezljivimi boleznimi. Od pravilne molže je odvisno tudi zdravstveno stanje goveda, zato naj molzejo le ljudje, ki so za to delo izurjeni. Pred molžo naj si molzač umije roke s toplo vodo in milom do komolcev, nato pa obriše s čisto brisačo, da ho molzel s suhimi rokami. Če vimena krav le niiso preveč umazana, zadostuje, da jih pred molžo trdo obrišemo .s krpo, namočeno v mlačni vodi, ki smo ji dodali malenkost kakega klorovega razkužila.
Nato jiih obrišemo do suhega z drugo čisto krpo. Hudo umazana vimena moramo umivati posebej. Prve kapljice mleka pomolzemo v 'posebno posodo in ne na tla. Molsti moramo hitro in krepko izmolsti mleko do zadnje kapljice. Med molžo naj vlada v hlevu popoln mir. Mleko, ki ga pridobivamo s strojno molžo, je bolj čisto, kar se tiče prahu in druge nesnage. Tam kjer znajo stroje tudi dobro čistiti in razkuževati, vsebuje mleko tudi manj klic kot pri namolzenem mleku.
(dalje)
OBVESTILO PRIDELOVALCEM OLJK
Kmečka zveza obvešča pridelovalce oljk, ki so lani vložili prošnje za državno doklado 269,69 'Ilire za 'kg. iztisnjenega olja, pa je še ni&o prejeli, da 'bodo v kratkem dobili zadevna nakazila pokrajinskega madzorništva za prehrano. Pred meseci je približno polovica upravičencev že bila izplačana (pridelovalci' iž tržaške im m iiljske občim® ter nekateri Hz 'dolinske), seidaij Ije pa omenjeno nadzorniStvo prejelo od države nakazilo še za ostale.
Za doklado za olje, pridobljeno iz zadnjega oljčnega pridelka, je pa rok za vlaganje prošenj 30. alprill. Ker ipa še ni na razpolago potrebnih tiskovin, bo Kmečka zveza pravočasno obvestila vse upravičence, kakor hitro ijiiih 'bo prejela, da jim jih bo izpolnila im oddala.
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA BOR - CASTELFRANCO VENETO 58:43 (34:22)
Vse kaže, da našim fantom koristi celonočni ples. Salj 'so v nedeljo, poltem ko so celo noč dela® in se zabavali na plesu, gladko premagali nevarno ekipo l'z Caetelfranča, že Od Vsega začetka je plavim šlo vse kot namazano; nizali so koš za košem, nasprotnik pa 'se nii mogel znaijti. Posebno se je v nalših vrstah odlikoval Fabjan, ki je s točnimi meti 's 'Skoka zasenčil vse ostale strelce. Borovoi so poleg dobrega napada pokazali tudi uspešno prestrezanje nasprotnikovih žog v napadu. Bor 'se 'je s to zmago pomaknil nekoliko više na lestvici im trenutno je njegov po-Ložaij varen ter zadovoljiv. Vsi 'igralci so v nedeljo igrali zadovoljivo ter mirno, to pa je posledica tega, da ekipa 'sedalj nima več nikakih ambicij za napredovanje. Pametno bi bilo, da bi v madalljevatriju prvenstva 'trener prof. Mari skušal vključiti v ekipo čiimveč miovih igralcev, ki bi si tako nabrali prepotrebnih 'iizkušemlj za tako zahtevne nastope.
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA BOR - FARI ULTRAVOX 3:1 (15:7, 14:16, 17:15 15:12)
Borovke so v nedeljo slavile ponovno zmago in s tem dosegle absolutno varen položaj na lestvici ter s tem svoj cilj, po obolelosti Pernarčiče-ve. Kljub zmagi pa igra Tržačank ni zadovoljila; edina, ki je opravila dobro svojo nalogo, je bila Pečarjeva, ki je škoro sama povedla ekipo do zmage. Nasprotnice so se pokazale za povprečno ekipo, k‘i pa je zelo bojevita im ima dobro obrambo. Igra sama je bila izenačena in razen prvega seta, so bili vsi ostali zelo borbeni. Sedalj čaka plave domači derby z Bregom
g Tržaškega
PUSTNI SPREVOD NA OPČINAH
V soboto popoldne je bil na Opčinah zdaj že tradicionalni pustni sprevod, ki je privabil tolliiko občinstva, tudi iiz Trsta in okolice, da je bilo že kar težko kaj videli, kdor ni imel trdnih komolcev, da se je pneri'1 v prvo vrsto, ali kdor ni bil za glavo višji od dingih. To pa so bili seveda le nekateri.
Med lepim številom vozov s skupinami šem se je najbolj odrezala skupina iz Ban z velikansko podgano iz »Kraškega narodnega parka« — to je seveda mestno smetišče pri Banih, ki je kljub vsem protestom še vedno tam. Podgana je obračala veliko glavo z dolgimi brki in ovohavala — morda je iskala tiste »zaslužne« z mestne občine, ki so ji pripomogli, da je lahko v miru in obilju tako zrasla, in ki la'ko »skrbijo«, da smetišče ostane tam kjer je. Najbrž se jim je hotela zahvaliti. Skuipina iz Banov je dobila za to podgano prvo nagrado. Dingo nagrado pa je dobila simpatična mlada 'skupina s Kon-tovela, ki je prikazovala zbor hipijev na otoku Wight. Plesali so, zvijajoč se v bokih, da je bilo veselje, eno izmed deklet pa je pridno prodajalo »hašiš« iz velike kangle, seveda s popustom za nakupe na veliko. Bilo je tudi še nekaj drugih skupin z duhovitimi domislicami, tako npr. tista, kjer je »Titus Magnus« pral »za-morca« (Mora) zaradi cone B. Nekaj skupin je prišlo tudi iz one strani meje, zlasti iz Divače.
Skupina iz Banov s svojo podgano je dobila v torek prvo nagrado tudi pri pustnem sprevodu v Miljah.
niiirraivo tekmo naših predstavnic.
MINELLI - ZARJA 3:0 (15:3, 1'5:8, 15:9) Bazovke So na gostovanj u doživele nov poraz im tako je njihov položaj precelj kritičen. Vse namreč kaže, da se bosta za obstanek v B ligi borili prav ekipi Sokola ter ZaiTje; res škoda,, da bo po vsej verjetmositii' izpadla ena naših ekip Miinelli se je izkazali za solidno ekiipo, ki upravičeno zaseda prvo mesto ma začasni lestvici Proti takemu moštvu So se naša dekleta lahko le častno borila.
OMA - BREG 3:0 (16:14, 15:11, 15:10)
Z nedeljskim porazom Si je Breg zapravil še zadnjo 'priliko, da bi končno že enkrat osvojil prvo mešlto im ise talko kvalificiral v finale za napredovanje v A ligo. Naša dekleta so izgubila predvsem zaradi utrujenosti, 't.j. zaradi 'Sobotnega plesa. Praiv v naljbollj kritičnih trenutkih igre so Dolmčanke neverjetno popustile im dovolile 'someščamkam, da so Osvajale sete in končno tudi dve dragoceni točki, ki sta jih sedaj privedli na sam vrh lestvice, kjer so 'skupno z ekiipo Primavera Marzotto. Seti so potekali vsi izenačeno; v prvem pa so Brežamke imele celo set žogo, ki pa je n'ilso 'izkoristile. OMA 'je vedno proti kancu zaigrala zbramo im tako ugniala bolj izkušene nasprotnice. Tretji set ise je začel katastrofalno za Brežamke, 'salj je OMA vodila že s 7:0. Plave So se zbrale, dohitele nasprotnice ter celo povedle 8:7. Tedaj pa se je praktično tekma zaključila, saj so Dol'iinča'nke zbrale do konca le še dve točki.
COMA - SOKOL 3:1 (15:6, 15:2, 15:3) Nabrežinke nadaljujejo s porazi 'im tokrat so z medlo igro izgubile z eno najmočnejših ekip prvenstva. COMA je z izredno Bolgarko čaira-(Nadalj. na 9. strani)
Tajništvo Kmečke zveze
TEDENSKI PREGLED DOMAČEGA ŠPORTA
i in prepričam! smo, da bomo lahko Videli spet za-
F. J.-69 SMRT
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 28. februarja, ob — 8.00 Koledar;
8.30 Kmetijska Oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Igra čembaMistka Guildi;
10.00 Barrierov godalni orkester; 10.15 Poslušali bodte; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 OJ.laja za najmlajše: »Monika poltuje na Madagaskar«. RO, vodi Lombarjeva; 11.35 Ringaraja za naše malčke; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vena in naš čas; 12.30 Staro in novo v zabavni glaisbi predstavlja naša gospa; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta;
15.30 P. Scamziami: »Aleksander«. Drama v 2. dejanjih; 17.10. Parada orkestrov; 17.30 Revija zborovskega petja; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Bednarik: »Pratika«; 19.00 Lahka glasba; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Naši kraji in ljudje v slovenski u-metnosti; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.20 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 1. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Rad ib za šole (za srednjo šble); 12.00 Na pianblo iigra Grazy Otto; 12.10 Kalanova: »Pomenek s peslušavkami«; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Dišc-time - Misli lin nazori - Ne vse, toda o vsem;
18.15 Umetnost, književnost iln prireditve; 18.30 Radio za šole (za srednje šole); 18.50 Deželni skladatelji. Stanko Malič: Kukavica nagajiivka; Pesem; Moja mamica. Sopr. Berce-Košuta, pri klavirju Demšar; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«;
19.15 Zbor »E. Solvay«; 19.40 Postani govori - dr. K. Humar »Molitev - Osebni razgovor z Bogom«;
20.00 Športna tribuna-, 20.35 Glasbene razglednice; 21.15 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti1. Pianistka Marina Horak; 22.05 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 2. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Igra saksofonist Rollins; 112.10 Bednarik: »Pratika«; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za. mlade po-Slušavce: Plošče za vas - Novice iz svelta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Komorni koncert;
19.00 Otroci pojo; 19.10 Novele V. Bartola: »Kantata o zagonetnem vozlu«; 19.25 Moški zbor »V. Mirk« s Proseka in Kointovela vodi Ota; 19.45 Glasbeni besUsellerjii; 20.00 Šport; 20.35 Pfezetti: »Umor v katedrali«, opera v 2. dej. z medigro; V odmoru (21.20) Pertot: »Pogled za kulise«; 22.20 Zabavna glasba.
♦ SREDA, 3. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol); 12.10 Brali smo za vas; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst - Slovarček sodobne znanosti - Jevnlikar: : »Slovenščina za Slovence«;
18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole (za I. stopnjo Osnovnih šol); 18.50 ObOiist Luciano Glavina, pri 'klavirju Zanettovich. Zanettovich: Sonaitima za oboo in klavir; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 »Beri, beri rožmarin zeleni«; 20.00 ŠpoTt; 20.35 Simf. koncert; 21.45 Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glasba
♦ ČETRTEK, 4. marca, Ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Po društvih in krožkih: »Prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine«; 13.30 Glasba po željah;
17.00 Tržaški mandoTihiisitični ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Diisc-time - Kako in za« kaj - Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.10 Pisani balončki;
19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 Šport; 20.35 E. La-biche: »Moja draga Izmena«. Komedija v 1 dej.;
21.30 Igra zabavni orkester RAI te Milana; 21.50 Skladbe za lutnjo Sdntina Garsija te Parme; 22.05 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 5. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šOle (za II. stopnjo osnovnih šol); 12.10 P. Benigno: »O vpliivu zdravil na razmerje med vodo in sOlmi v organizmu«; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol) 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. ŠiVic: Sosredja, simfonija za recitahta in ork. Simf. orkester RTV Ljubljana, vodi Hubad; 19.20 C. Silvestri: Zgodovina tržaškega pomorstva: »Ustroj in usluge tržaške trgovske mornarice v 16. in 17. Stoletju«; 19.40 POStni govori - dr. L. Škerl: Molitev »Oče naš«;
20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.55 Folklorni plesi; 22.10 Zabavna glaiSba.
♦ SOBOTA, 6. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 N. Kuret: Ljudska verovanja in vraže: »Skrivnostne naravne moči«; 13.30 Glas-
»Tudi jaz, kaidar sem sam. Te dni, 'ko sem bil doma, nisem pokadil nobene oiigarete in niti nisem začutil želje, da bi jo. Malti 'bi ne bila zadovoljna.«
»Jaz pa nisem kadil zaradi Anice. Njej je kajenje prej ugajalo, odkar pa je zbolela, ne sme kaditi. Zato 'sem se vzdrževal še jaiz, da bi ne prihajala preveč v 'skušnjavo.«
Vsaij hUp je omenjal Anico. Očitno mu je bilo to v olajšanje.
Potem Sta govorila o Tinetovem bivanju v Ljubljani, o univerzi in o klubu. Rudi je imel nekaj zvez s fanti iz levičarskega študentovskega kluba, toda Tine jih ni poznal.
»Še nikoli nisem bil tam,« je rekel.
Rudiju morda ni bilo prav, da se ni bolj približal levim študentom, vendar ni nič rekel. Bil je preobziren za to, ali pa mu v resnici ni bilo več toliko do tega.
Spet sta nekaj časa molče kadila.
»Kaj misliš o procesih v Rusiji?« je nenadno vprašal Kos.
»Kakšne procese milsiiš?« je iznenaden in v zadregi vprašal Tine, čeprav je takoj vedel, kakšne procese misli Rudi.
»No, proti Tukačevskemu in drugim. Misliš, da so bili res krivi?«
»Česa?«
»No, tistega, zaradi česar so bili obsojeni. Da so izdajali revolucijo in sovjetsko državo.«
»Ali ti verjameš, da so bili krivi?«
»Ne vem...,« je rekel Rudi. Zdelo se je, da se je nasmehnil, tdda najbrž je bil to samo živčen refleks. Iz oči mu je gledalo nekaj kakor strah.
»Po mojem niso bili krivi. Saj nd mogoče. Noben človek ne more biti takšen pošašten lažnivec in hinavec. Že samo sovraštvo bi jih bilo prej ali slej zapeljalo v kako spontano dejanje, v Izbruh odpora proti režimu, ki bi ga hoteli zrušiti. Sicer nisem psiholog, a kolikor poznam človeško psihologijo, je nemogoče, da bi se moglo toliko ljudi toliko časa tako popolnoma hliniti.«
»Zakaj so potem priznali?«
»Ali milsiiš, da jlih niso mudili?«
»Mislim, da ne. Sami so izjavljali, da priznavajo prostovoljno. Sami so se obtoževali. Tudi takih Stvari, ka/terih niti nišo bili obtoženi in o katerih ni mogel nihče razen njih vedeti, da so jih počenjali.«
»Ali bi se recimo ti obtožil samega sebe stvari, katerih ne bi bil obtožen?«
»Če bi me pekla vest.«
»Misliš, da so se obtoževali samo zato, ker jih je pekla vest?«
»Ravno to je, da tega ne vem. Zato sem te vprašal, 'kaj ti milsliiiš.«
»Jaz mislim, da nilso počenjali tistega, česar so jih dolžili, in da so bili obsojeni po nedolžnem.«
ba po željah; 14.45 Glasba te vsega sveta; 15.55 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste; 16.10 Operetni Odlomki; 16.30 »Pod svobodnim soncem«. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu; 16.50 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušavce: Sobotni sestanek - Lepo pisanje - Moj prosti čas; 18.15 Umetnost; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Družinski obzornik pripr. I. Theuer-schuh; 19.30 Otroški zbor RTV Meograd vodi Vauda; 19.45 Jelly-R011 Mortoris Red Hat Pep-pers; 20.00 Šport; 20.50 »Električna luč«. Napilsai D. Cuttin. RO, režira Kopitarjeva; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba.
»Se ti zdi, da je to mogoče?«
»Meni se zdi mogoče. Tebi ne?«
Ne vem. Razmišljam. A ne morem pogrun-taJti. Zakaj se niso branili?«
»Saj. Vsako živo bitje se brani smrti, oni pa so naravnost silili vanjo. To ni naravno.«
»Toda zakaj?«
(dalje)
& p O % I
(nadaljevanje s 7. strani)
kovo nadoknadila vsako pomanjkljivost, ki jim jo je povzročalo igrišče na prostem iln brez težav spravila v kozji rog milride Nabrežinke. Igra SOkOlic je bila proti pričakovanju Slaba; morda je to pripisati pulštnli utrujenosti lin prvemu nastopu na proštemč vsekakor pa tudi v normalnih pogOjlih bi Nabrežinke ne mogle proti taki ekipi ničesar.
MOŠKA B LIGA BOR - TOMBOLINI 3:0 (15:10, 15:13, 15:5)
Naši fanltje So Odpravili kandidata za nazadovanje v manj kot enii uri in prav to nam na-bolij jalsno kaže razliko m Od Obema moštvoma. Tržačani 'So se predstavili na Igrišču le v šestih z edinO skrbjo, da oimprej Opravijo in gredo na ples. Verjetno si tudi naViljači miso pričakovali mnogo Od te tekme, salj je bila telovadnica skoro prazna. Bor je torej v glavnem zaključi letošnje prvenstvo, 'salj mu je drugo mesto zagotovljeno, na prvo pa na žalost ne more več misliti. To se opaža tudli pri liigri posameznikov, ki niso več tako zbrani, kot so bili v začetku. Ta letošnji največ ji uspeh naših famitoV pa je najboljše zadoščenje za vodstvo, trenerja ter 'igralce same.
ketna
PLAČAM po 100 do 200 tisoč lir za kolekcijo ali posamezne kopije mladinskih zbirk:
TOPOLINO - Tre porcellini - Pape-rino - Audace - Supplementi (dodatki) k Topolino - La risata - Yumbo - letniki od 1930 do 1940.
Pisati na naslov: Fermo posta TS, passa porto n. 2269661 /P.
V oceno smo prejeli:
Drago in Samo Pahor: »Začetek osnovnega šolstva v tržaški okOIioi«. StodevOtdefeet let ške-denjske ŠOle. Založništvo tržaškega tilstoa. 1971. 16 Strani.
Janez Janžekovič: »Gabrieli Marcel in njegovo delo«,, Ljubljana, 1971, Založba Naše tromo-istovje, 32 strani.
»Mir ljudem dobre volje«, spisali Franc Mihelčič SDB, založba »Knjižice«, Ljubljana-Rakov-nik, 1970. '
»Glas koncila«, kaltdličke dvdtjedne novine, god. X., 41001 Zagreb, Kaptol 8.
Drago Pahor: »Pregled razvoja osnovnega šolstva na zapadnem robu slovenskega ozemlja«, iposeben odtiils, izdal Slovenski šolski muzej, Ljubljana 1970. 102 Strani.