Poštnina platem i gotovini
Leto X., št.-50 („JUTRO" XX., St. z^j a) Ljubljana, ponedeljek 18. decembra 1939
Cena l
bl*Jttklll.<l«l, . lUUMillia f\Jlrtl llfVto i
-	1'elefop *t $122 S123. 3124.
srn mt» InsfiHirr MttfieK L.tur>Mana. Selen«
ourgova al - Tel S49V m 24«2 Podružnica Manhor 'JraisKj trg 1
Tetefot *t <455 Podružnica 'ene »v-«-h nova Ulica 2
—	Teiefor n 1»0 Podmeni. » lesenice Pn Kolodvoru
St 100
Podružnic« \nvr mesto: LJubliansKa St t2
Pn<tm*ni<-a l>rmvlle: v niftl dr Baum-
Uredništvo:
Ljubljana Knafljeva oi & reiefoo
St 3122 3123 3124 3125 in 112«. Ponedeljska izdaja »Jutra« i2na)a vsa» aonedenek ejutra) - Na» roCa * »osebe' in vena oc :>"Stl prelemana Dtn 4.- oc raznaAal-tih iostavMena Din 5.- mesečna
Maribor Grajski St 2455
trg St 7. Teiefon
PONEDELJSKA IZDAJA
Celje. Strossmaverleva ul L Tel 65*. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi oc tarifu

antika križarka .Admiral Graf Spee*
vedno v urugvajski luki
Verjetno pa bo še nocoj odplula
Na prošnjo nemške vlade je uragvajska vlada znava podaljšala rok za
odhad nemške križarke
Križarka je popolnoma pripravljena za odh od, a verjetno Se čaka, da izkoristi not za beg — Skušala se bo zate 51 v argentinsko luko — Angleške vojne latfje preže na njo blizu obale, kjer pa se zbirajo tu£i nemške vojne la£je in podmornice, tako da pričakujejo novo pomorsko bitko
Montevideo, 17 dec br. V nasprotju s prejšnjimi napuvedbami, da peteče r«.k, k ga je dovolila urug^aJska vlada nemški kr.žarki »Admiral Graf Spee« za pzis.anel v mc.itevideški luki, že v pritekli noči nemška križarja do tega trenutka (ob 20 srednje evropskega časa) še n' zapustite luke in je še vedno v Montev deu.
Včeraj so se ves dan nadaljevali razgo veri med urugvajskim zunanjim m"nistr m in nemškim poslan kom. dočim je imila urugvajska vlada skero reprcs'ana poKve-tcvarja. Kakor se je moglo izvedti. ie nemJki poslanik po nalogu s oje v ade zahteval od urugvaj ke vlade prdaljšan'e roka za zadržanje križarje »Admiral Graf Spee« v urugva/^kj luki. IzgVdi. da je urugvaj'ka vlada tej želji nemške vlad«> c* d la. vendar pa tako. da mora n^m-ši a kr>""arka najkasneje do polnoči zapustili luko.
K'kor pr?"akuj°jo Fe bo t« tud! zgo^i-lo. Davi ob 7. je pr;šel poveljnk kr žarve kapitan Langdcrf, ki je imel pred tem vso noč trajajoča posvetovanja na nenvk»m poslaništvu. na krov križarke.	trm
£o že popravili luk- je na trupu ladie. k| so jih zvarili z velikimi 7ek'enimi plošr-a-m'. Prav tako so natovoril' ni kmarko velike zalege živil in drugih potrebšč!n. doprldne so tudi zakuril,- cfro-e tak„ fla je križarka. k' jj gorijo Dieslovi motorii, pod polno paro in vsak hip pr pravljena za odhod.
V	argle?k;h krrg'h so prepr"e<>«i. ^a hc,:;e prveljn'k remške kiižarke ;zkor'?t li dcc za beg iz luke. Po vesteh ki so razširjene v pr merskih krog"h v Mo"t<-vid u. ut>;mo Nemci, da se iim bi posr''č:li pre-b:ti blokado a*-g'ešk"h vojn;h ls d j ter pobegniti v drugo nev'ralno luko k:er bi se Eir-g'a zopet zrdržati par d-i in izk^rVUti ta edmer za popravilo pc^kotlb v o,;lop-nih stc'p"h. Smatrajo za verjetno, di se bo križarka »Adnvral Graf Spee« skuhala zateči v argentinsko I"ko Buenos A"res.
V	angleških p mork'h kro~"h nre-prtani. c"a se t-*> na?rt n^ bi pesr»-č'l Angleške vojne lad e so brdro na s'ra5' vole" tes-a pn iir-aio na ra^p^l^g-* 50 l~f?l. ki krojijo ob r^a'i i*i hi"1-") po^ji n' tr'-ba-je nemške k'iž?rke. Cim bo 75>p--s"a od Arf'p?ev nr^nava-"! nevralni ras treh nrli o1^ nh^e. jo ho<l-> 3-g'^ške v»\i"e ladfe r^prdie. Po r^d"1"* vs^h s« tndi z nemške str?'-' n*"'*rravl;^.io i" t-k ev-pad in so po"J»li na n"mo" v? kr:"ark. ir>i*r\ n.fmi tnfli nosestri-^o po"',',d"vane k«-?7arkA »Af*ro:rs>1 v"r»	ter ve-JSV število r>"r1mor"5'* ki n^j ip a'i m n"t"p:1e ar^^p voJ"- lart.i« Zato prič?t".i/,*o v an"l šv"' da b" nrj. šln takoj Vo b« nemfk~ »-nil'-la iirnsra '•k" Ivkn v infro-m-r"1"!1- vo-d*h do ?p -vp'1" i«>i>i»rs,ro
k/iir na ie bi'	cpnnn »t f ^ Ad^lr-l-rfl
Graf	v«-eks»k»*r n-> p"?unajo, da bo
še to noč prišlo do odločitve.
Pogajanja z urugvajsko vlado
Montevideo, 17 dec. AA. Havas: Nemški veleposlanik v Buenos Airesu v. Therhan je prispel z letalom v Montevideo, kjer je imel več sestankov v palači nemškega po-skiništva z nemškim poslanikom Langsma-nom in italijanskim poslanikom dr. Bellar-di-Riccijem. Uru°rvajski nemški poslanik Langman je Imel nato konferenco z ura-gA'ajskim zunanjim ministrom Guanijem. Po tem sestanku je Izjavil novinarjem, da jim ne more ničesar sporočiti o poteku teh razgovorov, ker gre za stvari, ki se tičejo obeh držav.
Skrajni rok za edhoil
Montevideo. 17 dec j (Havas.) Glede poteka roka 72 ur. ki je bil dovoljen nemški križarki »Admiral Graf Spee« za nujna po pravila in po preteku katerega mora zapustiti pristanišče, je prišlo pri objavi roka do nesporazuma med urugvajskim zu-naniim ministrstvom in admiraliteto Zaradi tega je bilo danes sporazumno ugotovljeno da poteče ta rok danes ob 19. uri loka*nega časa (opolnoči srednjeevropskega časa)
Službena komisija urugva^ke vlade je danes ohiska'a kapitana nemške križarkt. ter mn «nnroč"a «kra '>' termin ki ea dovoljuje nrugvajska vlada Vladni «ki«»o je bil snoročen kapitanu nemške križarke \ ob'iki note. ki reieva. da bo v primero, da bf nemška križarka no«-oi do 19. are ne zannrtiia Montevidea i"»er»i5r!»na na <«e-d?*»^em me"t»a vso dobo tr->iania vojne.
London. 17 dec 'FfrVr.l Poročila o zadevi z nemško kri^arko »Admiral Graf gi^oo« si nat;nroti'ipir> toko dpdp termina. v lf5Wm mora k^žarka nH^nti 17 »iru p^/a^tiV-li foritnria^ih unHa kakor tlidi »'e-^[e	ki	ie t^v-toIj) iinim»o<ekv.
vladn rfn	i-ppfVe	ngf hI se
ta rok podaljšal še za 24 ur. Doslej je
službeno ugotovljeno le toliko da ie bila ianes na krovu nemškt- križarke poseb rib komisija urugvaiske vlade ki ie pre jledaia popravila ugotovila, da 1e 'idja ^posob^a za plovbf ter kapitanu »^stavila >kraini rok v katerem mora ladja odpluti 7 Montevidea
Montevrdeo. 17 dec o Dan« onnldnr ie b'lo poia=njeno. 7akai ®e ie tolika raz-oravlia'0 kdai notese 72 um; rok 'a "Hhod
nemške križarke »Admiral Graf Spee«
Urugvajska vlada ie namreč izjavila, da sme do mednarodni obveznosti vedeti sa nrio poveljnik prizadete voine ladje kdai mu poteče postavljeni rok V nasprotnem or meru b: se namreč moeel sovra^n k po-•sliiž'ti podatkov za svoje namene kar bi /.opet ne ustrezalo namenom nevtra.ne države.
I
raf Spee' odplul
Proti pričakovanju je nemška križarke ci 18. lokalnega časa dvignila sidre m odplula iz luke
MONTEVIDEO, 17. dec. ob 22. uri. s. C Associated Press) Rok oklopnict MAdmiral Spee" poteče ob 22.30 srednjsevrapskega časa (18. lokalnega časa
Ob 31.45 (17.15 lokalnega časa) je ffAdmiral Spee« dvignit sidro in se nekaj časa pozneje pričel pomikati. Malo pred tem js izkrcal 250 mornarjev na neko nemško trgovska ladjot ki je čakala v luki
V Mnntevideu je najlepši sončni dan; vidnost znaša 20 milj.
Razočarani Urugvaj cl
R" ideo, 17. dec. (Reuter). Množica mom^.ij. meščanov, med katero je bila večina ljudi v več' ih oblekah, je bila danes do štirih zjutraj zbrana ob obali pristani šča, ker se je nadejala, da bo videla odhoo nemške voine ladje »Graf Spee« Ko pa se to ni zgodilo, so se ljudje razočarani razšl
Zmaga aH smrt
Montevideo. 17 dec br Ti-kaišnji list; objavljajo na oodlaei infr-rmaeii iz nemških krogov da bo nemška križarka »Ad miral Graf Spee« sprejela bitko z angleškimi vojnimi ladjami Poveljnik nemske križarke Je trdno odločen. re«:ti nemško krl*arko sed"~iega ob'eeanja. Ce hi se iz-karalo da ne more a't» In bi groz'1a nevarnost. da jo Angleži ujamejo in zaplenijo, jo bo raje sam potopil.
Nemške ladje hite na pomoč
Nevv lork, 17 dec. Press Associated pj-roča iz Buenos Airesa, da je na po; i v Montevideo nemška kr. žarka »Admiral Scheer«. ki je že v bližini Rio del La Plate. V njenem spremstvu je tudi več nemških podmornic.
Nemška pričakovanja
Berlin, 17. dec. o. Nemški radio je danes objavil, da se bo križarka »Admiral Graf Spee« spustila z Angleži v bitko in da je vsa Nemčija prepričana, da bo ta ponosna nemška križarka nadalje trlumfi-rala nad angleško mornarico.
Angleške vojne ladje na straži
Rio de Janeiro, 17. dec. j. (Havas). V bližini brazilske prestolnice so opazili angleški bojni ladji »Are Royal« in »Renown«. V Buenos Airesu so se takoj po opazitvi ladij danes dopoldne razširile govorice, da sta obe angleški bojni ladji zaprosili pri brazilski admiraliteti za dovoljenje, da bi smeli v Rio de Janiero obnoviti zalogo goriva. Po poročilih iz Montevidea so posadke urudvajskih obalskih parnikov zapazile v bližini urugvajske obale angleški križarki »Cumberland« in »Achilles«. Prav tako poročajo, da se mude v bližini ustja reke La Plate francoske ladje Dunkerque, križarka, »Renown«, bojna ladja »Barham« in nosilec letal »Are Royal«.
Beg v Buenos Aires?
London, 17. dec. o Po raznih kombinacijah bo nemška križarka »Adm'ral Graf Spee« odplula iz Montevidea v not*a-jo-<ti obalnega pasu treh milj v Buenos Aires ali pa bo plula na Riu de La P^ta I tako dolgo, dokler ne bo prispelo nemško 1 pomožno brrdovje. Od M«*"tevfdea do Buenos Airesa plujejo parni ki običajno 12 ur.
Angleški zavlačevalni manever?
Z zavlačevanjem odhoda nemške križarke hočejo privabiti čim več nemških vojnih ladij in jih izzvati k veliki pomorski bitki
San Franc'sco. 17 dec o. Ob 8 zjutraj po srednjeevropskem času je ameriški radio podal naslednji pregled položaja v Mantevideu:
Razmere v lukt Montevidea postajajo ? vsakim trenutkom bolj zapletene V času. ko so pričakovali, da bo križarka »Admiral Speec odplula i7 luke. sta jo v »plodno presenečenje zapust*la dva angleSka tovorna oarn ka. To pomeni, da križarka »Amiral Spee« ne more odputi v prihodnjih 24 urah. ker določa nrugvaiskl pomorski zakon, da mora biti časovna razlika med odhodom
dveh sovražnih ladij najmanj 24 ur. G'ede na to križarka »Admiral Snee« ne more odp'uti pred tretjo uro zjutraj v ponedeljek po srednjeevropskem času, čeprav bi hotela. Ni še znano, ali so Angleži to namerno podvzell, da bi onemogočili odhod križarke »Admiral Spee«, vendar pa se more z gotovost jo trditi na podlagi nekaterih indiciiev, da bi jim bil njen kasne iši odhod v prilog. Kot razlog za to navajajo prihod novih au«"Ie<ških ojič«»ni ter vabljenje novih nemških vojnih ladij.
nsfcm nobene spremembe
Finska vofska nu-fi premočnemu sovražniku še vedno uspešen odpor — Strategični urnik na severu se izvaja v popolnem redu — Velike izgube
sovjetsk/ vojske
! -
Helsinki, 17. dec. 1 (Nnrske Telepran, b^ro). Sovjetske čete. ki prodirajo na severni fronti so dobile zadnja dva um nova ojačenja. Odpor finskih čet. ki st jim je posrečilo še bolj utrditi obrambne po stojanke .je sicer še nezlomtjen vendai pa se je ponekod sovjetskim četam posrečilo pritisniti Fince za nekaj kilometrov proti jugu Za sedanjo obramhno črto ki jo sovjetske čete neprestano ogorčeno napadajo. so Finci pričeli z vso nag'ico utrjevati diug vzporedni obrambni sistem, na katerega se bodo po potrebi umaknili Poročila o današnjih bojih na severni fronti nt navajajo nobenih važnejših krajev, do katerih bi bile prodrle sovjetske čete V vzhodni Kareliji in v karelij^ki ožini je položaj na fronti ostal neizpremenjen.
Ogorčene* borbe na vseh frontah
Stockholm, 17 dec. j. (Havas.) Po poročilih s finskih bojišč se sovjetska ofenziva na vseh frontah nadaljuje z nezmanjšano silo. Najhujši je pritisk sovjetskih čet na severu V vzhodni Kareliji nadaljujejo so.jetske čete napade zlasti pri Lajmoli in jezeru Tolma. Odpor sovjetskih čet je v vzhodni Kareiiji odKčen in so ruske čete tudi danes utrpele pri napadih težke izgube. Finsko protitankovsko topništvo je uničile nadaljnje tri sovjetske tanke.
Na vseh frontah je bila danes zelo aktivna tudi aviacija obeh taborov. Sovjetska letala so ponovno bombardirala finske obrambne postojanke pri Pečengi. medtem ko so se finska letala uspršno spustila v boj s sovjetskimi motoriziranimi četami v Vzhodni Kareliji.
Moskovsko poročilo
Moskva, 17 dec. A A. Poročilo leningrajskega genera'nega štaba se glasi: Sovjetske čete so včeraj nadaljevale s prodiranjem v smereh od Murmanska in Uhte. Na drugih področjih so se le tu pa tam udejstvovati og'edni?ki odde'ki. V Sa'mijervi-ju so Finci ob svojem unvku požaali vsa pos'opja ter odvedli civilno prebivalstvo s seboj.
General Lajdoner zagovarja zvezo s sovjeti
Tallin, 17. dec A A. DNB: Vrhovni poveljnik estonske voiske general Lajdoner ki se je v četrtek vrnil lz Moskve v Tallin. je imel dane«) govor po radiu. V njem je
ugotovijal, da sklenitev pogodbe o medse-oojm pomoči med Estonijo m Sovjetsko Rusijo pomeni enega največjih dogodkov v življenju estonskega naroda m estonske države. Zanikal je vse domneve in lažniva poročila o svojem obisku v Moskvi ter naglasil da je odnos do vodilnih osebnosti sovjetske zveze zelo prijateljski Za časa njegovega bivanja mu v Moskvi niso postavili nobenih novih zahtev. Razpravljali so o vprašanjih izvajanja. Izpopolnitve in praktične strani pogodbe o medsebojne pomoči G'ede Finske Sovjetska zveza ni stavila Estoniji nobenih zahtev.
General Lajdoner je v svojem govoru tudi dejal, da so vodilne osebnosti v Moskvi na vsa vprašanja, ki jih je sprožil, odgovorile pozitivno. Vodilne osebnosti Sovjetske zveze s simpatijami gledajo na prizadevanje Estonije, da bi okrepila svoje obrambne sile. Sovjetska zveza jI bo v tem oziru nudila tvorno pomoč, kakor to določa pogodba o medsebojni pomoči. Moj obisk v Moskvi — je končal svoj govor general Lajdoner — je nudil dokaz, da je Estonija pametno ravnala, ko je sklenila pogodbo o medsebojni podpori s Sovjetsko Rusijo.
Strogi ukrepi proti špijonom
Helsinki, 17 dec. j. (Havas) Ker se povsod v obmejnih krajih Finske občuti delovanje tujih agentov in špijjnov. je bila fimka vlada prisiljena podvzeti energične ukrepe proti njih subverz vnemu ds-lu. M'n:strstvo pošte in telegrafa ie odredilo. da se smejo v bodoče s finskega teritorija v inozemstvo prav tako kakor na področju samega finskega teritoriia pošiljati samo odprta pisma. P sma sme'o biti sestavljena samo v finščini. švedšč:nl, danščini, no-vešči ni. angleščin:, francoščini, italijanščini ali nemščini. Uporaba ruščine ni dovoljena Prav tako se bodo zavrnila vsa p sma. ki- ne bi bila pisana v katerem izmed naštetih jezikov. Nadaljnje odredbe finskega poštnega ministrstva se nanaša io na brzojavni promet ter le bila dolžina brzojavk omejena na največ 30 besed Šifre v brzojavkah niso dovoUene Pošiljanje pokraj!nskih slik v pismih se do nadaljnjega prepoveduje.
Notranje m nistrstvo je izdalo proglas na prebivalstvo, v katerem odreja, da se bo dovoljevalo vračanje civilnega prebivalstva v kraje, ki so b'U evpk"irani samo v najnujnejših primerih. Pro l^s pravi, da je sicer Po mestih vse t'k-enjeno za vamo«t pred bombnim' napadi, vendar pa .naj prebivalstvo v lastnem interesu
po možnosti izoeiba večuh krajev ter po-seča mesta samo v najnujnejših primerih Posebei velja to za ženske in otroke
Velike izgube rdeče armade
Stockholm. 17 dec j (Havas) V ofenzivo na fronti v vzhodn: Kareiiji in na Karelski ožini so vrgli sovjeti ponovno zelo veliko število motoriziranih odredov Na obeh frontn b odsekih napadajo z velik mi tanki, katerih število se cen: na 130 Sovjetske motorizirane čete oa trpe zelo velike izgube s strani finskega protitankovskega topništva in min V včerajšnjem napadu pri Tajpi. kjer so ruske mo ori-zirane čete hotele prodreti preko reke istega imena, so samo pn tem preh du izgubile 20 tankov ter večje število tepništva skupaj z mnogimi pontoni. na katerih so skušali tanke in topništvo prepeljati čez reko. Po površnih cenitvah je sovjete veljala ofenziva pri Tajpi 10.500 mrtvih in ranjencev, ne vštevši ujetn kov ki iih tudi cenijo nad 10.000 Pri jezerih Tolva in Sisku ter pri Lojmoli so zadnje dni izgubili sovjeti nada'jnjih 15 tankov, ki so iz večine postali žrtve f nskega protitankovskega topništva. Razen topništva uporabljajo Finci zadnji čas zelo uspešno tudi posebne protitankovske bariere po vzorcu sličn;h bar er pred Siegfriedovo in Ma-ginotovo črto. Toda dočim so tamkaj sestavljene te bariere iz močnih železnih traverz, zapičenih v zemljo in obrnjenih v smeri proti napadalcu ali pa iz koničastih betonskih blokov, uporabljajo Finci velike skalnate čeri, ki jih zakopljejo plitvo v zemljo, tako da ro z ostr m koncem obrnjene proti napadalcem. V bliž:ni teh pasti se utabori finsko topniš vo. Cm pridejo sovjetski tanki do teh barier. morajo zmanjšati brzino in iskati med skalnatimi čermi vrzel, skozi kattre bi lahko prodirali naprej. Pri tem počasnem ma-
nevriranju nudijo finskemu topništvu izvrsten cilj in tanki so pred takimi bar e-rami za sovjete v večini primerov izgubljeni. Pred barierami in za njimi so razen tega zakopane mine. Take bariere pes av-ljajo Finci zlasti na ožinah med posameznimi jezeri ter v terenskih zasekah.
Leningrad prenapolnjen z ranjenci
Stockholm, 17. dec. z. Po soglasni sodbi nevtralnih opazovalcev zbuja neuspeh sovjetske armade na Finskem v moskovskih krogih vedno večje vznemirjenje. Dočim doslej ni prispel še niti en transport finskih ujetnikov, prihajajo neprestano novi transporti sovjetskih ranjencev. Leningrad je že prenapolnjen in morajo sedaj ranjence pošiljati v druga mesta. V Leningradu so vse šole in druga uporabljiva javna poslopja spremenili v zasilne bolnišnice, a kljub temu primanjkuje prostora za ranjence, ki jih je sedaj samo v Leningradu že nad 25 000. V Leningradu ostanejo le najtežje ranjeni, dočim pošiljajo vse, ki so sposobni za transport, dalje v notranjost.
Finski general o sovjetski vojski in njeni taktiki
Helsinki, 17. dec. br. O dosedanjih bojih se je neki finski general v razgovoru z nov narji izrazil, da so se sevjeti povrnili k stari ruski taktiki cestnega valjarja, ki pred seboj vse zmelje, a tudi s< m ne štsdi energij. V Kareliji so imeli sovjeti og om-ne izgube. Njihovo topništvo se še d "kaj dobro obnaša, tanki pa so zan:č in trd: letalci kljub dobrim aparatom ne poznajo Drave letalske tehn;ke.
Moskva se boji letalskih napadov
Moskva, 17. dec. br. Ob'asti »o izdale zelo stroge ukrepe za zatemnitev mesta in vse okolice. Včeraj so bile prirejene posebne vaje za zatemnitev. Danes je bil izdan razglas, po katerem mora biti odslej mesto do preklica vsako noč popolnoma zatemnjeno. ker se je bati letalskih napadov. Finci so zadnje dni dobili večje število modernih letal z velikim akcijskim območjem, tako da so v Moskvi prepričani, da bodo posku*ali sedaj izvesti tudi letalski napad na Moskvo.
Finci računajo, da bo vojna trajala najmanj leto dni
Helsinki, 17 dec. br. V finskih vo agkib krogih prevladuje vedno bolj prepričanje, da bo vojna trajala najmanj leto dni. Finski strokovnjaki zatrjujejo, da se Finci nič ne boje poletja, kakor se niso zbali z<me.
Medtem je Nemec Fritz Helm. k-' od leta 1918. živi na Finskem in Je sodeloval v osvobodilnih bottb. izdal proglas na svoje
tovariše, ld jih je na Finskem še mnrgo, naj se izkažejo finskemu narodu hva^žni za gostoljubje, ki jim ga ie izkazal in opravijo svojo dolžnost. V-ak od ras, pravi proglas, je dolžan obleči uniformo civilne garde in pomagati finskemu narodu njeeovi silni borbi proti rdečemu sovražniku.

Odbiti nemški napadi na zapadni fronti
Večji boji vzhodno od Mozele
Par«, 17. dec. AA (Havas) Delavnos" na zapadnem bojišču. ki se je zadnje dn poživila, je dosegla včeraj zjutraj v j vrhunec vzhodno od Moze e. kjer je nemški oddelek skušal izvršiti napad. Ta napad je prišel po precej dolgi artilerijski pripravi in je imel namen odrejati neke francosko postojanko od nienega zaledja Nemci so pri tem napadu uporabili tudi metalce bomb. Napadalci so imeli tudi strojnice. Prvim oddelkom nemške voj-ke se je posrečilo približati se tej utr eni tx>-stojanki in so pri tej oril ki ujeli 2 francoska vojaka zaradi točnega streljanja francoskega topništva in strojnic na je b'l nemški oddelek prisiljen umakniti se Umaknil se je zelo naglo, kar se vidi tudi iz tega, da sta se oba francoska vojaka, ki sta bila ujeta mogla vrniti na francosko stran Ujetih je bilo »-ek^j nem-ffleih vojakov. Točno število njihovih žrtev ni znano, ker se jim je pri umiku posrečilo odnesti s seboj mrtve in ranjen«. Na ostalih delih i^jišča ni bi'o ves dan varnih dogodkov Nastop letalstva ie bil malenkosten.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 17. dec j. (iiavasj Poročilu francoskega generalnega štaba z zapadne fronte se glasd:
V različnih odsekih fronte živahno d.lo-ranje pehote tn topništva.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 17. dec. AA Nemško vrhovno poveljništvo objavlja:
Na zapadnem bojišču se boji nadaljujejo. Letala so izvršila več ogledn š&ib poletov nad Severnim morjem. Poskusi britanskih bombnikov v noči med 16. in 17. decembrom, da bi napadli otok Sylt, so ostali brezuspešni. Veliko števJo bomb je padlo v morje.
Berlin, 17 dec. AA. (DNB) Čeprav poročilo vrhovnega poveljstva ugotavlja, da na zapadnem bojišču ni bilo važnih dogodkov, so se vendar tud: včeraj precej živahno udejstvovale ogledniške in bojne patrole. Neka ogledniška patrola je na področju Apacha stopila v boj s sovražnikom. O tej priliki sta bila na nemški strani laže ranjena dva vojaka Bojne patrole so se predvsem udejstvovale na področju pri Mandernu in jugovzhodno od Forbacha Bojne patrole se od ogledn: ških razlikujejo po tem, da imajo posebno nalogo ln da razpolagajo z vsem orožjem za moderno bojevanje. Bojna patrola izvaja samostojno nekatere 'naloge. Takšna patrola je včeraj prodrla jugovzhodno od Manderna in se je po vrsti borila proti šestim utrjenim sovražnim postojankam V teh bojih, pri katerih je sodelovala tudi artilerija, je sovražnik pretrpel znatne izgube, dočim so bile nemške izgube malenkostne. Pri tej bojni patroli sta zmanjkala dva vojaka. Patrola je ujela več so-
vražnih vojakov, ki ao dali va*na pola«
lila.
Včeraj n: bilo večjih letalskih nastopov Le nemška izvidniška letala so izvalile polete nad Veliko Britanijo. Snoč^ ko se je že stemnilo, so skušala posamezna angleška letala leteti nad nemškim zalivom a se jim ni posračilo priti do obale, pa? pa je samo nekai bomb padlo v morje.
Protiletalski napad na nemška oporišča
London. 17 dec AA V Londonu pravi.
io. da so angleška o*ledn;ška letala v noč med 16 in 17 decembrom z uspehom izvršila običajne polete nad Friz'iskimi otoki Na sovražna oporišča odkeder polagajo mine na morje so vrgla nekaj bomb ispeh napada Da še ni znan.
Pariz, 17. dec. j (Havas) Ob 10 dopoldne je bil odrejen v nekaterih krajih severne Francije letalski alarm D^slei ni ooroč 1 o kakem nemškem letalck?m napadu. Letalski alarm je bil ob 10.20 zopet "ireklican.
Potopljena nemška ladja
London. 17 Hec j (Reuter) Včeraj popoldne je na averoem morju zadel na mino angleški parnik »Amble« iz New Castla (1162 ton) 17 članov posadke so sprejeli razni angleški parni ki. ki so jih izkrcali v nekem pristani*ču na severovzhoda obali Anglije Vseh 17 članov oo-sadke je moralo 7 ui plavati v ledeno-mrzlem morju, nreden so 1ih opazile angleške l?dje Več mornartev »e dobilo zaradi mra^a tako hude poškodbe, da so iih morali oddati v bolnišnico
Zaplenjen nemški parnik
SantJago de Chile. 17 dec AA (Havas)
Neka britanska križarka je zajela včeraj
nemški parnik »Diisseldorf«. Na parniku je ostal samo del posadke
V Angliji zadržan japonski parnik
London, 17. dec. AA (Havas) Japonski
pamik »Sanjo Maru«, ki je. prispel iz Rot-terdama v neko britansko pristanišče je ■sedaj pod nadzorstvom ansleških blokad nib oblasti, ki preiskujejo tovor To preiskovanje do poldneva še n: bilo končano
Nova naročila letal v Ameriki
New York, 17 dec AA (Reuter) »New-York Times« poroča, da je Franc: ja naročila v Zedinjenih državah nadaljnjih 65
lovskih letal tipa »Curtls« S tem se je število letal, ki so jih evropske države naročile y zadnjih 18 mescih v Ameriki, dvignilo m 3800 /

Zavezniška armada na bližnjem vzhodu ?
Po dosedanjih izkušnjah z rdečo armado so prepričani, da bodo mogli še dolgo nuditi uspešen odpor napadalcem
Berlin, 17. dec p. »Essener National-Zei- ' tung«, glasilo maršala Goringa, objavlja iz Moskve poročilo, ki trdi. da pripravljajo francoski vojaški strokovnjaki načrt o osnovanju velike vojaške sile v Turčiji, ki bi štela milijon vojakov in sicer pol milijona turških, 400.000 francoskih in 80.000 angleških. Ta vojska bi imela nalogo operirati proti Sovjetski Rusiji v primeru, da bi prišlo do spopada med Turčijo in Sovjetsko unijo. V Moskvi resno računajo z možnostjo osnovanja take vojske To je tudi povod za zbiranje sovjetskih čet ob turški meji. Vesti o tem so izzvale v berlinskih krogih veliko dozornost. Na merodajnih mestih izjavljajo, da morejo imeti nekoliko resničnosti, ker je gotovo, da se francoski maršal Weygand ni zaman mudil na bližnjem vzhodu. Znano je tudi, da je general Weygand zaradi svojih sposobnosti v danem prameru določen za vrhovnega poveljnika skupne armade v Prednji Aziji ter da že sedaj v glavnem vodi organizacijo in modernizacijo turške vojske.
Carigrad, 17. dec. p. Trdijo, da je med
Ankaro in Bukarešto v teku izmenjava naziranj kot naravna posledica možnosti razširjenja zapletljajev na Črno morje- Do te izmenjave misli je prišlo baje na pobudo iz Sofije. Turški poslanik v Bukarešti je bil pozvan v Ankaro, da sprejme nova navodila Pozornost zbuja tudi nenavadni odhod predsednika turške republike na inšpekcijsko potovanje v Erzerum ob sovjetski meji Druge informacije zatrjujejo, da Rumunija in Turčija pospešujeta svoje oboroževanje in da sta naročili velike dobave pri angleški tvrdki Armstrong-Wi ckers.
Carigrad. 17 dec p. V zvezi z nedavnim komunikejem italijanskega velikega faš stičnega sveta je vojaški ataie pri italijanskem poslaništvu v Ankari izjavil, da je zadržanje Italije napram Turč!jl povsem korektno. Potrdil je tudi nadalje, da bo Italija v primeru, če bi kaka tuja s'la podvzela ks»ke sovražne ukrene proti balkanskim državam, stooila ž njimi v sodelovanje in da bo odbila vsak napad na njihovo ozemlje.
Upravna ureditev Poljske
Nemški del Poljske bo razdeljen na štiri okrožja s Krakovim kot upravnim središčem
Amsterdam, 17. dec j. (Havas.) Iz nemških službenih krogov se je zvedelo, da Nemčija tudi službeno priznava, da nima namere dovoliti ustanovitve svobodne poljske države in sicer niti v najmanjši teritorialni velikosti Sedanje državno-pravno stanje okupirane Poljske bo ostalo nelzpremenjeno. Poljsko upravno središče
ostane Krakov, čeprav juridična oblast obsega štiri distrikte, katerih podrejena upravna središča so Krakov, Varšava, Ra-dom in Lublin. Kakor znano, je Lublin tisti distrikt. v katerem bodo koncentrirani Zidje iz zasedenega poljskega teritorija ta Zidje, ki se bodo morali izseliti iz nekdanjih nemških predelov vzhodne Slezije.
Odmev Cianovega govora
V Rumuniji podčrtavajo protikomunistično
stališče Italije,
BnkareSta, 17. dec. j. V rumunskih političnih krogih živahno komentirajo včerajšnji govor italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana Kot osnovno potezo Vidijo v njem željo Italije, da se ne pridruži vojskujočim se državam. Po mnenju teh krogov se italijansko stališče prej ko slej opite na: boj proti komunizmu ter ohranitev sedanjega stanja na jugovzhodu Evrope ta v Sredozemlju. Ako se je Italija izjavila proti bloku nevtralnih držav v tem
delu Evrope, to Se ne izključuje možnosti poživitve skupne akcije teh držav sa ttm tesnejše sodelovanje z namenom, da ae prepreči Nemčiji vmešavanje v problema jugovzhoda. Isto se mora po Članovem govoru smatrati tudi za vsak morebitni poseg Sovjetske unije v ta del Evrope. V ostalem daje rumunskl tisk tirokogrudno prostora včerajšnjemu Članovemu govoru, ki ga objavlja v vseh podrobnostih, vendar pa aa a svoje strani vzdrituje komentarjev.
Odkritje spomenika kralja Aleksandra v Nila
Niš, 17. dec. AA. D&nee so tu slovesno odkrili spomenik blagopikojnemu kralju Ueksandru I. Ze linitelju Svečanosti so »rlaoatvovali tudi kraljevi namestnik dr. ladenko S+ankovlč, predsednik vlade Dra-iSa Cvetkovič. vojni minister general vlilan Nedič, postni minister dr Torbar, minister za telesno vzgojo Jevrem Tomič n mnoge druge ugledne osebnosti. Svečanosti so se začele z arhijerejsko službo božjo v sabo mi cerkvi ob 8. zjutraj. Po pravi jenih cerk.enih obredih so patri jarh Ui epi^kopi odš.i pred spomenik kralja Aleksandra Z., da ga blagoslove.
Kr. namestnik dr. Radenko Stankovič predsednik Dragi Sa Cvetkovič in ministri so prispeli iz Beograda s posebnim vlakom ">b 11 dopoldne. Pri sprejemu so bili navzoči tudi ban moravske banovine Krsso-jevič, ban dunavske banovine dr. Jovan ladivojevič, podban Mijutta Nagulič s višjim uredništvom banske uprave, mestni svetniki z županom in banakl svetniki moravske banovine. Po pozdravu so kr. namestnik dr. Stankovič, predsednik vlade in ostali goetje odšli pred spomenik pokojnemu kralju Aleksandru, kjer je patri jarh Gavrilo izvršil blagoslovitvene obrede, nakar je naprosil namestnika dr Stankoviča, naj odkrije spomenik, kar se je tudi zgodila
Po odkritju monumenta^npga spomenika ie imel daljši govor tudi niški škof dr Jovan.
Sestanek pristašev lir. Laze Markoviča
Beograd 17 dec. p V dvorani Kola srbskih sester je bil danes sestanek radikalnih prvakov ki ga je sklical minister pravde ■ir Laza Markovič Sest«nVa se ie udeležilo 430 povabljencev izmed .500 Zborov« nju je predsedoval gimnazijski direktor v n Jovan PePtrovič ki se ie v svoiem »tvo Htvenem govoru zahvalil za udeležbo ter poudarjal da je minUo že 10 let ko »o se zopet radikal' zbrali, da se v duhu tradicije «voje stranke dogovore o bodočem dela
G'avni govornik minister pravde dr. Laza Markovič se ie nainrei havil z ramvraml v radikalni stranki zaradi katerih ie sklical t« sestanek Poudaril je. da le povabil nanf zastopnike radikalne stranke iz naroda biv Se preds*dn{ke nkrojfn-h in sresklh odbo rov raH;Va'ne stranke, bivše narodne po slance in mnogoštevilne njene pri^aše in ■•koro vse č'ane tršega glavnega odbora stranke Govoreč o po'o?aju v radlka'n' stranki le poudarjal, da je bilo zborovanje skl;cano povsem v skladu z njenim statu tom Nato je anaMziTnl "politični položaj glede na sporazum s Hrvat" opisal zgodovino ustvaritve jugoslovenske države ter navedel dogodke, ki so omog čili o«mva nje vlade Dragice Cvetkov;ča m dr Ma? ka Cede spojnima je poudarial, da ie zopet privedel Hrvate na*a; v Beograd k sodelovanju s SVivenei tpSrbi Ministri se morejo meniati, je dejal med drugim, a glavno je. da prestavlja vlada stali »če na rodnih in državnih itiferesov. Izgubilo se je 20 let za reševanje političnih vprašanj, pri tem pa so se zanemarjale socialne in gospodarske potrebe. B;1o je nujno potrebno, da se likvidirajo politična vprašanja ter se preide k izvršitvi Gospodarskega in socialnega programa raH'iVa'he stranke. Njegovo sodelovanje v v'adi naj omogoči izvedbo teaa programa Na koncu je min'ster dr. Markovič pozval zborovale«, naj odobre njegov vston v vlado in r>odnro akcijo za strnitev radika'ov v prid državi.
Po govoru ministra dr Laze Markoviča se ie razvila debat«, v kateri je govorilo ok"H 30 govorn!kov.
Ob koncu je bila sprejeta reso^cija. ki odobrava vstop dr. Laze Markoviča v vlado narodnega sporazuma ter njegovo sode lovanje pri izvajanju politike sporazuma Resolucija poudarja neobhodno potrebo, da se radikali vseh skup;n združijo in ze-dinijo. Za izvršitev tega sklepa naj se Izvoli širši akcijski odbor. Resolucija ki ie bi la sprejeta sog'asno, bc izročena šefu ra dika'ne stranke Aci Stanojeviču.
Končno je bil izvoljen širši akcijski odbor. Po zborovanju je bil skupen obed v restavraciji »Lira«.
Volitve v nar:dno skupščine spomladi?
Ruma, 17. dec. o. V Ruml je bil shod HSS. na katerem je govoril tudi minister Bariša Smoljan, ki je med drugim dejal, da se vlada Intenzivno bavi s sestavo novega volilnega zakona. Po želji dr. Mačka bo tudi v kratkem izdelan volilni zakon za hrvatski sabor. Volilni zakon za narodno skupščino bo liberalen in šlrokogruden. Nameravane so volitve po okrožjih tn srezih pod nadzorstvom sodišč. Prav tako je v načrtu, da se prekoštevilnl glasovi prište-jejo državni listi. Predsednik HSS dr. Maček je izrazil željo, da bi bil novi volilni zakon gotov že do božiča ali najkasneje do srede januarja. Ce ne bodo nastopili kaki izredni zapletljaji, bodo volitve v narodno skupščino že zgodaj spomladi.
Zahteve odvetniških pripravnikov
Beograd, 17. dec. p. Danes je Imelo svojo letno skupščino udruženje odvetniških pripravnikov, na kateri je bila sprejeta resolucija, ki zahteva skrajšanje staSa odvetniških pripravnikov, odpravo njihove brezplačne službe prt sodiščih ta ureditev delovnega časa. Obenem je bilo tudi Zborovanje sodniških pripravnikov, ki ao osnovali ob tej priliki svojo organizacijo.
Pred preusnovo norveške vlade
Berlin, 17 dec J. (HavaS) »Essener Na-tional-Zeitung«. poroča iz Osla. da bo sedanja norveška vlada takoj po božičih praznikih razširjena Kot nov resor bo. ustvarjeno vojno ministrstvo, ki bo poverjeno nekemu norveškemu generalu Sedanji norvelki zunanji minister bo zame-; n Jan z novo osebnostjo.____
Vremenska napoved
Zemunska: Delno oblačno v zasadi polovici država, na vzhodu po večini oblačno Rahel dedi ali mag utegne biti lt M
Proslava dvajsetletnice ljubljanske univerze
Svečana seja univerzitetnega senata v navzočnosti zastopnika NJ. VeL kralja - Zborovanje v Unionu
Ljubljana, 17. decembra.
V zbornični dvorani vseučilišča je bila ob 10. dopoldne svečana seja univerzitetnega sveta v proslavo 201etnice univerze kralja Aleksandra. Dvorana je bila okrašena z državnimi trobojnicami in s sliko Nj. VeL kialja Petra H.
Kot zastopnik Nj. Vel. kralja J« seji pri-sost oval komandant dravske divi Ije, di-izij. general Stefanovlč. Predsednika vlade Cvetkovič i je zastopal ban dravske banovine. Prisotni so bili dalje finančni minister dr. Šutej, ki je hkratu zastopal podpredsednika vlade dr. Mačka, minister dr. Krek, ki je aaatcpal tudi prosvetnega ministra Makalmoviča, prometni minister inž. Bealč ta novi častni doktor ljubljanske univerze dr. KoroSec, ki je bil prt tej priliki svečano promoviran. Poleg članov konzularnega zbora sta bila med predstavniki znanstvenih organlzac:j ln us anov prisotna tudi predsednik Akademije znanosti in u-netnosti univ. prof dr. Nahtigal in zastopnik beograjske univerze univ. prof. dr. Ibro-vac, medtem ko zastopnik zagrebške univerze zaradi zakasnitve dopoldanskega brzovl" Ka ni mogel pravočasno prispeti na svečano sejo Navzoči so bili mnogi vse-učili^ki profesorji ter odposlanstva nekaterih akademskih društev.
Sejo je otvoril rektor dr Slavič. ki je v uvodu pozdravil zastopn'ka Nj. Vel kralja ter goste, se poklonil mlademu vladarju Nj. Vel kralju Petru II ta spominu blago-ookojnega viteškegs kralja Aleksandra ZedinifeKa čigar ime nosi naša univerza, ni»to pa je prečita! vdanostno brzolavko Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu v zahvalo za n1®"Oi»o naklon<enort slovenskemu vse-učiMšču Na koncu svojega govora se je rektor soomnil tudi bivšega predsednika vlade Ljube DavHoviča ki je bil v zgodovinskem čam pred dvajsetimi leti prosvetni minister ta ki mu gre levji delež za-*lu«?e ds te LlubHana d«W1i» avoie vse-učiPšče Tudi njemu je bila poslana zahvalna brzojavka.
Zastopnik prosvetne®* mi«Mra dr Krek ie nato sporočil da ao kraljevski namest nlki podfttlH univerzi ln nosam^rnim nie-nlm fukcl^narlem na*'*dnla cdMko-anja: uni-erzi kraHa A1eVs^nd-a Ze-Mn^Hs red sv S«v« T. stopale: rektor+u c"of dr Ma-tiii S«'»tHču in n-od^-snM t-h-»««kp fnVu'tete prof dr Andreiu Gosarlu 'ki ni bil na- j vzoč* red'i"*«n«v<»	tt p+onnle; i
prorektorju prol. dr. Radu Kušeju red |
sv. Save n. stopnje; dekanu filozofska
fakultete prof. dr. Jovanu Hadži ju, dekanu pravne fakultete prof. dr. Josipu Jurkaviču, dekana medicinske fakultete prof. dr. Ev-genu Kanskemu, dekanu tehnične fakult te inž. Alojziju Hrovatu, dekanu teološke fakultete prof. dr. Janezu Fabijanu in pro-dekanu filozofske faku'tete prof. dr. Francetu Kidriču red jugoslovanske krone IIL stopnje; prodekanu pravne fakultete prof. dr. Viktorju KoroScu, prodekanu medicinske fakultete prof. dr. Janezu Plečniku ta prodekanu teološke fakultete prof. dr. Andreju Snoju pa red w. Save IL atopnje. Rektor ae je v imenu odlikovancev v kratkih besedah zahvalil za počastitev. Akademski pevski zbor pa je pod vodstvom svojega dirigenta Franceta Marolta zapel državno himno.
S'edila je slovesna promocija dr. Korošca za častnega doktorja. Promocijo je izvršil prorektor prof. dr. Rado KuSei. dr. Kor~šac pa se je 7r ~«titev zahvalil in obljubil, da bo un«	idi v bodoče tako naklo-
njen. kako )il doslej.
Svečanost "e je končala z »Zdravico«, ki
jo je zapel Akademski pevski zbor.
*
Po proslavi na univerzi je bilo v dvo-ani kina Union slavnostno zborovanje. Udeležili so se ga tudi vsi častni gostje, ki so bili poprej na svečani seji univerzitetnega sveta Na zborovanju, ki ga je vodil rektor dr. Slavič, so govorili ministri dr. Sutej, inž Beslič ln dr. Krek, zagrebški rektor dr živanovič, zastopnik beograjskega rektorja dr Ibrovac. predsednik Akademije znanosti prof Nahtigal in dr. Korošec, ki
le med drugim " " ............ prečital
zanisnik o se M minlsterskega sveta z dne 26 junija 1919. na kateri Je bil odobren načrt zakona o ustanovitvi ljubljanske univerze Prof dr. Polec je nato podal hlsto-riat prizadevanj in borb za ustanovitev univerze.
Konservatorij«ki orkester Je na začetku slavnosti odigral državno himno, na k<veu pa je Akademski pevski zbor zapel Adamičevo »Zdravico«.
ir
V soboto je bila na predvečer jubilejnega dne v operi slavnostna predstava »Gorenjskega slavčka«. Pred predstavo je krasno govoril o ljublanski univerzi in akademski mladini upravnik gledališča in član Akademije Oton Župančič.
Maribor čez nedeljo
Maribor, 17. decembra
JNa tradicionalno zlato nedeljo so bile danes mariborske trgovine ves dan odprte. 2al ni bilo letos tistega prometa po trgovinah, kakor običajno. Izkupiček je bil razmeroma zelo majhen Se najbolj so se odrezale trgovine s čevlji tn perilom. Slaba bilanca letošnje zlate nedelje ni samo posledica dobe, v kateri živimo, ampak okolnosti, da je bila letošnja »zlata nedelja« pomaknjena nekoliko preveč naprej. Ljudje bodo nedvomno nakupili glavne predmete ln darila v zadnjih dneh pred božičnimi prazniki. Tako je letos tudi zlata nedelja prinesla mariborskim trgovcem precejšnje razočaranje.
Počastitev ravnatelja Humeka
Snoči je bila pri »Novem svetu« svečana počastitev ravnatelja D. Humeka ob 40-let-nici, odkar ie uvede) rokotvornl in obrtni pouk na tukajšnji obrtni nadaljevalni šoli in deški meščanski šoli. S tem si je pridobil za izobrazbo obrtniškega naraščaja ne-venljlve ta neprecenljive zaaluge. V znak toplega priznanja mu je priredilo Slovensko obrtno društvo v Mariboru lep in prisrčen spominski večer Večera se niso udeležili aamo m arih- ibrtniki, ampak tudi Številni alavljenC« novskl tovariši prijatelji in čestilci. Tople počastitvene besede so izrekli predsednik Slovenskega obrtnega društva g.Ivan Sojč, ki je izročil *l»v-Ijencu lepo spominsko sliko, nadalje g Franjo B u r e S za obrtni pospeševalni zavod, g. dr. 8 e n k o v I č. mestni obrtni referent, v imenu mariborske občine, in g. N o v a k. Gdč. Jemčeva pa je izročila slavljencu šopek rož. V iskrenih besedah se je ravnatelj g. Humek zahvalil za spominski večer, pevci trgovskega pomočniškega zbora pa so pod vodstvom svojega zborovodje g. C i b I b a odpeli Številne lepe pesmi.
Lepo uspela akademija
Je bila danea dopoldne v dvorani Ljudske univerze. Priredil Jo Je Podmladek Jadranske straže na tukajšnji klasični gimnaziji v proslavo 10-letnice ustanovitve ta 6 letnice blagoslovitve prapora. Akademijski spored Je obsegal Številne glasbene, recita-eijske. deklamacijske. pevske ta tudi telovadne točke, ki ao Jih izvalali viSjeSold pod vodstvom prof. Kavčiča, višjeSolke pa pod vodatvom prof. Z e i e v e. Prisrčen pozdravni nagovor je imel uvodoma g. Kračun. Spored se Je aakllučll a ubranim petjem zavodovega Sestnajsteta. Akademija Je izpričala plemenita prizadevanja naše srednješolske dijaSke mladina.
Skimine RM«»s»rov *
se vračajo v domovino
V zadnjem času ae vračajo preko Maribora Is Nemčije skupine bolgarskih vrtnarjev, ki ao blU sapoalenl v Nemčiji. Sedaj aa je vrnila preko Maribora v domovino skupina 79 Bolgarov, ki pa niso imeli nobenih aredstev. Vse ao morali pustiti onstran meje. V Mariboru pa ao dobra arca poskrbela sa to. da ao dobili nekaj okrep-člla In tudi nekaj denar«a, da ao lahko nadaljevali pot v Bolgarijo.
Izropana trgovina
Na Pobretju ao aa vtihotapili neizsledenl zlikovci v Smodejevo mesarijo, M ao jo preeej temeljito Izpraznili. Odnesli so vse. kar jim ja prišlo pod roke. gotovine pa nis-naSU Skupna Skoda ja okoli 3000 din. Oro? nlld poizvedujejo aa tatinskimi aUkovcL
lložlčnica »Napredka"
Snoči so tmell v Mariboru bivajoči Hrvati, organizirani v tukajšnji podružnici »Napredka«, svojo tradicionalno božifinico. Skoraj polnoštevilno je bila zbrana mariborska »Napredkova« družina s predsednikom g. P a 11 j a g o na čelu. V tehtnih izvajanjih je spregovoril o pomenu prelepih hrvatskih božičnih običajev prof. dr. Črne k. Božičnico, ki so se je udeležili tudi častniki mariborske garnizije v lepem številu, pa tudi številni Slovenci, so povzdignile melodiozne stare hrvatske božične pea-mi.
Ostali dogodki
Na stezi k dravski brvi je obležal z ze-vajočo rano na čelu 36-letni ključavničar Alojzij R. Bil je pri nekem znancu, kjer so kuhali žganje, pa je v vinjenosti priletel z glavo v železno ograjo in obležal nezavesten. Prvo pomoč so mu nudili reševalci. — 8 skednja je padel 24-letni viničarski sta Ervin Ferič iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah m si zlomil levo nogo. Pripeljali so ga v bolnišnico. — Mizarju Viktorju Ku-helju z Meljske ceste 49 so odpeljali izpred neke meljske gostilne kolo z evid. štev. 2-20701. — Zasebnici Milki Stesni je izmaknil spreten žepar denarnico, v kateri je bilo nekaj gotovine.
Celjske novice
Celje, 17. decembra.
Danes ob 11. dopoldne je bila v sejni dvorani Mestne hranilnice v Celju otvorjena božična likovna razstava celjskih slikarjev ge. Vere Flšer-Pristovškove ter gg. Alberta Sirka, Cvetka ščuke, Miroslava Modica ta Karla Mehleta. Namesto zadržanega umetnostnega zgodovinarja prof. dr. Frana Pijanca je otvoril razstavo akad. slikar Albert Sirk s pozdravnim govorom. Otvoritvi je prisostvovalo mnogo Celjanov to CeljaUk, Razstavljenih je okrog 80 olj, akvarelov ta pastelov. Razstava je zelo pestra ta zanimiva. Odprta bo do 26. t m. ln bo gotovo privabila mnogo obiskovalcev.
Jutri, v ponedeljek, bo predaval pod okriljem ljudske univerze inž. Mitja S v I -gelj o svojem zanimivem potovanju po Združenih državah severne Amerike. Pravi naslov predavanja je 15.000 km čez USA, In ne 1500, kakor je bilo pomotoma objavljeno. To predavanje je vzbudilo že v Ljubljani največje zanimanje ta se lahko pričakuje da bo prav t p ko zanimalo občinstvo tudi v našem mestu.
•
V Celju ln okolici Je zanadlo v noči od sobote na nedeljo 15 cm snega.
Slava nosilcev |C*ra**orrt!eve zvezde
Beograd, 17. dec. p. Danes je v Beogradu proslavilo svojo krstno slavo udruženje nosilcev Karadjordjeve zvezde z meči ta sicer v spomin na njihovega vrhovnega poveljnika v svetovni vojni pokojnega viteškega kraMa Aleksandra I. Zedlnitelja ob današnji oVetnici njetroveffa rojstneea d«e. Sveča"osti so prisostvovali zastonnik Nj. Vel. kralja polkovnik Tomič. zastopnik patriarha. minister dr. Konstantinovič. zastopniki vojske in mornarice, beoeralske univerre in itmoiri nr<»Hstavr»ikl raznih oa-triptsk'h nrranirarll. Po cerkvenem obredu Je rndba odtTala dr*nvno himno, nakar le lm«»l len patriotski eovor predsednik	upokojeni general Ljubo-mir BC1U&
Najbrž Se ne veste,
kako pride opera aa svet
Pogled za kulise: dirigent dr. $ vara ustvarja dve novi operi, režiser Frelih je z „Nižavo" pripravil svoj debut
Dr. Danilo Švara
Premiera v opernem gledališču. Lestenci mečejo bogato luč v svečano razpoloženje večera, nabito poln parter, balkon, galerije, stojišča, do kraja zasedene lože. Pod odrom preizkušajo godbeniki instrumente, ra deskah se tiho vrše poslednje priprave v koščku sveta, ki ga bo zdaj, zdaj pričaral pred oči dvignjeni zastor. Kajti ta čas ugasnejo luči, razen tiste majhne, rdeče lučke na dirigentovem pultu. Nema tišina. Napetost pričakovanja. Dirigent udari • palčico ob pult, orkester mogočno zaigra uverturo, zavesa se počasi dviga ln že živimo, gledamo, poslušamo, v melodiji ln pesmi velike drame človeških usod z vsemi svojimi strastmi, bolečinami in radostmi. Tako dovršena, tako do kraja resnična je podoba sveta na odru, da nepremakljivo žive pred našimi očmi papirnate kulise, da sonce skozi soj električnih žarnic v resnici sije v nas in, da so pevci in igralci pred nami pravi, pravcati junaki iz slavnih zgodb in velikih dram, ki da jih je napisalo življenje samo.
Ampak to je premiera. Koliko truda in žrtev pa je bilo treba, da se je takšnole mogočno operno delo postavilo na deske, z vsemi rekviziti, kuliserijo, orkestrom, pevci in igralci! Samo majhen skok na deske za časa opernih vaj nam pokaže vse tiste detajle v gradnji, ves trud in napor, ki ga doprinašajo pevci z režiserjem in dirigentom, preden ustvarijo svoj lik, svojo vlogo, svojo podobo v igri, pesmi in melodiji.
Za časa vaje je tako mrtvaško tiho in prazno v gledališki dvorani in čisto temno. Le oder je razsvetljen, tam pripravljajo novo uprizoritev opere »Nižava«. Oder
v orkestru ali pri pevcu. Njegovo vešče uho je porok, da bo opera v muzikalnih plateh dovršena. Ponovimo še enkrat! Dobro je! Zdaj pa naprej! Mladi režiser Emil Frelih, ki z režijo »Nižave« prvikrat stopa kot novi operni režiser na deske oddaleč, lz parterja z besedo popravlja kretnje, včasih tudi sam priteče na oder in pokaže, kako naj kdo kreira, da bo čim vernejše in resničnejše predstavil vlogo v igri. Kretnje, mimika, prostor, to so njegove naloge. In pevci. Saj jih vsi poznamo. Basičeva-sopran, Marčec-tenor, Janko-bariton, in vsi ostali — brez kostumov in šminke, takšni, kakor jih srečujemo na ulici. Vsaka po svoje se vživlja pevsko in igralsko v vlogo, fingira s kretnjami vse tisto, kar bodo pozneje dopolnili rekviziti. Počasi gradba napreduje, vstopa zbor in v improviziranem odrskem svetu rase od stavka do stavka, od giba do giba nova vstvaritev.
Sicer ni lepo in dostojno, nadlegovati človeka takorekoč sredi dela, vendar se je dirigent dr. Danilo švara ljubeznivo odzval prošnji; da nam kaj pove o svojem delu, in če je mogoče, tudi kaj o sebi.
»Veste, ni šala, postaviti opero na oder. Dirigentovo delo se prične dva meseca pred prvo skušnjo s solisti. Treba je temeljito preštudirati partituro, prelistati vso literaturo komponista. Prve vaje so namenjene solistom, teh je deset do petnajst. Potlej slede skupne ansamblske skušnje, ln ko je ansambel pevsko izdelan, pride režiserju v
tov v skladu z značajem igre, % okoljem
dekoracij in kostumov ter njihovih barv. Sledita dve glavni skušnji z rekviziti, dekoracijo, lučmi razen mask, kjer se razni nedostatki še lahko popravijo. Generalka pa je že nekakšna premiera — brez javnosti. — In nastopajoči pevci? Vsi sodelujoči mi z ljubeznijo in tovariško potrpežljivostjo slede. Tako Basičeva, mlada, mnogo obetajoča pevka, ki je prevzela muzikalno in igralsko zelo težko in naporno vlogo Karte, ki jo navadno po jo že rutinirane pevke. Marčec v vlogi Pedra bo brez dvoma ustvaril svojo najboljšo partijo. Brez neumornega Janka si skoraj ne moremo misliti premiere in bo v vlogi Sebastiana imel priliko pokazati svoje priznane odlike. Gospa Ribičeva je v vlogi Nure že pred leti nastopila ln jo Ima publika gotovo še v lepem spominu. Mlada pevca Dolničar in Orel se bosta lahko kar najbolje uveljavila. Poleg našega Banovca, ki je v vlogi Nanda tudi že poznan, nastopajo še Poli-čeva, španova in Polajnarjeva, ki si počasi, z uspehom utira pot na operne deske. Vse tri bodo doprinesle h dejanju vso vernost in živahnost vaških opravljlvk. Sicer bo pa šele premiera pokazal sadove našega dela in prizadevanja...«
L. Klatita
Emil Frelih
gol, brez sijaja, takšen kakor je v resnici: samo okvir, samo tla, samo temelj — vse ostalo šele gradijo, od detajla do detajla po določenem načrtu. In ko bodo v rokah dirigenta in režiserja združene vse niti, ko bo sleherni pevec in igralec po dolgem študiju našel svoje mesto, ko bo sleherni instrument v orkestru vigran v harmonijo, prav kakor v partituri, potem šele bo opera zaživela, kakor je živela v ustvarjajo-fcem duhu komponista.
Danes se pevci še vadijo, od stavka do stavka, spremljeni od orkestra. Dirigent dr. švara prekinja, kadar ni pač kaj prav
Mira Basičeva
roke, dirigent pa prevzame skušnje z orkestrom samim. Pri težjih delih je potreben študij z deljenim orkestrom, pihala zase, godala zase. V približno petih do šestih dveurnih skušnjah je orkester izvežban in se mu pridružijo pevci-solisti. Dirigentovo in režiserjevo delo je ločeno. Skoraj zmerom vodi prve režijske skušnje drug kapelnik, za zadnje pa je nujno potrebno, da je dirigent pri klavirju, da vtisne delu svoj pečat. Prve orkestralne skušnje so sedežne, to se pravi, pevci pojo s partituro v rokah, da spoznajo instrumentacijo dela. Pri nadaljnjih orkestralnih vajah pevci igrajo in pojejo. Paralelno z vsemi študijami gre študij zbora ali baleta. Pri normalnem poteku skušenj vzame dirigent delo dvakrat ali trikrat od začetka do konca. — Naj bi vam še o svojem delu kaj povedal? Skoraj ne bom utegnil, čas me preganja. Letos bo krstna predstava »Kleopatre«, izvirne opere, ki sem ji avtor, tudi libreto sem sam napisal, po izročilih egiptovske zgodovine. Delo obsega 9 slik. Cesar, Antonij, Kleopatra, to so tri glavne partije. Uprizorjena bi morala biti že pred dvema letoma, pa so to preprečile razmere. Naslednje moje delo bo »Vernika Deseniška«. ki jo vprav zdaj komponiram. O tem kaj več drugič. Saj vidite, inspicijent me kliče. H koncu še pristavim, da bodo dajali letos v naši operi kar pet del, ki se bodo prvikrat izvajale na našem odru. Vsekakor napredek in uspeh.«
Zdaj pa še z režiserjem Emilom Frelihom nekaj besed. Mladi, režiser se je nedavno tega vrnil z Dunaja, kjer je študiral operno režijo pri slavnem opernem režiserju prof. Erichu Wymetalu. Sicer je pa javnosti gotovo še dobro v spominu po svojih
simpatičnih in uspelih nastopih v operetah.
»Torej o tehnični strani režije naj vam kaj povem? Režiser najprej glasbeno in vsebinsko delo temeljito preštudira ter režijski osnutek prilagodi stilu opere. Načrt za sceno samo po režiserjevi zamisli izvrši inscenator. Ko pevci svoje partije z dirigentom muzikalno naštudlrajo, pride vrsto na režiserje, ki jim razloži zamisel svoje režije in prične z aranžirkami. Iz režijske knjige, v katero si je režiser zabeležil vse situacije in psihološke momente v igri, in popolnjuje pevcem kreacije, in zarisal, jih igralsko usmerja in razporeja v okviru zamišljene režije. Ce bi primerjal umetnost režije s slikarjevo umetnostjo, bi dejal, da slikar najprej podobo ustvari in ji potlej šele da primeren okvir, režiser pa ustvari najprej okvir in v okviru šele dopolnjuje sliko. Treba je prebroditi dosti režijskih skušenj, in ko dejanje že gladko teče, postavi v dekoracijskih skušnjah inscenator po zamisli režiserja sceno. Postavljanje kulis v prostor, preizkušnja svetlobnih efek-
Biisl v emigraciji
Problem, ld smo že Skoro pozabili nanj, pa spet postaja aktualen
Danes, ko ruska diplomacija zopet posega v evropske probleme, si oglejmo usodo ruskih emigrantov, razkropljenih po vsem svetu. Dvajset let mineva, odkar so se številni pregnanci iz prostrane ruske domovine razkropili po zemeljski obli. Do-rašča že njihov drugi rod, ki je zagledal luč sveta v tujini. Kaj druži ruske ema-grante? Kaj jih razdvaja? Kakšne stroje so med razkropljeno množico, ki bi kompaktno naseljena lahko tvorila majhno državo?
Beg čez mejo, ki se je pričel v juliju 1917 in je dosegel višek v letih 1921. in 1922., je raztrosil po svetu tri milijone brezdomcev. Ta množica je v političnem pogledu precej razcepljena. Kakor pripoveduje knez Nikolaj Masalski, se Rusi v emigraciji še vedno delijo po politični orientaciji iz predvojne dobe. Pred vojno so bili nekateri pristaši za približevanje Rusije osrednjim državam. To so bili germanofili nasproti večini pristašev antante — antantofilom. Cela desetletja so se višji sloji tako delili, in ta delitev se je zrcalila celo v tem, da je del ruske gospode hodil na počitnice v Avstrijo ali Nemčijo, večina pa v Francijo in Anglijo. Ta razlika v politični smeri se je potem pokazala v emigraciji tako, da se je del emigrantov ustavil v Avstriji ln Nemčiji, ostali pa v državah, ki jih je v vojni družila antanta. Poleg politične opredeljenosti so si posamezniki Iskali zavetja še po drugem prepričanju: monarhisti so se naselili v osrednjih državah Evrope in v Angliji, republikanci pa skoraj izključno na češkoslovaškem in v Franciji. V Prago so prišli tudi člani vlade Kerenskega.
želja vseh emigrantov po Evropi, ki niso prikriti agentje Moške, je ena sama: kako bi v Rusiji odstranili vlado sovjetov. Kaj naj bi temu sledilo, si pa Rusi po svetu še dolgo niso edini. Del političnih beguncev vidi rešitev in bodočo srečo v obnovi absolutistične monarhije. Drugi si žele ustavno vlado po angleškem vzorcu. Tretji prisegajo na prapor buržoazne republike, vsaj po francoskem vzgledu. In četrti se trudijo dokazovati, da lahko edino socializem obdrži oblast v Rusiji. Do lani je baje naraščalo število pristašev monarhije. Kdo ima zdaj večino, je težko uganiti.
Drugačno sliko kaže politična emigracija izven Evrope. Država Mandžukuo je sprejela visok odstotek ruske emigracije
Kupon za brezplačno »Minuto Domenka" Stev. 13
Veliki knez Kiril Vladimirov«!
Na Kitajskem In na Japonskem so monarhisti Toda vprašanje ruske monarhije se venomer spotika nad tem, da nI več pravega splošno priznanega pretendenta na ruski prestol. Veliki knez Ciril Vladimiro-vič, nečak umorjenega carja, je nedavno umrl v Franciji Kot poglavar dinastije Romanovih se je bil dal dne 31. avgusta 1924 oklicati za carja. Toda njegov oklic ni bil preveč upoštevan. Eni so možu očitali, da je še pred odstopom carja Nikolaja IL kot poveljnik gardne mornarice prišel v dumo z rdečim trakom na prsih in se je kot revulocionar predstavil začasni vladi. Drugi so mu oporekali zategadelj, ker bi moral biti po ruskem zakonu sin pravoslavnih staršev, a njegova mati vehka knjeginja Marija Pavlovna je bila ob sinovem rojstvu kot vojvodinja Meklen-oušKa še protestantka. Po smrti povojnega carja poudarjajo nekateri ruski monarhisti, da Romanovi sploh niso bili kaj prida popularni in zato iščejo novo dinastijo, mogoče Rurike Ti so vladali pred Romanovci, in to v dobi od leta 862 do 1598. Moskovska veja tega rodu je usahnila, od starejše veje pa je baje še okrog sedemnajst rodbin.
Pristaši Romanovcev prebivajo v znatnem številu v Franciji ln deloma na Dalj-
nem vzhodu. V Pariza je centrala Makv rusov, ki želijo monarhijo a sodelovanjem sovjetske vlade. Na del ruskih beguncev ao seveda vplivali dogodki v osrednjih evropskih državah in ao n1^"1* tudi med njimi fašistične struje. Fašistična stroja v emigraciji pa doslej ni pokazala še nobenega moža, ki bi bil sposoben postati vodja Rusije, pač pa se je pojavilo mnogo takih, ki bo to radi bili, čeprav ni med njimi nikogar, ki bi bil v resnici sposoben.
Najbolj močna je vaeruska fašistična stranka v Ameriki z Vonsijackim na čelu. V Nemčiji se je po nacistični revoluciji postavil na čelo ruskih emigrantov kot bodoči »firer« Rusije neki gospod Andrej Pochau, ki je bil sicer v Rusiji rojen, vendar ruščino le slabo obvlada in al je nadel psevdonim S ve to žarov. Kmalu pa je bil od Nemcev odstavljen in je na njegovo mesto prišel knez Avalov, ki pa v resnici ni bil general in tudi ne knez pa tudi ne Avalov, marveč se je pisal Bermont. Kmalu ao ga razkrinkali in je pobegniL Po teh neprijetnostih ae je organizacija spremenila v »Ruski narodni svobodni pokret« (RNOD), poleg njega se je pa organizirala še druga fašistična organizacija »Ruski narodni in socialni pokret«. Njun program je nekaj malega nad ničlo. Iz Pariza širi svoj vpliv monarhistična »Ruska vsevojaška zveza« (ROVS), ki ima svoje pripadnike po vsem svetu. Ta zveza je posebno stopila v ospredje pred dvema letoma, ko je bil ugrabljen general Miller. Pomen te zveze lahko precenimo predvsem po tem, da sta bila ie dva generala, njena voditelja (Kutjepov in Miller) zapored ugrabljena po skrivnostnih mahinacijah sovjetskih agentov.
Vse emigrantske organizacije bolehajo na ideološki raznitosti svojih članov. V posameznih državah se skupine ruskih emigrantov najrajši prilagodijo vladnim strankam. Skupnost ruske emigracije po svetu bo po sodbi kneza Nikolaja Masalskega nastopila nemara šele tedaj, ko bo ruska emigracija končno razumela preprosto resnico, da samo strnjenost okrog določene ideje, programa in enotnega smotra lahko vodi k uspehu. Dotlej je moč ruske emigracije po svetu prazna pena.
Messerschmtt
V	poročilih o sedanji letalski vojni se pogosto beleži beseda Messerschmitt kakor se imenujejo nemška lovska letala ln bombniki, a malo komu je znana zgodovina moža, ki je dal tem letalom svoje ime.
Zanimivo je, da Walter Messerschmitt, kakor se piše sedanji kralj nemške letalske Industrije, ni še nikoli v življenju letel. V svetovni vojni je bil kot skromen tehnik dodeljen nemški artiljeriji. Po vojni je našel namestitev v veliki kemični tovarni L G. Farben, nato je delal v nekem velikem kovinskem podjetju Srednje Nemčije, kjer je dosegel lepe uspehe kot konstrukter motorjev, od tam pa ga je Krupp zvabil r Essen. Tu se je začel ukvarjati s konstrukcijo letalskih strojev in kmalu je bilo pri državnem patentnem uradu v Rimu vpisanih nekaj njegovih iznajdb.
V	letu 1936. je prišlo do neznatnega konflikta med njim in Gestapo in takrat ja izgubil svoje mesto v Kroppovih tovarnah. Pa ni šel nove službe iskat, temveč je dvignil svoje prihranke v banki in se osamosvojil. Majhna tvorni ška lopa v Stuttgartu je bila prvi dom bodoče veletovarne letal znamke »Messerschmitt«. Nekaj mesecev pozneje je Nemčija začela svoje velikopotezno oboroževanje, ln ko so strokovnjaki v letalskem ministrstvu proučili njegove načrte in proračune, je Messerschmitt dobil levji delež državnih naročil. Dve leti je delal s polno paro, njegovi »Messerschmitti« so kmalu zasloveli. Drugega za drugim je v Stuttgartu zgradi ltri nove tvorniške objekte. Tako Je bivši nameščenec L G. Far« ben postal kralj industrije.
Nedavno so se po Inozemstvu razširila vesti, da je Messerschmitt zaradi nekih novih navzkrižij z Gestapo ušel čez mejo. Nemški radio je te vesti odločno zavrnil in objavil, da lahko vsakdo, kdor demantija ne verjame, telefonično govori z Messer-schmittom v njegovem domu v Augsburgu. Neki angleški novinar se je v resnici lotil tega poizkusa. Messerschmitt mu je po telefonu sporočil, da se je v avgustu vrnil iz Italije in od takrat ni več prestopil meje. Kdor bi rad osebno govoril ž njim, lahko pride k njemu na dom. Ko ga je angleški novinar vprašal, ali je tudi cm kaj slišal o tem, da se »Messerschmitti« v vojni niso obnesli, je Messerschmitt odvrnil, da Ima o tem čisto drugačne informacije. Na vprašanje, kako sodi o takozvanem »Blitz-kriegu«, mu je odgovoril samo: »Lahko noč!« In čez čas še »Heil Hitler!« Anglež mu je odzdravil s »Heil Churchill« ln zaprl telefon.
Ivan Albreht
Relief
Včasih se mi v sanjah vračajo slike is tistih dni, ko je bilo treba mladost obleči v c. kr. uniformo, jo zasužniti, pogaziti ta zatreta. Komur še je to primerilo le za parado, v mirnem času, se je končno lahko smejal, ker je na ta način spoznal košček novega življenja, ki je utegnilo biti-čeprav odvratno, vendarle zanimivo.
V vojni je bilo drugače. Vsi smo jasno vedeli, za kaj gre. Vsa notranjost se je upirala temu početju, a vendar ni bilo pomoči. Sredi poživinjenih množic je ostal Človek tako bridko sam, da bi se zgrizel v tej trpki in mrzli samoti. Niti bratu ni bilo mogoče zaupati, a prijateljstvo je ostalo medla legenda iz neke davne preteklosti. ki je morda niti nikoli ni bilo.
Marškompanija je leta 1915 v Admon-tu čakala na odhod. Morda ni bilo na fronti stiske, morda nas je bilo še premalo. Vse kakor smo še dnevno dobivali prirastke, po dva po tri može. večinoma stare in iz-žete ljudi, ki so j<m oči bile polne vojnih grozot. Zadnji je prišel nenavadno dolg to koščen človek, ki je kakor drog štrlel iznad vse kompanije.
»Pazi se«, ml pravi tisti večer kadet, »ta je prišel naravnost iz ječe.«
Nato sem izvedel da je dolgin nekoč delal pri železnici, kjer je kar na lepem spravil tovariša na oni svet. Bil Je obsojen na smrt in pomiloščen tia jlosmrtno ječo. zadnji čas pa se je Avstrija v po-manjkanju vojaštva spomnila ln tolovajev ter jim odprla vrata. svo^h ječ ood pogojem, da se gredo borit za domovino.	,	..
Kdor je vajen ubijati, mu je ponudi« kakor nalašč. Z delom, ki so mu prej ob
njem grozile vislice, si zdaj lahko ustvari bodočnost. Zato je bil naš novi tovariš pri kompaniji tudi tako prisrčno razigran in vesel, da ni v njem nihče mogel slutiti ubijalca. Sicer smo občutili nekaj kakor grozo pred njim, vendar je bil dolgi Janez tako tovariški, da je moral biti človea nehote prijazen ž njim, v izvrševanju vojaških dolžnosti pa tako vesten in vzgleden, da so ga pred odhodom na bojišče imenovali za »frajtarja«.
Tisto noč pred odhodom sva spala drug poleg drugega. Pozno poletna, hladna noč v Alpah, zunaj zrak. da bi se človek ves očistil v njegovi svežini v naši šupi pa težak, soparen in moreč. Dve sto petdeset ljudi je hroplo in soplo v težkem snu. Stokanje, premetavanje, grčanje in smrčanje. Niti trenutek- nis'm mogel zaspati, dasi sem preskušal vse različne uspavalne pripomočke.
»Ne spiš?« se oglasi končno dolgi Janez kraj mene.
»Ne morem«.
»čakaj jaz imam svečo in tolažbo.«
Kljub ostri prepovedi sva nažgala svečo, loievko domačega izdelka. Janez pa je potegnil Izpod slamnlce zelenko drugo in še tretjo, polne pristnega domačega žganja.
»Dve pelerini sem sunil v magazinu pa sem dobil tole in še težko gnjat Jej in pij, ko ne veš kako dolgo boš še smel dihati.«
In sva v tovariški vzajemnosti jedla in pila. dokler se ni nepriieten občutek ubijalčeve soseščine popolnoma polegel v meni.
»Ali veš, odkod sem prišel semkaj?«
Oklevaioče sem odkimal, on pa s širokim smehom:
»Ce nikoli ne. si se zdajle zlagal. Iz are-sta. naravnost iz aresta sem jo mahnil sem.«
In je mastno zaklel.
»Imaš dekle, fant? No, potlej veš kaj se to pravi. Imel sem dekle kakor gartro-
žo. Od tam je bila, kamor gremo Jutri. Zidal sem tam okrog, pa sva se spoznala. Potlej sem delal na Gorenjskem. Tunel smo kopali skozi Karavanke, ko me pride dekle obiskat. Takrat sem bil fant, razumeš, na takle kostenjak. Seveda smo šli plesat in smo si privoščili še marsikaj. Ce pride dekle obiskat fanta, saj razumeš' Pij!«
Oči je imel že krvavo podplute, ko je nadaljeval:
»Kar na lepem se začne sliniti okrog Rezike neki Lah. Hudič vedi kaj ga je zmotilo šel je plesat z njo. No. to bi še ne bilo nič hudega. Potem pa sem opazil ta tudi dekle mi je po plesu potožilo, jaz pa meni ni* tebd nič, nož iz žepa pa brez besede k njemu. Rečem ti. da ni niti mrdnil. Naravnost v srce aem ga s stremi sunki.«
Zaškripal je z zobmi, kakor da ima še zdaj tekmeca pred seboj.
»Pa so me prijeli ta obsodili pomiloatili in nazadnje spustili sem. Prij fant! Boš videl. kol?ko j'h bom pohladil. ko pridem tja! Za vsak dan izgubljene mladosti bo pj^o <*eset elav.«
Krčevito je stisnil pesti in poteenil ia steklenice n<~kaj tako krepkih požirkov, kakor da hoče v njih potopiti vso bolečino. Omamllen se je potlej žleknfl vznak in bropel kakor sam zase:
»Deset let je že nisem videl. Hudiča, kie pa na^eš pošteno dekle, ki bi maralo ubijalca. ha ha!«
Cez malo je sunkoma planil pokonci:
»Kaj misliš fant ko bi jo kje srečal? Brrr rajši ne takih neumnosti! Zakaj ne piješ?«
Medlo se je megleno jutro prhrrazalo k nam. Kompanija je odšla v cerkev, z dolgim Janezom pa sva ostala. Potlej sva bila tovariša vso vijugasto pot do bojišča, gele onkraj Predila sva se razšla.
»Tamle je doma Rezlka«, mi Je pokazal na majhno naselje, »če jo kdaj srečaš, jo
pozdravi!«
Tedni so minevali v moreči enoličnosti. Tavali smo z odseka na odsek, končno pa sem prišel za nekaj dni v rezervo, kjer so mi vedeli vse polno povedati o Junaštvih dolgega Janeza, ki je medtem postal že četovodja. Kogar z nasprotne strani on dobi v pest Je neizprosno zapisan smrti.
Dolgi Janez to*ej vestno izpolnjuje svojo grožnjo ...
V majhni vasici ob Soči, varno Skriti v značilni gornjeprimorski dolini, je živelo poleg dveh. treh starcev nekaj žensk, ki so jim rekli perice. Prale so vojaško perilo. sicer pa so izkazovale ljudem vse tiste bedne usluge, ki naj bi nadomeščale ljubezen.
Nekoč grem tja s svitkom perila in se zapletem v pogovor z uvelo deklino, ki sta ji strast ln trpljenje razorala obraz. Bilo je na vrčer in po naselju polno vojakov. V čredah ta gručah so posedali pred hišami. Ka^ar je kateri stopil iz koče, je drogi smuknil noter ta se čez malo vrnil s kvanto na ustih. Za njim je mežikala razmršena ženska, včasih že Skoraj starka, včasih še domala otrok.
Meni nič tebi nič je deklina prekinila pogovor ta stopila s kocin astlm vojakom v kočo češ:
»Sa1 bom hitro nazaj.«
Vrh Rombona se je svetli v večerni xa*% ko prištorklja proti meni od nekod dolgi Janez.
»O. hudiča, kal si Se živ. fant! Se« slil. da so te že pohrustall!«
In ml ie krepko segel v roko. Od njega je puhtel duh po strjeni človeški krvi. za pasom pa je nosil polno raznih bojnih trofej: vinskih čutaric. bojnih sekiric, ur. nasprotnikovih bajonetov in podobne ropotije.
»Ali si bB pri njej?« je stopi tesno k
meni.
Ker ga nisem takoj razumel, se je aa-
Vmhotal:
»No, no. saj danes ne U Bel nikogar več
ubijat zaradi nje, nič se ne boj. Že vem. Viš, tako je življenje. No, tole uro ji bom dal, da ne bo tako čisto na tlaki.«
In mi je pokazal krasno zlato uro, ki ja je bB odvzel mrbvomu častniku.
Kocinasti dedec je stopa iz bajte, sa njim pa je primežikala deklina ta hotela stopita k meni, ko jo Janez nenadoma prime za roko:
»Na, Reza. da bo« Imela vsaj nekaj.« ženska ae strese, izbulji oči in rtrahovi-to krikne, dolgi Janez pa stoji in aem« strmi. Nenadoma zaniha, zaškriplje z zobmi ta trešči dragoceno uro Ob tla:
»Prav imaš, dekla, aa naju ni več data in ne svetinj!«
Grgraje ae opoteče proti hiši hi telefans na tla kakor map. iz bajt se motajo ženske ta vrišče, vojaki mrmra je kolnejo te kvanta jo, Janez pa al počasi opomore ia skuša vstati.
»Kam je aa?« ae začne ozirati okrog. »Poglej no, fant kam je Sla Rezfka! Saj ni bilo vredno toliko hrupa. Samo pozdrav sem ji hotel prinesti, drugega itak ne morem več.«
V strugi je kriknflo. Nekaj ljuft je hite* lo tja, toda valovi ao ie zagrinjali ubogo telo ta spletati bel venec nad njim Iz bor. Skega kota se je oglasilo nekaj topov. Z gora ae je lomflo Skalovje. Janez me je p&> jel za roko In me potegnil s seboj.
»Zdaj je konec«, mi je hropel grade, »toda Se nocoj bom prosil, da me pošljejo spet v postojanke.«
Sklonil se je k meni ta me SuSIjaje Bal, ali sem Rezflco spoznal. Ko sen odkimal, je skomigni z rameni:
»Skoda! Verjemi, fant. da M potem zumei, zakaj sem hfl za to dekle pripravljen umreti. Ce nič drugega ne. je imela vsaj lep pogreb. SI sUšal, kako so topovi?«
Na cesti pod Rombonom nva aa Počasi aem porakal proti bovški trdnjavi. Njeni žalostni ostanki ao pošastno si nun U v aoč. Spodaj je veselo Šumela Sega.
Pismo
Spoštovani gospou — anoi
Z velikimi veseljem sem čitala včeraj članek pod »Pet minut vzgoje«, za katerega si Vam iz vsega srca zahvaljujem. Priznati Vam moram, da sem, ob branju Vaših prejšnjih člankov postajate že nestrpna, zavedajoč se, da samo puščice ne zaležejo mnogo v tako resnih in težkih zadevah. Tudi me je zelo razočaralo Vaše pisoanje, kjer zahtevate več svobode za mladino, kar bi bilo povsem v redu, če bi prej povedali, kako je treba mladino vzgajati, da bo svobodo pravilno razumela.
Leta in leta že opazujem mladino, kjerkoli se mi nudi prilika navežem stik z njo in lahko bi Vam povedala zelo žalostne prigode. Posebno poglavje zase pa tvori mladina in »takozvanih« boljših krogov, ki zraste brez skrbi in brez težav in — brez vsake prave vzgoje. Prosim Vas, da tem
Pet minut vzgaje
Niti beliča ni imel v žepu. Knjižico stihov sta oba odklonila, kritika in publika. Zato je Jacquesu Poussienu njegova Claire takoj in ob prvi priliki ušla ter se vrnila k svojemu staremu fantu. Tedaj je Jac-ques Poussien pristavil k vegastemu zidu slamnat trinožnik, vzel debelo brizgančevo steklenico in z njo zabil v zid močan žebelj. Toda, naramnice so se odtrgale in Jacques Poussien se je pri tem samo malo potolkel. Potem ga smola ves čas ni zapustila. V lekarni so mu namesto strupa dali odvajalno sredstvo, belgijski brovvning je osemkrat zapored odpovedal, na Seini pa so bili čuvaji tudi kar malce preveč čuječi.
»že vem, kaj moram storiti,« je jezno dejal Jacques Poussien, ko so ga potegnili iz vode.
To rekši je z odločnimi koraki odšel na Champ de Mars.
Tisti čas je radiotelegrafista Duclosa doletela strašna nesreča. Prvi v vsej Evropi je ujel signal S. O. S. Transatlantski parnik »Polihymnie« se je v megli zaletel v ledeno goro. Na »Polihymniji« se je vračala lz Amerike v Evropo Duclosova žena s svojim štiriletnim sinčkom. Vrh Eiflovega stolpa, na katerem je sedel Duclos, se je zavrtel ko vrtiljak. Kakor rešetkast disk rulete se Je Pariz postavil na glavo, vse je letelo narazen, bleščeče se obločnice sve-tiljk črke reklam, panični avtomobili in blazne številke. Bežati! Ostati! Dve čustvi — čustvo dolžnosti in čustvo ljubezni — sta se spoprijeli na življenje ln smrt. Bežati! Strast je zmagala! Hidroplan ga bo po Mlskovo prinesel na kraj katastrofe, v dveh urah in pol. Potegnil je z glave šlem s slušalkami In planil k dvigalu. Dve dvigali sta Sinili drugo mimo druge-
ljudem posvetite posebno pozornost, kajti človek brez morale, a vrhu tega še premožen, je prava garjeva ovca za družbo.
Ali ni žalostno, slišati od akademsko izobraženih žena; »Za otroke nimam potrpljenje, to prepustim svoji služkinji, ona jih bolje oskrbi«? Ni čudno, še potem človek doživi, da mu maturant izjavi: »študiral bom medicino, čeprav bi me tehnika veselila, a tehnika nalaga preveč odgovornosti.« Na začudeno vprašanje, kako vendar naj se to tolmači, pravi: »No, če most slabo izkonstruiran, je lahko materialna škoda milionska, a ljudi — nekaj več ali manj, kakšno vlogo igra to?« Kako katastrofalna miselnost!
Brez vsakega dvoma je, da je v današnji generaciji v splošnem krasen material, le obdelan ni. In to človeka teži dan In noč, da razglablja, kako bi pomagal. Zato sem | Vam tako hvaležna, da ste se energično lotili tega dela.
S. M.
ga. Eno je ko strela drvelo navzdol, drugo pa je letelo kvišku. V enem so stali pokonci Duclosovi lasje, v drugem pa je Ja-quesu Poussienu lezla čepica na uho. In med tem ko je Duclos odpiral vratca avtomobila, je Jacques Poussien z melanholično zvedavostjo ogledoval Pariz iz ptičje perspektive.
To pot se mu ne bo moglo nič zopersta-viti. Samo poslovilno pismo bo še napisal Svinčnik in papir sta ležala na mizici, dolgotrajna izkušnja pa je izdelala natančno obliko pisma. Samo način samomora je bilo treba še vstaviti.
»Dragi prijatelji! Jacques Poussien ne more živeti brez slave, denarja in ljubezni. Zato bo Jacques Poussien umrl. Morda bo svet sčasoma vendarle slavil njegovo zasmehovano liro. Moja mala Claire, ne bom ti očital nezvestobe. Bodi srečna, mucika! Nadejam se, da te tisti nepridiprav Pierre ne bo tako pretepal, kakor je pretepal re-vico Genevievo. Prav nič ne dvomim, da bi bila srečna, če bi se hotela vrniti k meni. Toda zdaj je žal prepozno! čez eno minuto bo moje krvavo truplo, obdano od plitvih zijal, ležalo na prašnem tlaku Marsovega Polja. Zbogom!«
Jacques Poussien je pisemce položil na najbolj viden kraj in se ves obupan sklonil nad globočino.
Tisti mah pa je skočil lz dvigala debel gospod v cilindru in franku. Zgrabil je Jacquesa Poussiena za rokav ln ves zasopel dejal:
»Sto tisoč frankov! Cek na donašalca. Ste zadovoljni?«
»Ves svet se je zarotll proti meni. Kaj bi pa radi, cenjeni gospod? »Sto petdeset tisoč frankov.«
Neredko, kjer je več otrok* hodijo sinovi svoja pota (od športa do .promenade'), hčerke pa morajo doma delati, pomagati ▼ gospodinjstvu ln vzeti šivanje v roke. Ta neenakopravnost ni upravičena, še manj pravična. Ce imata v šoli enako delo, naj imata sin in hčerka še v počitnicah enakovreden počitek!
Te počitnice so božične počitnice, božič pa je izrazit družinski prasnik. Ali ne bi veljalo, tokrat utrjevati družinsko življenje tudi z ustoličenjem medsebojnega zaupanja? Nič ne dvomim, da bo ljubezen staršev do otrok ta čas posebno lepa, posebno cvetoča. Toda priznajmo, da starši redko odpro svojo dušo pred otrokom in da je slovenska mati še posebno zaprta. Odprimo ljubezni duri, ljubezen pa je nenehno medsebojno dajanje in sprejemanje, ljubezen je brezmejno medsebojno zaupanje. Odprimo srca pred otrokom, dajmo, da stopi v to srce ln odpira vratca in duri do zadnje kamrice. Priznalmo svojo ljubezen, priznajmo svojo skrb, priznajmo pa tudi svoje grehe In svoje napake. Ne bo otrok svojih napak priznal, če starši ne bodo svojih. Ne bo se otrok svojih grehov izpovedal, če se starši ne bodo svojih. Verjemite: priznanje ene same napake, izpoved enega edinega greha staršev rodi v otroku več zaupanja in ljubezni do njih ko še tako veličastno poveličevanje svojih ljubezenskih in drugačnih zaslug do otroka: posreduje tesnejšo .življenjsko bližino' ko še tako skrbna nega in gmotna pomoč. Zakaj: kdor pred svojim otrokom v zaupanju razgali svojo dušo, mu je priznal: ' človek sem kakor ti! Kdor pa je strgal s svojega obraza neumno krinko starševske avtoritete, je šele tedaj postal resnična avtoriteta, ki je v vrednosti človeka, kakršen pač je. Kdor otroku odpre svojo dušo, si njegovo pridobi!
V Skoplju vodita Jadralno šolo dva Slovenc
Kakor v vseh športih, tako zavzemamo tudi v jadralnem letalstvu Slovenci prvo mesto v državi. Kakor je postavil smučanju temelj v Južni Srbiji Slovenec, tako sta dr« Slovenca postavila temelj jadralnemu letalstvu.
Lansko leto je prosil oblastni odbor Aerokluba v Skoplju ljubljanskega, naj mu pošlje jadralnega učitelja. In res je odšel zvanični »C« pilot g. Ignac Majdel v Škop-lje, da osnuje jadralno šolo in da pokaže našim južnim bratom ta najlepši šport. Velike so bile ovire, s katerimi se je imel boriti. Prva ovira je bila v tem, da še niso (
^■•SFSSSBSK 1»
m
»Bedak ste in neroda!«
»Dvesto tisoč frankov in ne izgubljajva časa.«
»Enemu od naju se je zmešalo«, je ves zmeden zagodrnjal Jacques Poussien in čisto mehanično vzel ček iz debeluharjevih rok.
»Vi in jaz — obadva sva popolnoma zdrave pameti. Vi ste radiotelegrafist, jaz pa sem bankir Matapal. Nič se ne bojte: moj podpis poznajo v vseh bankah Evrope in Amerike. Na posel!«
»No, in kaj naj storim?«
»Prevrat v Indiu! In nič pozneje kakor čez osem minut. Ko bo deset minut čez sedem, boste tukajle, na Eiflovem stolpu, napravili nekai potrebnih manipulacij. Ob četrt na osem bodo anHeškl panirii na Ci-tyju vrtoglavo leteli navzdol. Od četrt na osem do pol osmih iih bodo "i<vii a^onti po-kuniM. in ob osmi^ bom ral~»nn1 trilHonar. Ob četrt na cp°p> boste	š» dvesto ti-
soč. ob osmih trikrat več. 7n nHr->i snoročenih po radiju — to res ni majhno plačilo. Torej?«
Jacques Poussien ie zapiskal.
»Dve minuti premisleka«, je dejal in vtaknil ček v žep.
»Vrag naj vas "zame. premislit" torel!«
Mataoal ie ravno vtrVnii nos v č»somer. ko je lz dvieala skočil še eden. čepica. sukni'č. prcnft s*"eater. pin'ca Dunhills. Patent No. 7 890 451, ireVi zslizci in pena na ustih Frinavo ie zakričal:
»Stojte! PosHšajte me ... Nuino rabim nrevrat v Indiji ... Takoi. ta trenutek! ... Sicer bo naui«rodne1ši politični moment šel po vodi.. Prosim vas v imenu ...«
»Denar in dve minuti za prenizek«, je dejal Jacoues Poussien in prestonil z eno nogo čez drugo. — in vsi so videli, da ima progaste nogavice.
»Denarja pa nimam. Jaz sem Croq. po-erlavar rtrlavsk»sra tiska Drusre Intemario-nale. Potrebna nam je revoluclla v TnrtiM 2e sama vest o tem bo povzročila iznrc-membo kabineta, in dobili bomo portfelj.«
Ce sem pisal o počitnicah, bi bil enostranski, če se ne bi spomnil tudi tistih, ki bodo tudi Imeli počitnice: tistih, ki jim js v uk In vzgojo izročena naša mladina. Nemalokrat sem slišal reči: »Dobro je tem ljudem, ki imajo toliko počitnic«. TO je hudo zmotno.
Komur je poverjen pouk ln vzgoja mladine, nosi hudo odgovornost na svojih plečih: odgovornost za oblikovanje bodočih rodov. Delo, ki ga opravlja, je utrudljivo ln izčrpava človekove sile do dna. In če sem prej dejal za učečo se mladino: »kakor je treba prezračiti prostore, v katerih se uči, tako je treba prezračiti tudi možgane, ki se uče«, moramo reči tudi za tist-*, kiuče: »kakor je treba prezračiti prostore, v katerih uče, je treba prezračiti tudi možgane, ki uče!« Zato tudi zanje upravičeno velja pravica do počitnic in bi tudi zanje dejal, da počitnice niso zato, da bi jih še v tem času obremenjevali z dolžnostmi za šolo. In če učencem želimo osemnajst lepih dni, jih želimo tudi učiteljem. Kajti kakor se bodo učenci osveženi in vedrejši vrnili na delo, se bodo tudi njihovi učitelji. In vrinili bi se s še večjo zavestjo odgovornosti, večjim delovnim elanom, če bi jih ne mučile materialne ln drugačne skrbi.
Da je treba zlasti zdaj, v tej neupravičeni draginji povišati plače učiteljstvu in profesorjem, ne more biti in ni le njihova zahteva, ampak tudi zahteva staršev in vseh tistih, ki se zavedajo, kako šolsko delo in s tem uspeh četrt miljona vaših otrok trpi, če so pogoji dela učiteljstva in profesorjev slabi in njihov zaslužek nezadosten. Čudno se sliši, toda je res: plače vzgojiteljev so tudi eminentno važen .pedagoški' problem. Da moram zdaj pet minut vzgoje (!) zaključiti s takim stavkom, je tudi znamenje časa.	—ano
imeli pripravnega terena. Ta problem pa je bil kmalu rešen, našel je namreč hribček, ki je bil za vežbe za »A« pilota naravnost odličen. Oddaljen je od Skoplja približno 6 km ln se Imenuje Zečja rid. Danes je na tem hribu postavljen hangar in v najkrajšem času bo poleg njega stal Se drugi in pa stavba za učence. Ko je bil problem terena rešen, se je našel novi, kam bo postavil jadralna letala. Po priprošnji generala Kovačeviča so dobili od vojaštva velik šotor. Zdaj so prinesli iz Skoplja Jadralna letala — prinesli, ker niso še imeli transportnega voza in so morali letalo nositi na rokah. Ko so bila letala sestavljena, se je
»Kako si drznete!« je zakričal Matapal
in skočil izza časomera.
»Gospod Matapal«, je dejal Croq, »vi ste sicer službeno moj sovražnik, toda v tem trenutku je tako meni kakor vam potreben prevrat v Indiji. Zakaj bi se prepirala?«
»Prav imate«, je dejal Matapal, »kar storite, kar mislite.«
»Denarja nimam«, je nadaljeval Croq, »toda, sodrug radiotelegrafist, lahko vam ponudim kopico slave. Zdajle bo prevrat v Indiji, čez teden dni bo vaša slika v vseh delavskih listih obeh polut. Eno minuti-co.«
Croq je izvlekel iz žepa kodak.
»Pozor! Glejte sem! Tako. Glavo malce na desno. Tako! Podbradek kvišku... Hvala lepa. Pozor: snemam. Ena, dve, tri.«
Tedaj je iz dvigal skočila dama, vsa zavita v kos prekrasne svile. Polna noga ji ie tičala v lakastem čolničku, iz rdečkaste lasulie pa ji je štrlel steklen gejzir espri-ja. Planila je k Jacouesu Poussienu.
»Gospod telegrafist, prosim vas ... Njega. nepridiprava, je treba kaznovati, ta zonrna opica Izabela pa se mora vrniti v kabaret, — kaj ni res?«
Jacques Poussien se je galantno priklonil.
»Rad vam ustrežem, gospa, toda, najprej povejte, kdo je prav za prav ta »on« T«
»Moj bog, saj to je vendar tako jasno! Moi ljubimec in Matapalov borzni konkurent. Spodil me je ko kako sobarico, sam pa se je spečal s tisto Izabelo... Oh, kako ga sovražim! Uničiti ga moram. Mar ni res. a-ospod radiotelegrafist?... Ali smem računati z vami?«
»No. in kaj naj storim, gospa?«
»Moj bog, kaj vam tudi to ni Jasno? Prevrat v Indiji... To sekundo, slišite!«
»Vsem se je zmešalo. Čemu vam bo prevrat v Indili. gospa?«
»O! Angleški papirji bodo Sli k vragu! Uničen bo, Izabela pa pojde nazaj v kabaret! To je vendar tako priprosto! Gospod radiotelegrafist, prosim vas!«
začelo šolanje. Toda tn so se postavile mlademu jadralnemu učitelju nove ovire: ob 10. je bila že taka vročina, da učenci niso mogli več nositi letala po hribu navzgor. Moral je letanje zaradi vročine do 5. popoldne prekiniti.
Kljub vsem oviram se mu Je posrečilo, izšolati 25 »A« pilotov. Prišla je jesen ln moral se je vrniti domov, da bi se vpisal na univerzo. Zato je poklical tamkajšnji Aeroklub novega učitelja g. Alojzija Oster-mana, ki je s pomočjo »A« pilotov širil jadralno letalstvo. Njemu je bilo seveda mnogo lože, kajti temelji so bili postavljeni. Dokler je bilo lepo vreme, ki traja v Skoplju do srede decembra, je neumorno vadil učence v letenju. Ko je prišel dež, pa so odšli v mesto in začeli graditi nova letala za prihodnjo sezono. Vso zimo so delali, le ob sobotah ln nedeljah so kljub mrazu Sli z letalom na teren. Ker so šotore vrnili, so spali v »zimskem gledališču«, ki je bilo pred nekaj leti odkrito pod hribom in je do polovice izkopano. V luknjah tega gledališča so vso noč kurili in zmrzovali — toda kljub vsemu so letelL
Trud njihovega zimskega dela je bil poplačan, kajti ko je prišla pomlad, je priredil oblastni odbor Aerokluba v Skoplju velik miting. Tu se je zdaj demonstriral uspeh njihovega dela. Sedem jadralnih letal je stalo v vrsti pripravljenih za krst. Kakor jata belih labodov so bili in kum za kumom je pristopil ter jih krstil in jim želel srečen polet- Tu so bili: 4 letala tipe »Zttgling«, ki so za šolanje »A« in »B« pilotov, 1 letalo tipe »Salamander«, ki je za šolanje »C« pilotov, nato je bilo tudi letalo Upe »Juha«, ki je domačega izvora, konstrukcija inž. dr. Antona Kuhlja, ln ld se uporablja kot prehod na visokosposobna jadralna letala. Na začetku vrste pa se je košatilo pol visoko sposobno letalo tipe »German Baby Ha« in ld je bilo krščeno na ime »Dobro polje«. Ko je bil končan spored, se je dvignil v aerozapregi g. Oster-man, in ko se je odklopil od motornega letala, je prikazal akrobacije brezmotor-nega letala. Napravil je z jadralnim letalom iste akrobacije, ki jih je malo prej delalo neko lovsko letalo Ko je pristal, je bilo navdušenje publike tako veliko, da je predrlo vojaški kordon, drlo k pilotu in ga na rokah odneslo v hangar. Tam mu je ban vardarske banovine iskreno čestital «ra poljubil in mu predal denarno nagrado. Ko se je spet pokazal na vratih hangarja, so ga pograbili njegovi učenci ter ga na ramah nosili po vsem letališču.
Nekaj dni po mitingu so začeli graditi hangar na Zečji ridi. Ko je bila šola otvor-jena. je bil takšen naval učencev, da niso vedeli, kam z njimi Med drugimi so se vpisale tudi štiri dekleta. Novo vpisane so razdelili v štiri skupine in do zdaj so že skoro vsi napravili »A« izpite. Poleg letal ima šola tudi avtomobil, ki prevaža letala v mesto, in pa konja, ki jih vleče izpod hriba nazaj na start Iz vsejra tefa vidimo, da je zanimanje za ladralno letalstvo v Južni Srbiji zelo veliko, posebno se zanimajo ženske, katerih pa zdaj ne sprejemajo. Od prvih štirih deklet sta dve napravili »A« izpit. Kdor pozna razmere v Južni Srbiji, se bo gotovo začudil, ko bo izvedel, da je ena izmed njih muslimanka.
jSeleti bi bilo, da bi naši jadralni letalci organizirali take šole po vsej državi, da bi postalo jadralno letalstvo tudi pri nas narodni šport, kakor je to v mnogih drugih državah. Razen tega pa to nI samo šport, temveč tudi prva priprava za bodoče vojne pilote.	Saša Noč.
PAST
2ena: »Nikoli te nisem lovila po gostilnah in	da se poročiva!«
Mož: »Seveda me nisi, saj past tudi ne leti za mišjo, pa se miš vendarle ujame!«
NEVAREN UGRIZ
Ančka: »Jejhata, gospa Nada, kako sem ae ugriznila v jezik. Strašno me boli!«
Nada: »Bo že minilo.«
Ančka: »To je že res. A kaj, če sem bok. na za steklino... ?«
NA RIBOLOVU
Meščan (ribiču, ki lovi ribe): »Tu je pa prav lepo mesto za postrvi.«
Ribič (ki ničesar ne ujame): »O, da, da, tako lepo se imajo postrvi tu, da nobena noče zapustiti vode!«
SKRBEN SIN
Urbanov oče so umirali. Nenadoma se je eden izmed sinov spomnil, da ni nobene sveče pri hiši. Skočil je k sosedu in se za hip vrnil v svečo. Oče pa je umiral počasL Sina je končno minilo potrpljenje in je dejal: »Oče, oče, le nikar tako počasi — sveča je sosedova!«
»Predujem.«
»Denarja pa nimam.«
»Mar ml je zanj! Damska ljubezen..A
»Sijajno!«
»Poljub?«
»O!«
Oslepljajočl kos svile se je stisnil k Ja©-quesu Poussienu, in dama je izrekla nekaj povsem določenih besedi.
»Rue Blanche, 16.«
»Telefon?«
»22-47-8«
»Kdaj?«
»Ob dveh.«
»Podnevi?«
»Ponoči.«
»Toliko bolje.«
Croq je pljunil.
»Kaj pravite, gospod Matapal! Ce je to predujem, potem si lahko zamišljam, kakšna bo celotna nagrada!«
»Zadosti poljubljanja!« je čisto poslovno dejal Matapal. »Dosti je poljubljanja, lotimo se posla.«
»Dajte prevrat v Indiji!« je zahropel Croq.
»Da, in kar hitro!« je pisnila dama.
Jacques Poussien je rahlo prebledel. Predaleč je bil šel.
»Takoj, gospoda! Stopite malce stran. Precej bomo napravili.«
Stopil je k aparatu, z negotovostjo skrčil prste in potegnil za nekak vzvod. Tedaj je iz medene cevi švignil kolobarjast blisk, razlegel se je nezaslišan grom, mi-rijade nepotrpežljivih isker so se vsule naokrog, grmenje se je mešalo a bliskanjem, vijoličasti ptiči bo v vseh pravclh zleteli nad Parizom. In med temi neprestanimi eksplozijami, med tem bobnenjem so se svetlikali Matapalov časomer, espri lepotice ln Croqova pipica.
Duclos je kakor bomba zletel iz dvigala.
»Tisoč hudičev In ravno toliko coprnle! Rad bi videl tistega netalentiranega osla, ki je povaročU ta električni Škandal!« je aarjovel la skočil k aparatu.
Osemnajst lepih dni
četrt milijona mladih lju<!i	iz učilnic
na božične počitnice
tev šolske mladine z učenjem, domačimi nalogami, izdelavo referatov za časa počitnic. Zakaj ustanova počitnic je namenjena učencu in učitelju, da bi se od šolskega dela spočil in se po počitnicah vrnil na svoje delo osvežen ln z novimi močmi. Tak odlok ne terja le pedagoška teorija, ampak tudi higiena šolskega dela. Kakor je treba zračiti prostore, v katerih se uče, tako je treba zračiti tudi možgane, ki se uče.
Ta apel pa ne velja le za šolsko oblast in učne ,moči', ampak prav tako tudi za starše. Otrok in mladostnik obeh spolov, ki hodi v šolo, ima le en poklic: poklic učenca ali dijaka. V počitnicah se naj od svojih poklicnih dolžnosti spočije, kakor njegov oče od svojih, kadar nastopi dopust. Torej nikar ne silite svojih otrok, da bi se še v počitnicah učili. Pri tem bi bilo pametno, da bi starši upoštevali, da sta tudi privatni pouk in .ponavljanje' obremenitev možgan v času, ld je namenjen prav razbremenitvi od vsega tega.
Kaj naj torej mladina počne v počitnicah? Predvsem se naj spočije od šolskega dela. Dovolj naj je in veliko naj spi. Starši, ki jim. sredstva dopuščajo, naj svojim otrokom omogočijo zimski šport (sankanje, drsanje, zlasti pa smučanje, ki je najbolj zdrav šport). Ce ni sredstev za predmete zimskega športa, ostane še zmerom izpre-hod in izlet. Tudi pozimi mora mladina na zrak in je napak, če tiči za zapečkom. Dobre knjige naj bere. Da kdaj pa kdaj starši ne dovoljujejo otrokom branja zvečer, je predsodek, škoda, ki jo napravi branje zvečer, v dobi elektrike ni več tako velika ln gotovo jo korist beriva stokrat odtehta. Ce ima kdo slabe oči, mu nikar ne vzemimo knjige izpred nosa, ampak mu nudimo boljšo luč in preskrbimo očala. Ce starši ne dovole branja pozno v noč, je prav. Toda če starejša mladina bere do desetih ali enajstih, je prav gotovo ne bo vrag vzel. Dovolili bomo tudi igro, goste, urejanje zbirk in drugo. K učenju pa mladine nikar ne silimo. Tudi slab učenec naj obriše prah s šolskih knjig šele po Sv. Treh kraljih. Ce pa kdo iz svoje volje vzame šolske knjige v roke, in vemo, da ne iz bolestnega nagnjenja, mu jih seveda ne bomo pulili Iz rok. Kdor je z velikim veseljem pri delu, mu je delo užitek in mu tudi ne škoduje, če ni prekomerno.
Posebno poglavje je vprašanje pomoči pri delu doma. Prav je, če sin in hčerka doma pomagata. Ta pomoč pa mora biti zmerna: grdo je, napraviti iz dijaka hlapca, iz hčerke deklo in služkinjo. Temu ni namenjen čas počitnic. Naj pomagajo v kuhinji in drvarnici, v pralnici in pri pospravljanju, toda le .pomagajo', ne pa da bi garali.
Osemnajst dni trajajo letošnje božične počitnice. Tisti, ki jim je življenje četrt milijona slovenske šolske mladine pri srcu, si žele, da bi to bilo osemnajst lepih dni. Ce bi mogli veselo piičakovanje počitnic tehtati na kilograme kakor krompir, bi ga iztehtali mnogo stotov, a veselo pričakovanje zopetnega pouka bi morali tehtati z grami. To pač izvira iz dejstva, da so počitnice za šolsko mladino čas prijetnejšega življenja.
Ustanova počitnic je namenjena počitku: v tem času spadajo šolski zvezki in knjige v kot. Tem grše je, če je učitelj ali profesor svojim učencem še preko počitnic naložil breme .domačih nalog'. Lani sem zapisal: »Učitelj ali profesor, ki je čez počitnice naložil mladini naloge, je gotovo pozabil na smoter počitnic. Moramo mu reči, da je slab pedagog«. Tako sem zapisal lani. Letos še dostavljam: učitelj in profesor, ki si še ni dal dopovedati, da so počitnice čas počitka (sicer te ustanove ne bi bilo treba), ampak misli, da je to čas domačega šolskega dela, je brezvesten, kajti mladini neupravičeno krade delovno silo. Tak učitelj ali profesor le dokazuje, da ima poklicnega etosa, pa tudi ne zavesti odgovornosti do učeče se mladine, že sem lani dejal, da je tak učitelj ali profesor slab pedagog, moram letos dostaviti, da bi takemu slabemu pedagogu morala stopiti na prste šolska oblast. Mogla bi v zvezi f fermanom v počitnicah izdati tudi odlok, v katerem bi prepovedovala obremeni-
Jadralstvo v Južni Srbiji
V Skoplju sta šolo jadralcev začela in vodila dva Slovenca
Valentin Katajev:
Prevrat v Indili
prihaja — pozor
Ta zavratna morilka, ki ji nihče ne ve pravega vzroka, obiskuje Evropo ie dobrih 500 let
Z močo in vremenskimi spremembami, ki jih prinaša prvi zimski čas, prihaja leto za letom na obisk tudi nevabljen, neprijeten gost — gripa. Kakor poročajo iz raznih evropskih dežel, se je gripa tudi letos marsikje že pojavila, pa so zadnji čas zlasti francoski in nemški zdravniki že pričeli opozarjati ljudi na opreznost.
Gripa je toliko zavratnejša bolezen, ker medicina še zdaj ne pozna njenega povzročitelja. Splošna sodba je, da jo raznaša bacil, ki pa je tako neznansko majhnih dimenzij, da ga tudi z najfinejšim steklom modernega mikroskopa ni mogoče opaziti. V organizem prihaja po navadi skozi nosnice ali skozi oči, ln kakor hitro je varno pod streho, začne s svojim delom, ki utegne biti katastrofalno, če človek ni dovolj odpornega zdravja. Zdravniki so mnenja, da vsebuje bacil neke toksine, ki so nevarni predvsem živčnemu sistemu. Ta strup lahko povzroči pravo gorje zlasti v organizmu, v katerem so se udomili že drugi strupeni mikrobi, ker je njegova lastnost, da podžiga k aktiviteti celo strupe in bacile, ki bi sicer ostali mrtvi, brez učinka. Večina bolezni prihaja v človeka skozi usta ln nos. Odprtine v teh organih, skozi katere se stalno Izmenjuje zrak, nudijo najpri-pravnejše zavetje bacilom, ki jih je ogromna množica okrog nas. Gripa se pri bolniku javlja najprej v podobi prehlada, ki se mu pridružijo bolečino v grlu, zvišana temperatura, glavobol in splošno slabo počutje. Ce se stanje poslabša, nastopijo kašelj, mrzlica, čezmerno znojenje in slabosti. V težjih primerih, ko je gripalni strup razburkal tudi ostale mikrobe v organizmu, pride do vnetja sapnika, vnetja srednjega ušesa in podobnih primerov, ki največkrat povzročijo smrt.
Previdnost nikoli ni dovolj zgodnja, zato bo prav, da čitateljem že danes damo nekaj napotkov, kako se je treba gripe varovati. Prvi pogoj vsakega zdravja je, ohraniti organizem v krepkem, odpornem telesnem stanju. Skrbeti moramo, da so nam noge zmerom tople, izogibati se moramo kašlja-jočlh ljudi. Vsako jutro in vsak večer si očistimo nos s kakšnim antiseptičnim sredstvom, ki pa ne sme biti mentol, ker draži sluznico. V oči je zjutraj in zvečer dobro kaniti kapljico elektrargola, a prt vsakem slabem počutju je treba vzeti kinin, aspirin ali antipirin in popiti nekaj vročih čajev. Nekateri ugledni zdravniki so se na med-
Rože - zdravilo
Repuh (lat. petasites offidnallis, tussi-lago petasites) ali lclobukovje se nahaja v vlažnih krajih, jarkih ter ob potočnih bregovih. Je to trpežna korenina, ki poganja cevnato betvo z mnogimi, kitastimi, škr-latnordečimi cvetnimi glavicami, ter mnogoštevilnimi, listnimi nožnicami. Repuh zraste šele po cvetenju do svoje popolne višine, skoro meter visoko. Listi se pokažejo kmalu po cvetju ter postanejo zelo veliki, največji od vseh naših domačih rastlin; so široki, okroglaatosrčasti. neenako nazobčani, spodaj nekoliko dlakasti ter sivozeleni. Kot čaj se uporablja prav tako kot lapuhov čaj, zlasti pri zastali menstruaciji in proti protinu. Ako skuhamo korenino v vinu z medom in riževim, ječmenovim in ovsenim žlemom ter to po majhnih porcijah uživamo, dosežemo lepe uspehe proti kašlju, hripavosti, ozkoprs-nosti in sečnih boleznih. Zunanje se uporablja prašek iz korenin, s katerim posi-pavamo rane, ter stare razjedajoče tvore.
Vinska ruta (lat. ruta graveolens) se nahaja pri nas posajena ali pa tudi divja. Je grmičasta, okoli 40—50 cm visoka, mo-drikastozelena rastlina, z okroglim veja-stim steblom. Listi so dvojnopernati, sestavljeni ter klinastotopi. Cvete od julija do septembra — zelenkastorumen nepravi kobuL Nabira se (listi) od maja do junija. Kot čaj se uporablja proti pritisku krvi v glavo, omotici, bitju srca, dihalnih težavah, histeriji, skorbutu, proti zastajanju snovi v trebušnih organih, proti kožnim izpuščajem in živčnim boleznim. Caj (5—7 gr se polije s V2I vrele vode), ki naj stoji pet minut, nato naj se šele precedi. Zunanje se uporablja proti očesni slabosti (2—4 kapljice tinkture na 1—2 jedlni žlici mlačne vode s katero si izmivamo oči). Namesto tinkture lahko uporabljamo tudi čaj — trikrat na dan po eno čajno žličko, zunanje in notranje.
narodnih medicinskih zborovanjih zavzeli celo za predlog da bi se v primerih večjih epidemij uvedle posebne maske proti gripi, kakršne bi bile potrebne zlasti ljudem, ki imajo opravka z zborovanji, prometom in v obče tam, kjer se zbirajo množice ljudi. V Franciji, Ameriki in na Japonskem so to zamisel že skušali izvesti v življenje, a se doslej še ni posrečilo iz preprostega razloga, ker je obraz pač izraz človekovega bistva, pa mu ne more biti vseeno, kakšno Šaro obeša nanj. Francoski zdravniki si zdaj prizadevajo v skladu z ustvarjalci mode, najti obliko maske, ki bi v enaki meri ustrezala medicinskim in estetskim pogojem.
Zanimiva je zgodovina gripe, saj jo Evropa pozna že dobrih 500 let. V Evropo so jo baje prinesli Kitajci v 14. stoletju.
Ugotovljeno je, da se je v veliki epidemiji pojavila na Francoskem v teku mrzle, mokre zime leta 1404. Kronist one dobe, ki pač ni vedel, s kakšno boleznijo ima
opravka, je njene simptome opisal takole: »Glavobol, bolečine v ledjih, prsih, trebuhu
v rokah, plečih in nogah; človek se po vsem telesu tako razboli, da se ga ne smeš dotakniti. V teh petih stoletjih je gripa pokosila ogromno število žrtev, a na žalost nam zgodovina ni ohranila podrobnih sporočil. V letih 1624, in 1675. je v Franciji razsajala izredno huda epidemija. »Tisti čas«, piše kronist »so imeli skoraj vsi gospodje v parlamentu prehlad ali mrzlico. Povzročila ju je nekakšna kuga, ki se je prenašala po zraku, pa zdravniki niso vedeli, katera bolezen je to bila«. Pozneje nekoč je gripa spet zavzela tolikšen razmah, da je morala pariška opera ukiniti predstave, ker so oboleli vsi njeni pevci in igralci. Velik obseg je zavzela tudi proti koncu leta 1918., ko so jo po vsej Franciji raznesli vojaki, vračajoči se s fronte. V zimi 1928—1929 je bilo nekaj zelo hudih primerov. Takrat so v Franciji z januarja našteli 254, februarja pa celo 453 za gripo umrlih. Nekaj smrtnih primerov so zabeležili že tudi letošnjo zimo.
Galerija osebnosti naših dni
W Hiam Christian Bu liti
ameriški veleposlanik v Parizu
Roosevelta, ki je uprto v evropske zadeve, smo že govorili; zdaj se bomo seznanili še z drugim, ki mu nekateri pravijo tudi Roo-seveltovo »desno oko«, z njegovo ekscelen-co Williamom Christianom Bullittom, ameriškim veleposlanikom v Parizu, ki je bil v svoji mladobti reporter. V prestolnici republike Francije ga kratko imenujejo »Bili« Bullitt. On je edini med mnogimi veleposlaniki, ki so jih Združene države v zadnjih letih poslale v Pariz, da obvlada francoski jezik. Tudi on je premožen in tudi on je star Rooseveltov prijatelj. Ima pa pred svojim tovarišem in prijateljem v Londonu prednost, da je bil v prejšnjih časih šef ameriške tajne službe v Evropi. Zato je razumljivo, da v potrebi dobro ve, kam se obrniti in na katera vrata potrkati, da dobi najzanesljivejše in najtočn^jše infor-
Cudno je to, da država, ki je tako oddaljena od Evrope ko Amerika, ki nič ne ve o njenih problemih, njenih skrbeh in neprilikah, more imeti že od vsega začetka toliko vpliva na razvoj evropske zgodovine. Predsednik Franklin Roosevelt, ki kakor vsi drugi predsedniki Združenih držav nima pojma o Evropi, bo mogoče nekega dne izrekel odločilno besedo v današnjem oboroženem konfliktu. Prav zaradi tega je zanimivo vedeti, kakšni so njegovi pogledi na evropske zadeve, kako si jih je ustvaril in kako skrbno zasleduje njih razvoj.
Franklin Roosevelt je po mnenju nekaterih precej nesposoben v izberi sodelavcev v notranji in trgovinski politiki Združenih držav. Mnoge manj sposobne može je že imenoval na najvidnejša mesta državne uprave: prvi je bil polkovnik Johnson, ki je bil delj časa nekakšen diktator ameriške industrije, drugi pa mister Mosley, »kralj možganskega trusta«. Potem je prišel čas, ko je drugega za drugim postavil spet v senco, odkoder jih je poklicati. Toda v vodstvu zunanje politike je v resnici pokazal eksemplarične sposobnosti. Imel je vedno največje zaupanje v svojega veleposlanika v Londonu Josefha Patricka Ken-nedya in ga ima tudi danes. Imel je vedno tudi največje zaupanje v svojega veleposlanika v Parizu Williama Christiana Bullitta in ga ima tudi danes. Toda če govorimo o zaupanju premalo povemo. Bolje bi bilo reči, da ima predsednik Roosevelt uprte oči v Evropo, prvo oko mu je Kennpdy, drugo Bullit; on ima svoje mnenje o položaju in politiki v Evropi in to je mnenje Kennedya in Bullita. Kakšno pa je njegovo mnenje o položaju in politiki, nam najzgovorneje pove to, da je Kennedy najbolj anglofllski Bullitt pa najbolj frankofilski Američan.
O prvem »očesu« predsednika Franklina |
madje. Zaradi tega Imajo njegov nastop J in njegove sodbe na evropske sadeve v pa- . riški Beli hiši mogoče ie več vpliva kakor »Joe« v Londonu.
Pred dvajsetimi leti, ko Je bila tudi Amerika potegnjena v vojno vihro, je bil Bullitt, ki Je bil tedaj še mlad reporter, povabljen s strani državne tajne službe, da bi zbiral tajne sovražnikove vesti. Njegov urad, v katerem je dosegel velike uspehe, je bil za tri sobe oddaljen od sedeža pod-tajnika mornarice: Franklina Roosevelta Ko pa je Amerika pristala na podpis bove-nant lige, je podal Bullitt ostavko na svoj položaj. »Boli me«, je pisal Wilsonu, »da ne bojujete boja do konca in da nimate zaupanja v milijone ljudi vseh tistih narodov, ki so zaupali vam«. Zdi se, da od teda : Bili ni več spremenil svojega naziranja in prepričanja.
Poročil se je dvakrat. Danes je poslanik BiH Bullitt vdovec, njegova prva žena, ki je bila vdova po komunistu Johnu Reedu. je umrla pred tremi leti. Smatrajo ga za zelo ekscentričnega človeka. Ko je bil veleposlanik pri sovjetski vladi v Moskvi, je hotel spati v postelji, v kateri se Je rodil car Nikolaj H. V Kremlju je zastopal Združene države tri leta m je bil sila navdušen za vse, kar je bilo slovanskega. Naučil je tudi cel polk rdeče armade igrati golf. Obdal se je s pravim orientalskim luksuzom. Medvedlčl in druge zveri so krasile njegov park. Moskovčani — je poročala »News Review« — so mu v operi aplavdirali in zbor plesalk mu je bil s svojo umetnostjo vedno na razpolago.
V Parizu je vedno z največjim uspehom prirejal velike plese In igre v parku na Chateanu St. Firmin r>ri Chantillyju. Nekega dne je na čast sprejema mornarjev ameriške vojne mornarice priredil veliko zabavo, na katero je povabil mnogo naj-odličnejših mladih parižank, s pripombo, da morajo priti na prireditev same, brez spremstva mater. Pariška visoka družba se je strahovito škandalizirala nad tem nenavadnim povabilom. Toda kaj se v današnjih časih ne bi smele odpustiti ameriškemu veleposlaniku? Letos januarja je opozoril komisijo za zunanje zadeve v Wa-shlngtonu: »Podoba je da je v letošnji spomladi nemogoče preprečiti izbruh evropske vojne«. Te besede so še posebno prizadele tiste Američane, ki so se še spominja li, kaj je izjavil po Monakovu: »Ce bi morala izbruhniti vojna, nobeno bitje na zem lji ne more naprej povedati, kakšno stali šče bi zavzele Združene države severnf Amerike«.
Fotoamater
Proti napadom Iz zraka
P. S.: Kako se je treba ravnati ob napadu iz zraka?
Kaj nam je treba storiti ob izbruhu vojne?
RAVNANJE OB IZBRUHU VOJNE
V kleti: Hišno zasilno zaklonišče pripravimo za takojšnjo uporabo. Sem spravimo orodje, ki bi nam služilo za izkop iz ruševin (lopate, krampe, sekiro, kladivo in dolgo dleto), električno žepno svetilko in sredstva za prvo pomoč z navodilom. Uredimo tudi zasilno stranišče ln sicer vedno -s pokrovom. Dno vedra naj bo pokrito s peskom; zraven pripravimo še zaboj pešk*, za pokrivanje.
Stanovanje: Vse razpoložljive posode na polnimo z vodo, ki je potrebna za kuho in gašenje, steklenice pa s pitno vodo, ki jo dnevno obnavljamo (vse za primer, če bi sovražnik uničil vodovod). Živila spravimo v omare ali posode, ki se dobro zapirajo (zaradi bojnih strupov). Uredimo vse potrebno za takojšnjo zatemnitev stanovanja (odeje, ovojni papir itd.). Pripravimo osebno opremo za zaklonišče (plinsko masko, toplo obleko, blazino .odeje, nekaj hrane in pitno vodo ter važne dokumente).
Na podstrešju: Zaradi nevarnosti vžlgal nih bomb odstranimo iz podstrešja vso šaro! Lesena tla podstrežja nokrilemo s plastjo peska (3—5 cm). Pred vhodom na podstrešje pripravimo sredstva za gašenja požara (posode z vod«, zaboj s peskom, lopato, sekiro in metlo, ki smo jo ovili 8 cunjo pa pobijanje tlečih isker.
Ravnanje ob objavi napada iz zrak; (alarm).
V	prvi vrsti moramo obraniti mirno kri!
V hiši: Zapremo plin in električni tok.
Hišni oskrbnik zapre glavni dovod plina Podamo se takoj v zaklonišče. Pse in druge domače živali ne puščamo v zaklonišče.
V	zaklonišču je prepovedano kaditi ravno tako je prepovedana uporaba svetilk z odprtim plamenom (petrolejke, karbidne svetilke in sveče), če se opazi neobičajen vonj
ali draženje (plini!), nataknemo plinske masko, če pa je nimamo, vzamemo robček ah krpo, ki smo jo namočili v vodo ter jo tiščimo na nos in usta. Mesto, kjer plin prodira, zamašimo. Zaklonišče zapustimo šele, ko je dano znamenje, da je nevarnost minula.
Na cesti: S ceste (ulice) se moramo takoj odstraniti v najbližje zaklonišče. Vozilo ustavimo takoj na kraju, kjer ne bo oviralo prometa (gasilskih in reševalnih vozov). Vprežne živali izprežemo in prive-žemo. V nezazidanih predelih izkoristimo vsako kritje (jarke. Jame itd.) ali ležemo na tla. Isto storimo, če nas je napad presenetil. Ce opazimo neobičajen vonj ali draženje, nataknemo plinsko masko ali si pomagamo z mokrim robčkom, ki ga tiščimo na nos in usta. Pri tem mirno dihamo in ne smemo teči. Izoglbljemo se onih prostorov, kjer opazimo oljnate madeže (tekoč bojni strup!). Ce ugotovimo na koti ali obleki oljnata madeže tekočih bojnih strupov, se odpravimo na najbližjo reševalno postajo. Ce to ni mogoče, odložimo takoj okužene dele obleke; telo pa temeljito namerno ln Izpiramo po možnosti s toplo vodo.
Ravnanje po napada
V hiši: Zaklonišče (hišno ali javno) za pustimo šele, ko je bil dan znak, da je ne varnost minula. Ko pridemo v stanovanje naztmo, da ne prekršimo odloka o zatem nltvi (ponoči). Plin prižigamo šele. ko sr je v hiši odprl glavni dovod plina. Spet pripravimo osebno opremo za zaklonišče Zaklonišče dobro prezračimo.
Na cesti (nllcl) ali na prostem: Na ulici pazimo na poškodovane žice električne napeljave In na razpokano zidovje (nevarnost rušenja!). Mestnih okrajev, ki so bili ob napadu prizadeti, se izogibljemo (motenje reševalcev, nevarnost rušenja zidovja itd.) Bombe ki se ni razpočila, se ne dotikamo. Letake, ki jih je spuščal sovražnik iz letala, oddamo javni organom (orožnikom, policijskim stražnikom itd.).
Vse je spravil v red. Spet sta zavladala mir in tišina.
Duclos je videl progaste nogavice Jac-quesa Poussiena, ki je postal trd ko marmor.
»Proč odtod, lopov! Vesel bodi, da so se razen enega vsi potniki »Polihymnije« rešili na nasproti prihajajoč parnik, sicer bi te lastnoročno vrgel v tole globočino! Ven! Ven! Ven!«
Jacques Poussien si ni dal dvakrat reči. Izginil je, izhlapel je, eksplodiral je. In samo ropot padajočega dvigala je kazal sled za njim. »Vrag naj vzame slavo in ljubezen«, si je mislil, ko je sedel v avtomobil, »tale ček mi bo s prebitkom nadomestil slavo«.
»On torej ni radiotelegrafist?« so v en glas vprašali Matapal, Croq in lepotica.
»Nikar se ne norčujte!« je jezno zaren-čal Duclos. »Osel je, živina, netalentiran čevljar, goljuf, in če hočete, špijon, vse je, samo radiotelegrafist ni!«
Vsi so težko zavzdihnili.
»Moj ček!« je kriknil Matapal.
»Moj film!« je zahropel Croq.
»Moji poljubi!« je zavekala svilena dama.
»Dohiteti! Nazaj pripeljati! Ujeti!«
Toda Jacques Poussien je bil že daleč, časa pa ni kazalo izgubljati. Tedaj je Matapal iztrgal iz čekovne knjižice listek, napisal nanj številko, v najboljšem primeru podobno kolesnemu pedalu, vzdihnil in dal ček Duclosu.
»Dvesto tisoč frankov. Cek na donašalca. Takoj rabim prevrat v Indiji.«
»Zelo nam je potreben prevrat v Indiji«, je pritrdil Croq ter ves nepotrpežljiv gri-zel ustnik svoje pipice. »To zahteva moja stranka.«
In zoprna opica Izabela mora nazaj v kabaret«, je pristavila svilena dama ln trmasto zacepetala z lakasto ladjico.
FERDO GODINA:
Južne naci
Med tisoči, ki so se vrnili z dela v Franciji, je bila tudi ona, Margita Bagar. No, držalo bo; kdor je ostal zdaj v Franciji, tega ne bo nikoli več nazaj. Udomačil se bo, francoska zemlja mu bo postala mati, pač krušna mati. Saj je končno vseeno, kdo te redi. Živeti moraš, ker si rojen, v potu svojega obraza pač greš skozi življenje, pa je vseeno, ali je to v Franciji, Ameriki, na Filipinih ali kje daleč — ne daleč. Saj na zemlji sploh ni ničesar daleč. Vse je blizu, vse je na dlani Pojdi parkrat v Ameriko pa boš spoznal ves svet. Nekaj koščkov nezanimive, nič važne zemlje ne boš poznal, vse drugo ti bo pa tako ko njiva za ogradom. na katero se zatečeš ob vsaki priliki. Tako smo majhni, nezanimivi na tem planetu, da se nehote vprašaš, ali ne bi bilo boljše, da bi nas nosil okoli svoje osi Jupiter ali Mars. Mogoče bi imeli tam večji razgled, več svobode, čeprav med seboj tudi ne bi ničesar imeli. Tu pa tičimo za božjim hrbtom, se dolgočasimo in se zaradi dolgega časa pretepamo ali si domišljujemo, da smo učenjaki. Pač kolikor nas je, toliko je različnih tipov, ki sestavljamo človeško družbo na tej ljubi niateri.
Pa to ni važno zdaj, ko se je vrnila Margita Bagar. Ce prideš po nekaj letih v kraj, kjer si se rodil, med ljudi, katerih navade tako dobro poznaš. Stari Glavač nosi že od nekdaj poklepan, masten klobuk, Hebar skriva po stari navadi čon-klave roke v žepe, Farič žuli pipo, Lipi-čeva Kata kupuje jajca, Tonacek hodi okrog z oguljeno violino. Vse gre svojo staro pot No, pa Margita se tega ni bala Prišla ja Vsi se vračajo. Nemirni so. nezadovoljni, pridejo pa le. Oni pa, ki osta-
nejo v tujini, sanjarijo o »starem kraju«, dokler jih ne pobere smrt. Mar ite ni vzela smrt. Kaj bi z njo, ki je imela petnajst let, ko je odšla.
Ko sta se srečala doma ona Margita. in Zakič, je bil tisti večer kaj čuden. Nebo je krvavelo, redko listje je padalo na travo in sem od goric je vlekel južni veter. Čudno tesnobo čuti v sebi človek ob takih prilikah. Ko da visi nekaj v zraku. kar te bo vsak trenutek zgrabilo za vrat in te bo pritisnilo k t'om. Ljudje se bojijo takih večerov in noči. In to po pravici. Kajti to je čas. ko raste strah pred ognjem, ko raste vera «/ duhove, čudovite, strašne duhove, katerih se po pravici bojimo. Ce bi bil človek brez daru dojemanja nadzemskih bitij, kaj bi bil? Nič! Zdaj pa je ves prepojen z ono veliko ta-jinstveno silo, katere sploh ni. Ko posije sonce te mine vse. Smejiš še samemu sebi in ne veruješ v nič. Se o bogu dvomiš, o tistem bogu, ki je ustvaril vesolj-stvo, ki je ustvaril zvezde in zemljo, na kateri je pač v neredu vse, kar je mogoče postaviti na glavo.
Ko pa pride noč, južna jesenska noč, je druga stvar. Zvezde se prižigajo in se od-trgavajo, južni veter nosi skrivnosti od Mure, mrtvi se vračajo na svoje domove, sence vtopljenikov se vlačijo ob vodah. Take noči so nekaj najlepšega in najbolj strahotnega.
Zakič in Margita sta bila prejšnje čase prijatelja, kakor so vsi v letih, ko si neumen ko žrebe. Fantje so z dekleti žagali, tqpli so se, če so trgali koruzo, premetavali so se po senu, no, pač ob vsaki priliki so bili neumni ko žrebeta. Zdaj pa je vse drugače.
Ko je Zakič prišel iz Nemčije, je bila Margita že doma. Zvedel je že v Nemčijo, da je prišla. Pisali so mu domači, kdo se je vrnil in med drugimi so omenili Mar-gito. Nekaj nedoločenega se Je že takrat zgodilo v njem. Ni vedel, kaj, toda slutil.
je, da jo bo srečal in srečal jo bo drugače ko pred leti, ko so se srečavali kjerkoli
In tisti večer, ko sta bila skupaj, se nista videla prvič, odkar sta prišla. Ze na mašnj poti sta se srečala in še takrat, ko se je on peljal k mlinu, ona pa je na dvorišču jemala seme iz buč. Zdaj je on šel v vas. ona pa je od sosedovih nesla sito. Veter je pihal, ko sta stala ob živem plotu na kolniku."
»Skoraj nisi zrasla,« ji je rekel in odtrgal vejco s plota.
»No, koliko si ti večji!« Postavila se je poleg njega in merila z roko nad svojo glavo. »Zadosti sem velika, sicer pa v Franciji ne rastejo mnogo ljudje.« Cud^o, niti s smehom niti z žalostjo ni to rdela. Ko da se ne bi tikalo nje. Kaj bi naredila v prejšnjih letih, če bi se postavila drug poleg drugega! Preobrnila bi živi plot. Zdaj pa je tako hladno, ko da ne bi imela v sebi kapljice krvi. Se ima kodraste lase. Le zdaj so lepo počesani, oprijemajo se glave, prej pa je imela vedno razkuštrane lase ko dete, ki je pravkar vstalo.
Margita!
Nič več nasmejana ni. Ničesar nI v njej tistega, čemur se pravi smrti. Vse, kar pove je premišljeno, da se je ne upaš prijeti niti udariti. Tista lepa prostodušna neumnost jo je minila. Samo globoke oči in tol ko majhnih gub v licu te vpraša jasno: Kaj hočeš, povej!
Nič lepih oči, nič duhov, ne zvezd, ničesar nočeš več, če prekoračil pot do Francije in nazaj. Vsakega, ld te ustavi, vprašaš samo: Kaj hočeš, povej! Kakor Margita, tista trudna, mlada Margita, ki ne razume več šale.
Zakič je Sel v vas. Ju2n| veter ga tri poživil, niti toUko milijonov zvezd na toplem nebu. Ni videl ne duhov ne ni"e"a* kar skrivajo v sebi lepe južne noči.
tudi posebne fotografske žarnce, ma v svoji svetlobnosti popust:, j, nekatere celo precej kmalu. Posledica Je, da. dobimo proti koncu njihovega življenja, če tega ne upoštevamo, premalo eksponi-rane posnetke. Za navadni film «tvar ae ni tako huda tem bolj pa za barvni film, k reagira že na precej majhne razlike v svetlobi in tudi na razlike v barvi svetlobe ki se sčasoma tudi nekaj spremeni. Zato je priporočljivo, da napravimo vsaj važnejše posnetke z žarnicami, ki še niso paekoračle polovico svojega življenja in ld jih imejmo v rezervi. Nič ne škodi, če al zapisujemo, koliko ur je neka žarnica že gorela. Koliko ur utegne sploh goreti, pa zvemo najbolje v trgovini, kjer Jo kupimo.
Pri lepilni montaži
ki smo jo omenili pred kratkim v nekem članku priporočajo, da robove izrezanih motivov, ki jih hočemo združiti v montažni motiv, na zadnji stran; ostrgamo s str-galnim nožem ali britvico. Robovi postanejo tako tanjši, izrezek se da tesneje prilepiti na kartonsko podlago in ne delajo senc ki j h reprodukcija seveda tudi posname. To je pa zelo zamudno delo. Ce vzamemo za to montažno delo tanek papir m pazimo pri reprodukciji na to, da osvetlimo predolgo od vseh strani enakomerno, tedaj ne bo senc ki M na prvi pogled izdale »goljufijo«. Pr poročljivo je pa tudi, da je montaža predloga čim večja, najmanj 18x24 cm, in da ima tako kartonska podlaga, kakor papir z izrezanimi motivi gladko površino, najbolje belo in sijajno. Pri reprodukc ji moramo potem paziti še na to, da na trti površinah ni refleksov in sijajev.
Da dosežemo harmonične tiske po trdih negativih
pri kater h t»»-t" obstoječe mehke papirne gradacije ne zadostujejo več, priporočajo dodatno razvijanje s kakšnim alkalijem v drugi skledi. Povečavo izvršimo z daljšo nego normalno osvetlitvijo na najmehkej-ši papir, k; nam je na razpolago, nato jo razvijemo skoraj do konca v običajnem razvijalcu, n. pr. Metolu-hidrokinonu, nato jo damo, ne da bi jo izprali. v alkalno kopel, n. pr. pepeliko 1:10. Slika dobi tedaj več risbe v sveti nah in postane sploh vsa mehkejša. Sledi kratko izpiranje, fiksiranje, nato normalno izpiranje. Točnejše čase za osvetlitev, razvijanje in dodatno obravnavo v alkalični kopeli določmo s poskusi.
Bela obloga na negativih
ne nastaja samo zavoljo apnenih delcev, ki plavajo v vodi. s katero smo nastavili razvijalec, temveč so vzroki, kakor opozarja decembrska številka »Galer je«, lahko tudi drugačni. Pogostoma je vzrok v Izrabljenem, nezadostno kislem utrjeval-nem flksirju z galunom. Ce negativa vmes nismo dovolj izprali in pridejo ostanki razv jalca v takšen fiksir, se lahko stvo-rijo apneni oblogi podobne usedline aluminijskih spojin. Odstranijo jih kakor ap-nene usedline s kopeljo v razredčeni solni kisi ni. Belo oblogo lahko dado tudi razvijalci za drobno zrno. Zlasti če smo jih samo nastavili. Tu pridejo v razvijalcu fino razdeljeni delci srebra na negativno plast. To oblogo odstranimo z mehko bri-salno kožo.
Zadnja številka »Galerije44
zaključuje sedmi letnik zelo uspešnega delovanja njene založbe za poglobitev stikov med amaterskimi krogi vsega sveta ta za njih medsebojno spoznavanje s pomočjo slike in besede, žal da je najnovejši čaš baš temu delovanju postavil trenutno nepremagljive na pot in zadal reprezentativni mednarodni	----
'—v	iv>o>iM'h to*ke udarca,
V 9k'epn* besedi pa obljublja uredništva^ da bo prijatelje tega mesecuiKa, čun 00
. _____ vi«.,	p..joi.ueJe presenetilo
z novimi izpopolnitvami in se poziva ha vez prijateljstva, ki je družla doslej či-tatelje in sodelavce »Galerije« ter njeno založbo. V tekstnem delu obsega nova Številka poleg raznega drobiža članek o novečavah po barvnih diapozitivih in o nomenu besede »fotografija«, si kovni del izpolnjuje osem krasnih, celostranskih reprodukcij po delih mojstrov iz raznih držav s tehničnimi in estetsko kritičnim razlagami. Med reprodukcijami je tudi zelo zanimiv primer izohel je ki ji je avtor naš rojak in predsednik Zveze slovenskih fotoamaterakih društev, dr. Aleksander Horovic. »Galerija« je navzlic težk m časom ohranila svoje zanimanje za našo fotografijo, potrebno bi bilo, da ji ohranijo tudi naši amaterji v tem m nljivem vmesnem času svojo zvestobo. Kdor je še ne pozna, naj naroči ogledno številko na naslov: »Die Galerie«, Wien 56, VL, Iinke W.enzeile 36.
Dežni olašii na posodo
V njujorfikih podzemskih postajah si sa majhno pristojbino v primera nenadnega vremenskega preobrata lahko izposodiš dežnik ali dežni plašč. Neki iznajdljivi mož si je izmislil takšno izposojevanje na cesti in je v kratkem času spravil svoj obrat na tedenski dohodek 80 dolarjev. Njegove glavne poslovne ure so bile zvečer.
Najel je celo vrsto ljudi, ki so delali na Isti način zanj tudi v drugih njujorških predelih, zlasti pa na cestah, kjer je mnogo zabavišč. A njegovi dohodki so postali veliki šele tedaj, ko se je pogodil z družbo newyorške podzemske	da ima
lahko na vsaki postaji svojo izposojevalnico dežnikov in dežnih plaščev. Njegovo podjetje razpolaga te s skladiščem tisočev plaščev ln dežnikov ln ker je povpraševanje veliko, mora to zalogo stalno izpopolnjevati.
Stoletni ženin
V Sartrouvillu na Franooskem je neki Albert Pinaon slavil svoj stoti rojstni dan na ta način, da se je poročil s 751etno vdovo Carboaierovo. Pinaon je bil do tega dne ostal samec, «a poskrbeti je treba za svoje stare dni«, je dejal, da razloži svojo ko.
skušata Anglija in Rusija
mo m pustUa aa seboj samo oblak prahu. Le počasi smo se dvigali vide in vide. Na daljnem obzorju sem asupazil konice Harfukuša, gorovja, do 5000 m Visokega in pokritega z debelo plastjo snega. Mimo porufienega staroandufltrijriiega svetišča gorostasnega obsega, primitivno takleaa-nih stebrov in figur amo prišli spet na gdk» gričevje. Neštevilno ovac z debelimi repi se je paslo ln bilo je, ko da bi imel pred seboj nebesni obok, posejan z milijoni ki milijoni zvezdic. Vsa dežela se bavi z ovčjere jo, ter proizvajajo najboljšo volno. Tudi živinoreja je zelo razvita in to zaradi hribovitega terena, ki ne dopušča znzsežnega kmetijstva. Rejo enega ali drugega oskrbujejo Skoro izključno nomadska piemena, ki se selijo iz doline v hribovje in obratno, kakor zahteva letni čas.
Pokrajina se je neprestano menjavala. Slikovitost je tako učinkovala name, da sem večkrat obstal in občudoval krasoto pokrajinskih slik.
Temnazeleni pašniki so samevali ob nepredirni džungli, takoj nato spet kam en'ta ploskev, ki je bila kot ogromna izbruše-na mramornata plošča — malo dalje se je kot iz tal vzpel 1000 in več metrov visok greben — poln prepadov in divjih potokov, ki so šumeli in se modrozeleno penili. Metulji vseh velikosti so tekmovali v različnosti najkrasnejših barv z raznimi pticami, ki so nam z neumornim žvrgolje-njem krajšale in odepševale trudapolno pot.
»Hotel" v afganistanski provinci
Že dolgo smo hodili po lepo izdelani cesti, ki se je vila v drznih ovinkih med kotlinami in strmimi gorSkfimi sedli. Na mnogih krajih levo ln desno od ceste sem imel priliko videti naravnost nedostopne, do 50 metrov visoke stene, kot kakšen obrambni zid z velktmi votlinami, v katerih so kraljevali orli in druge ujede, ki kradejo ovce če teh ni, se zadovoljijo z mrhovino, katere ne primanjkuje.
Bližali smo se večjemu naselju »Balkl-rau«, a bolj ko smo se mu približevali, bolj nas je omamlja] m znosen smrad. Dolgo sem ugibal, kaj naj bi to bilo. Smrad je bil tako močan da so Se mi oči solzile. K sreči je potegnil rahel veter izza hrbta in zmanjšal smrad. Ko smo prišli do naselbine, sem zapazil neštevilno razpetih ka-melskih n drugih kož, ki so se sušile na soncu. Te kože sioer na primitiven, a zelo
Afaanistan-križitte dveh sfer
Skozi takšnele klisure se pomikajo dolge karavane skozi afganistansko gorsko pokrajino
• premnogih kažnetfc in drugih
in tujih izdelkov.	_
Na prostranih trgih se šetajo po evropsko oblečene dame poleg domačink v raznobarvnih, okusnih in pogosto zelo bogatih nošah. MeSamca ljudi, kamel, mezgov, oslov, avtomobilov, dvokolesnšh voz na^ pravi na človeka vtis primitivnega, čsto orientalskega velemesta. Iz bližnjega mi-nareta džamije se melodično razlega močan glas derviša, k)- poziva vernike k molitvi.
Ulice so razgibane ki polne življenja, ki ga dajejo tudi bližnja industrijska podjetja. Vlada sama je uredila več modernih tovarn, predivsem za ustrojevanje kož, za predelavo raznih usnjenih pridelkov in za izdelavo miku Vse to predvsem za kritje vojaških potreb. Videl sem tudi tovarno cementa in nekaj manjših mehaničnih delavnic ter manj pomembnih tovarn za municijo. Kljub vsemu bogastvu se Cmdustrija zelo slabo razvija, čeprav inm dežela veliko prirodnih surovin kakor, premog, železo, baker, svinec, cink ki petrolej. Vse to bogastvo je še nedotaknjeno.
Dežela izvaža v indijo, največ pa v Rusijo, in srcer, svilo, sadje, tobak, zelenjavo, volno, preproge, živno ki kože. Uvaža bombaž, orožje, železne izdelke, petrolej, električne proizvode, cement, konzerve, čaj in sladkor. Na periferiji mesta sem videl velik, moderno urejen aerodrom, obdan z novimi stavbami in tirno-goštevttirimi hangarji.
ka — evo, to je bilo kosilo. Sedel sem na sedlo mezga, jedel in radovedno opazoval gibanje okrog sebe. Nagi, kričav, otroci so podili starega kruljavega psa. Zamazana, sicer lepa Židinja je kričala v meni nerazumnem narečju. Star, suh Indijec je sedel tik mene. prislonil košaro ter se začel praskati po telesu. Privlekel je na dan koščeno piščalko, a medtem, ko je odp ral košaro, je začelo tudi mene srbeti... Iz košare so na glas piščalke prilezle štiri kače. Zvijale so se, stegovale ostudne gla- j ve proti nebu, se sipet zvijale v klopčiče, 1 starčku okrog nog pa se spet razpletle in začele lezti. Da se jim izognem, še bolj pa da u bežim starčevim ž valicam. sem vstal in se oddaljil. Nemudoma sem šel na lov. Pet, skoro ko lešnik debelih uši — pet mrliče v. Starček je še piskal in kače so se je zvijale, ko smo nadaljevali pot.
Kraljevsko mesto Kalmi
še dva dneva sta minila, preden smo zagledali glavno mesto med nebotičninr, s snegom pokritimi gorskimi velikani. Kabul, mesto 150.000 prebivalcev, vštevši tudi neposredno okolico. Sedež vladarja, kralja Moh a med - Zah' r- Seia ki je bil kronan leta 1933, in tudi sedež »velike skup-
Najstarejši maček
V ameriškem mestu Senecca Falls, ob periferiji New Torka, je umri najstarejši maček na svetu, Tommy. Učakal je 24 let, kar je za mačji rod res metuzalemska starost. Bil je last nekega dr. Clarka. Ko je bilo Tommyju 21 let, je njegov lastnik priredil veselico, ki so se je udeležili vsi odllčniki iz tega kraja.
Obisk v bogatem kraljestvu siromakov, ki ga pridobiti vsaka na svojo stran
Buuisucni menih odganja zle dubove na križpotju
Proti večeru, ko sem se močno utrujen
vračal v mesto po glavni ulici Mohamed-Iven-Alija, ki se končuje v precej obsežnem palmovem gaju, sem naenkrat zaslišal godbo kraljeve telesne straže. Neobičajna, prijetna goolba me je prevzela, še bolj pa črne očarljive oči in rjava zdrava polt Afganistank. Nisem razumel njh jezika, zato sem sedei na bližnjo klop, opazoval bližajoči se večer ter solnčni zahod med temi divjimi hribi, med tem primitivnim narodom, med divjo naravo, potopljen v sladke žametaste oči, od katerih sem se tako težko ločil, da namerim korak v druge neznane kraje tajinstvene Indije.	Stane Konjedie
Oboroženi uporniki v času državljanske vojne, ki so v Afganistanu zelo pogoste
„Dala" v francoski vojski
Bankovec za deset francoskih frankov, ki predstavlja dnevnico za vsakega francoskega vojaka na bojišču, je dobil novo ime. Imenujejo ga *xialac po mm. predsedniku in vojnem ministru Daladieru, ki ga je uvedel ter v znak hvaležnosti za vojaško vlado.
dofcernačtn stroji jo ter j*h s karavanami pošiljajo v glavno mesto. Za naseljem so na prostem gnila trupla nezakopanih živali brez kože. Zdaj sem tudi razumel, odkod dupline, M. so bile polne orlov in ujed.
Seveda o gostilni, hotelu ali o čem slič-nem ni bilo ne duha ne sluha. Nekaj kruha iz debelo mletega žita, malo presuše-nega mesa, čašo ali dve velblodjega mle-
PROFESORKA
Profesor (svoji ženi): »Kam si zopet založila moj klobuk?«
Žena: »Saj ga imaš vendar na glavi!« Profesor: »No, če ga Imam na glavi, potem ga bom že našel.«
FKlZi\Ai\JB
Gospodinja: »Nisem povsem zadovoljna z vašimi spričevali!«
Služkinja: »Tudi jaz nisem, milostljiva, toda — najboljša so, kar sem jih mogla dobiti!«
V LEKARNI
—	Sredstvo za rast las, ki sem ga zadnjič kupil pri vas, ml je naravnost škodovalo. Izpadli so ml še zadnji lasje.
—	Povsem jasno, zakaj stari lasje morajo vendar napraviti prostor novim!
DOBKK DOLŽNIK
—	Trdno sem prepričan, da ml ne boste nikdar vrnili dolžnih sto dinarjev, pravi besno gospod Lukič.
—	Krasno! A jaz sem si belil glavo vse noči, kako naj vas o tem obzirno prepričam!
ščine«, ld je Izvoljena od ljudstva vsaka štiri leta, ter sedež poslanske zbornice z 50 člani, od katerih 25 voli skupščina, a ostalo razna plemena. Mesto ni ravno najmodernejše, a vendar okusno urejeno. Stroke ulice, elegantne buljvarje krasijo bogate izložbe židovskih, armensk h 5n tur-šk:h draguljarjev, zlatarjev. Lepe so izložbe afganistanskih in perzijskih preprog — razne krasno barvane svile ter
TOLAŽBA.
—	Povejte ml, gospod doktor, ali imam še kaj upanja, da ozdravim?
—	Piav gotovo, gospod! Statistika pravi, da za to boleznijo umre 99 odstotkov, en odstotek jih pa ozdravi.
—	Samo en odstetek?
—	Da, toda vedeti morate, da ste vi stoti, kar rh zdravim — ostalih 99 mi jih je že umrlo!
PRUTIRAMA SJNAGAa
Vaški pastir se je peljal z vlakom in Je po nesreči razbil šipo v kupeju.
Ko je plačal odškodnino, se Je hudoval nad sprevodnikom:
—	Kaj vraga, morate šipe tako čisto umiti, da jih niti ne vidim?
KAZTKE8E1S FKOFKSOB
Profesor odhaja od svojega prijatelja pa pograbi svoj dežnik na napičnem koncu tako. da se je kljuka dotikala tat Cez nekaj časa pa se vrne in gleda zamišljeno okrog sebe.
—	Kaj pa iščeš? ga vpraša prijatelj.
—	Kljuko od dežnika sem Izgubil, mu žalostno odvrne profesor.
Aleksej:
OB KONCU
S temno ruto zagrnjena svetiljka na nočni omarici prej ako sveti v že tako sani račni sobL
Naj ugasnem?
Ne, nekdo ji je vzel pravo zagrlnjaloc
Nemara jaz... ?
Ne, ona že ve, kdo. Nekdo; tisti, ki je zastruplja.
»Ali še ne veš? Zastrupljajo ms; vidiš, tamle iz kopalnice pridejo, da — da, te vem... SI tudi ti jedel Isto juho opoldne?«
Prav isto da sem.
»Ne, ne! Veš, nI prav ista; tako čuden,
grenak okus je imela.«
Zdelo se ti je, zdelo, babica!
»Oh ne, to je tisti, prav tisti, ki mi ja že zapravil očala; razpraskal, ugonobil jih je; naredil je, da nanje prav nič več ne vidim. Iiiiii-ii, hi-hi-hi-hi...!«
Pomiri se, pomiri, babica. Saj sem pri tebi. Glej, daj, pij malo vode...
»O, bog, o, bog, da bi le že umrla! Zakaj ne umrem? AH je to sploh še življenje? Ničesar skoro več ne vidim, malo slišim, nikamor ne morem ... Iiiii-ii, hi-hi-hi...!«
Preko sobe je hušknil pramen svetlobe. Bežno je obletel Dobeljenl strop ln se izgublL
Kolesar je odpeljal mimo...
Ob zglavju babice sedim.
Komaj razločim sivino njenega upadlega obraza od beline rjuhe ln las.
življenje mi sesa iz stisnjene roke; krčevito prisluškuje bitju žile.
Njena stara, vela roka se Je prisesala moji.	8
Modrikasto nabrekle žile hrbtišča njene roke se zde polipove lovke.
Močneje, vedno močneje, dokler dopušča* jo porabljene sile...
Prenehalo ,1e vreščanje in kriljenje z rokami; le nalahno še ihti, zroča nekam dlje, ko kažejo njene oči, obrnjene v odejo.
Tiho. komaj slišno tikataka ura dalje, vedno dalje...
Polagoma popušča pritisk rok. Potne tz tresoče se omahnejo na odejo. Ogromni členki, ovela. rumenkasta Madonln smehljaj s slike...
Pregnani afganistanski kralj Aman Ullan s kraljico
Kakor je vse orientalsko življenje, vsa narava ogromne Indije sanjava in nepojmljiva, tako sta njena polit ka in njen ustroj uganka. Kakšna je ta država,^ ki skoroda nima zgodovine? Bila je to dežela nomadskih plemen, ki so se vedno bojevala med secoj, ropala in uničevala, še danes je tretjina prebivalstva nomadska. Vsega šteje diržava 8 do 10 milijonov prebivalcev na ozemlju od 560 do 730 tsoč kv. k lo-metrov. Točnih podatkov ni mogoče dobiti, ker je dežela nedostopna evropskemu radovednežu, da, celo nevarna.
Karavana na psi:!
Preko iranskih varljiv h in skoro nedostopnih pustinj, med šakali, hijenami in krvoločnemi levi se mi je posrečilo doseči, afganistansko mejo. Ni bila lahka naloga kljub temu, da sem prehodil celo Saharo na vse vet-ove in načine. Prekoračil sem meje dežele brez železnic. Niti enega metra proge ni na vsem tem teritoriju, trikrat tako velikem kakor Jugoslavija. Is sem dolgo premišljeval, temveč sem zasedel krepkega mezga in krenil po šhokih karavanskih poteh v notranjost države. Srečava! sem neštevilne karavane natovorjeii' h oslov in kamel, ki so štele do 500 živali. Kot neskončne kače so se vlekle preko step in gorovja — pridružil sem se tem napol golim, rdečkasto rjav m trgovcem Orienta divjih obrazov. Postal sem pozoren na molčečnost teh ljudi, ki so neprestano med rumenimi zobmi žvečili posušene ssmakve, katerih pridela dežela v izobilju. Sicer je pokra j na pusta in kamenita, tu in ta.m gozdnata ali ste prta, vendar som videl tudd lepe ravn no, posebno vzdolž rek. Tu imajo dvojen pridelek letno. Ljudstvo, Iti se je kolikor toliko privadilo sicer še primitivnemu poljedelstvu, seje običajno v jeleni žito zelo rJzke vrste ali pa ječmen, to to dozori, pa v poletju riž in koruzo.
Po vročem dnevu se je karavana ustavila v senci ogrom:iih jablan. Kamele so polegle, da so jih žilavi beduini lahko raz-tovoril'.. Začeli so kuhati čaj, brez katerega ne gredo nikdar nikamor — v tem sli-čijo Rusom, Sonce je že zahajalo oranžno rdeče, ko sem se oddaljil od taborišča. Nad mano je nekaj zašumelo, ozrem se in komaj sem imel še čas, da sem odskočil ter te izognil piilcu ogromne kobre, ki je na veji Skrita čakala mimoidočih, nič hude-pa slutečih žrtev. Hitrih in ne ravno si-jumiih korakov sem se vrnil ter se stla-iil v spalno vrečo. Noč je bila hladna in
tiha, le v veliki daljavi sem sFšal grozno zategnjeno rjovenje tigra, ki je stikal za hrano.
Lepo sončno jutro nas je našlo spet na poti. šli smo polagoma preko obdelanih polj mirno nasadov jabolk, marelic, breskev in ssmokev, ki tu zelo dobro in v velik) h koFčimah uspevajo, tako da dežela pridelek izvaža
Dežela narodov in ver
Nikoli mi ni bilo žal tega potovanja, toliko sem videl zanimivega. Na stotine običajev, na desetine ver '.n jezikov; moral bi spisati roman, če bi hotel povedati vse vtise in doživljaje. V deželi je 35 odstotkov Afganistancev, 15 odstotkov Tagiki-jev, a ostalih 50 odstotkov je Turkoma-nov, Usbekov, Kafirov in drugih nomadskih plemen. Kakor so razFčna plemena, tako so različne vere. Seveda prevladuje muslimanska, za katero pa ne zaostaja semitska. Najdeš tudi budiste in brezbož-ce. Židov je približno 14 tisoč. Po večini so trgovci.
Očaral me ie naravnost diven pogled na prehod stepe v gorovje. Prelivale so se vse mogoče barve rasti nstva, ki Je zelo bujno, kljub redScim padavinam. Pot nas je peljala skoizi džunglo. Videl sem na stotine in stotine lisic, ki so urno begale mimo nas in odnašale s seboj svoje lepe kožuščke. Voda potoka je držala po strmi kameniti strugi, ob mirni plitvini se je napajal krasen eksemplar leoparda. Kot Maček je zap!hal, pokazal bele, ostre zobe in izginil v goščavi. Po nizkem gričevju sem sapazil lepo zelene murve, ld služijo domačinom za rejo sviloprejk. Dežela pridela veliko svle, katero tudi izvaža in ima od nje lepe dohodke.
Ob kraju ceste in v bližini Kafirsikega naselja sem ugledal čuden stolp, zidan iz belega kamna. Tri metre nad zemljo sem po preprosto izklesanih stopnicah prišel na vrh. Pričakoval sem nekaj neobičajnega. a kakšno je bilo moje začudenje, ko sem videl na dnu stolpa nešteto kosti ki lobanj, ki so mi z grozečimi jamicami, zrle vprašujoče nasproti. Pokopališče. .Trupla ne trotonijo, , ampak se na žgočem .soncu izsušijo česar seveda prej ne pospravijo črvi, mravlje in drug mrčes. , 4
Pod vznožjem Hindukuša
Prešli smo že v izrazito gorovje, od katerega so se odbijali žgoči sončni žarki, čreda divjih oslov je zbežala ko veter ml-

0J4M m zeleno mizo
Važna zborovanja za novo ureditev športa
Proslava 20-letnice JOO — Ustanovni občni zbor zbora nogometnih sodnikov pri SNZ — Ustanovitev slovenske kolesarske zveze — Zborovanja tudi drugod
Ustanovitev Saveza srbskih športnih savezov
Skupna organizacija vseh športnih organizacij is Srbije
Konferenca plavalcev
»... Ob tej priliki — namreč o proslavi 20-letnice Jugoslovanskega olimpijskega odbora — imamo le eno željo: da bi v času, ko reorganiziramo naie športne zveze, ki so včlanjene v našem olimpijskem odboru, ravnali modro ln pravično, kakor se •podobi za može, ki imajo za seboj 20 let športnega udejstvovanja na tehničnem, organi za to rnem in ideološkem polju. Ostanimo zvesti olimpizmu tndl v bodoče!«
To so bile zaključne besede zadnjega govornika na včerajšnji jubilejni proslavi Olimpijskega odbora v Zagrebu. Današnji dan je potekel v znamenju številnih zborovanj in konferenc, ki so se bavile z vprašanjem nove ureditve našega športa. Večina poročil se glasi tako, da so si športni delavci edini v tem, da je treba zdaj še bolj strniti vrste ln poživiti delo za olimpijsko misel, sem in tja pa so se le pojavili spori in prepadi, ki bodo tako ali tako samo škodili veliki stvari našega športa. Vsem onim, ki se zaradi novih časov in novih razmer tzgubljajo v malenkostnih vprašanjih in majhnih ambicijah, naj bi predvsem veljale prej citirane besede s proslave našega najvišjega in gotovo najbolj idealnega športnega foruma.
O poteku številnih športnih zborovanj po vaeh naših športnih središčih smo prejeli naslednja poročila:
Jubilejna proslava JOO
V Zagrebu so včeraj proslavili 20-letnico obstoja olimpijskega odbora z nekaterimi tehtnimi referati o olimpijski idefi
Zagreb, 17. decembra
Danes dopoldne je bila v glavni posvetovalnici zagrebške mestne občine svečana seja jugoslovenskega olimpijskega odbora o priliki proslave 20-letnice njegovega obstoja. Seji so prisostvovali poleg članov odbora in delegatov iz vseh naših krajev tudi mnogi predstavniki športnih organizacij. Nj. Vel kralja Petra n., je zastopal polkovnik Peič, dalje so bili prisotni evan-geljski škof Popp, finski konzul Berkeš, predstavnik SKJ dr. Gavrančič in druge osebnosti.
Svečano sejo je otvoril predsednik JOO dr. Stevan Hadži, ki je po pozdravu vseh navzočnih podal pregled dela JOO v njegovih 20 letih. Poudarjal je, da so mnogi šport ni delavci, tako general Djukič, prof. Bučar, Joso Goreč, dr Vekoslav Ugrinič, Miroslav Dobrin in še nekateri drugi, sodelovali vseh 20 let od prvega početka JOO do danes v raznih važnih funkcijah in da so zaalužni, da je JOO obvladal vse težkoče ter se izpopolnjeval in izgradil do današnje stopnje, tako da lahko uspešno zadovolji pravične zahteve in potrebe našega sedanjega olimpijskega pokreta. Nadalje je govoril o sodelovanju JOO z mednarodnim olimpijskim odborom ter podčrtal najvažnejše in najpomembnejše delo olimpijskega odbora, to je bilo širjenje propagandnega materijala, ureditev proračuna in briga za nabavo sredstev za sodelovanje naših tekmovalcev na olimpijskih igrah. Poudarjal je, da je pač največji uspeh JOO, da mu je uspelo, da je bil-* od leta 1920 dalje naša reprezentanca vsako leto zastopana na olimpijskih igrah. Posebno zahvalo in priznanje je izrekel vsem tekmovalcem, zlasti onim, ki so s svojo odločnostjo in borbeno-sit jo zmagovali na olimpijskih igrah. Zaključil je svoj govor a sportsklnu Zdravo!
Po njegovem govoru so navzoči čestitali JOO, predstavniki raznih športnih organizacij pa so izročali predsedniku dragocena darila. Tako mu Je v imenu atletov ln hokejistov Izročil dr. Veljko Ugrinič zlat pokal, v imenu težkoatletov dr. Maroševič srebrno plaketo, a v imenu kolesarskega saveza Rožič-Rosenberg krasen srebrn pokal.
Sledili so referati posameznih funkcionarjev JOO. Prof. dr. Franjo Bučar, član mednarodnega olimpijskega odbora je govoril o preteklosti JOO, a glavni tajnik Miroslav Dobrin o bodočih nalogah JOO Nato je častni svetovalec JOO g. Joso Goreč podal obširno in pregledno statistiko ter pregled o sodelovanju Slovencev pri JOO ter na olimpijskih igrah, poudarjajoč, da so se prav Slovenci na ollmniiadah najboli častno odrezali, saj so si naši Sokoli priborili tri zlate, dve srebrne in 10 bronastih kolanj. 37% vseh olimpijskih tekmovalcev Je bilo Slovencev, ki imajo tudi 85% zaslug za uspehe naše olimpijske reprezentance. Podal je za tem še podroben pregled številnih športnih in gimnastičnih naprav zgradb in Igrišč v Sloveniji ter zaključil da smo s tem delom, ki je rezultat velikega idealizma in zasebne pobude ob skromni pomoči pristojnih oblasti, Slovenci skušali doseči sosednje države, ki so že davno preti nami sistematično gojile šport. Čeprav nismo v vsem tem uspeli, vendar smatramo, da smo v naših skromnih razmerah nekaj ustvarili in s tem priložili svoj oboi k organizaciji jugoslovenskega športa.
Za njim je govoril še v. d. načelnika v ministrstvu za telesno vzgojo prof. Drago Ulaga o toni »Olimpizem v krizi«. Po končanem zborovanju so Imeli vsi delegati svečano skupno kosilo v »Gradakom podr umu«
Slovenska kolesarska zveza ustanovljena
V Celju so včeraj ustanovili slovensko kolesarsko organizacijo, ki ji je bil izvoljen za predsednika zaslužni pionir našega kolesarstva Josip Jaklič, v odbora pa so še številni preizkušeni
ppolkovnik v kolesarski
vci iz vseh krajev Slovenije
Celje, 17. decembra.
Danes je bil v hotelu »Evropi« v Celju ustanovni občni zbor Slovenske kolesarske zveze, ki so se ga udeležili delegati 15 izmed 19 v Sloveniji organiziranih kolesarskih klubov. Zastopani so bili Hermes, Ljubljanica in Edinstvo iz Ljubljane, Zarja iz Kaši j a, Kranj, Zarja z Jesenic, Železničar, Perun, Maraton, Tekstilni in Poštela iz Maribora, Mislinja, iz Slovenjega Gradca, Korotan lz Mežice, Slovan iz Guštanja in Klub slovenskih kolesarjev v Celja
Občni zbor je vodil predsednik mariborske podzveze g. Anton Hlebi, ki je uvodoma pozdravil vse delegate in zastopnike tiska G. Fajs iz Celja je kratko poročal o pripravah za ustanovitev zveze. Cas za priprave je bil zelo kratek. G. Butinar iz Ljub ljsne je poudaril, da je treba ustanoviti Slovensko kolesarsko zvezo, ki bo zastopani na bližnjem ustanovnem občnem zboru Vrhovne kolesarske zveze v Zagrebu. G. Otrin iz Ljubljane je kritiziral premajhno delavnost kolesarskih podzvez in izjavil, da so ljubljanski klubi pripravljeni sodelovati pri ustanovitvi zveze in v njej sodelovati. G. Jenko iz Maribora je poročal, da je po pooblastilu mariborske podzveze sestavil osnutek zveznih pravil. Nekateri govorniki so kritizirali delovanje Koturaškega saveza, ki ni dovolj upošteval potreb slovenskega kolesarskega športa. Izvoljen je bil verifikaeiiski odbor, ki je verificiral pol-nomočja delegatov vseh 15 zastopanih klubov.
Pravila zveze je čital ln jih poiasnleval g. Jenko. Ob tej priliki so se razvile živahne debate in le b»l osnutek pravil spremenjen v raznih točkah. Razprava o pravilih je trajala dve uri in pol. Končno so bila pravila sprejeta soglasna
l*rvi odbor
V prvi upravni odbor Slovenske kolesarske zveze, ki bo imela zaenkrat svoj sedež v Ljubljani, so bili soglasno izvoljeni naslednji gospodje: predsednik podpolkovnik v p. Josip Jaklič (Ljubljana), L podpredsednik dr. Alojzij Gregor« (L), II. podpredsednik Anton Hlebš (Maribor), IIL podpredsednik Mirko Fajs (Celje), L tajnik Ivo Otrln (L), II. tajnik Josip Butinar (L), blagajnik Jakob Clglar (L), tehnični vodja Ivan Maver (L), odborniki Stanko Pleško, Ivan Plankar, Ivan Sancin. Edvard Prodan in Franc Gašperšič lz Ljubljane. Jože Jenko. Jakob Arschitz. Karel Smrekar in Marko štrnclin iz Maribora ter Drago Bradač iz Slovenjega Gradca. Za člane nadzornega odbora so bili izvoljeni gg. Fran Batjel in dr. Alojz Birsa iz Ljubljane ter Jože Aman lz Celja, za namestnike pa Matija Frkolj in Fran Pernlk iz LiubUane ter Vinko C*tako iz Slovenjega Gradca.
Na novo izvoljeni predsednik zveze^ za-služni pionir in organizator slovenskega kolesarstva g. podpolkovnik v p. Josin Jaku« se Je zahvalil za zannante ter podčrtal da se morajo Sir venski, kolesarji z-novim zauna^em. s o«1 nim *Port«'m rarumeva-ptem tn d«bro votlo okleni« drue drugega SVvenski kolesarski šport Jetreba Prenoviti in organizirati v čim večji men Treba
bo tudi skrbeti za kotesarski naraščaj, tako da bo imel vsak klub vsako leto 20 do 30 odstotkov kolesarskega naraščaja. Treba bo tudi izvesti zavarovanje vozačev proti nezgodam
Pravila zveze bodo predložena banski upravi v odobritev, obenem pa bodo poslana vsem kolesarskim klubom, da predlože morebitne spreminjevalne predloge odnosno dopolnila, o katerih bo potem sklepal prvi redni občni zbor zveze. | Pri slučajnostih je bil sprejet predlog g. Jenka, da naj upravni odbor zveze sestavi osnutek pravil za podrejene organizacije in osnutek tehničnega pravilnika. Osnutek pravil za podrejene organizacije bo predložen podzvezam. nato pa obenem s tehničnim pravilnikom občnemu zboru.
Da si zagotovi prva denarna sredstva, bo poslala zveza podzvezam večie število izvodov »Slovenskega kolesarja« v prodajo po 2 din komad. Čisti donos bo nakazan zvezi. Vsako leto bodo mesrf aDril. mai in junij rezervirani za priprave klubov, julija bodo p od zvezne, v avgustu in septembru pa zvezne dirke Slovenska kolesarska zveza bo plačevala Vrhovni kotesarski zvezi polovico mani prispevkov ne?o so Jih p'a-čevaie slovenske kolesarske podzveze doslej Koturaškemu savezu. Zveza bo prosi'a Vrhovno kolesarsko zvezo naj « sporoči svoje zadevno staUSČe. Za deV^ate za ustanovni občni zbor Vrhovne kn>««arske zveze so bili Izvoli en i p«. Jaklič Otrin in Fals, I za namestnike pa Vospemik. Maver in Jenko
Ustanovni ob^ni zbor Slovenske V«l»«ar-ske zveze, s katerim stopa sioven«V/> kolesarstvo v novo ra7/l*HI# svnl««»a n/lelstvo-vania in napredka te b'l zaključen v najlepši slogi tn enodušnosti.
OtV 7%«r JS25
x •»•»•»*? protesta zapustili zbor-v^n i«
Zagreb, 17. decembra.
Na današnjem občnem zboru Jugoslovenskega saveza ženskih športov je bilo Zastopanih 82 klubov, med njimi 19 iz Hrvatske In Slovenije ter 13 iz Beograda. Občni zbor ja vodil predsednik dr. Mlina-rič Po tajniškem poročilu se je začela kritika, v kateri je eden prvih nastopil podpredsednik beograjskega podsaveza Dušan Popovič, ki je prečita! pismeno zahtevo vseh tamkaj včlanjenih klubov, naj ae občni zbor nadaljuje samo kot konferenca, ker Je bil nepravilno sklican. Občni zbor tega predloga ni sprejel, nakar so beograjski delegati solidarno zapustili zborovanje.
Razprave so se nato nadaljevale z namenom. da se tudi v tem savezu kakor v ostalih športnih panogah izvede reorganizacija po načelu narodnih savezov pod okriljem vrhovnega saveza. Za izvedbo te reorganizacije je bil izvoljen poseben izvršni odbor, v novi upravni odbor saveza ženskih športov, ki mu načel ju je spet dr. Mlina-rič, pa sta bila izmed Slovencev Izvoli en« Tome (Ljubljana) ia dr. Jettmar (Maribor).
Beogiad, 17. decembra.
Dane« je bila v Beogradu ustanovna skupščina Saveza srbskih športnih savezov. V dvorani hotela »Bristot« so se zbrali zastopniki vseh Športnih organizacij in pod-savezov, ld imajo svoj sedež v Beogradu. Na ustanovni skupščini je bil glavni govornik Aleksander Savič. Pri volitvah je Mla izvoljena začasna uprava z Mlodragom Filipovi čem, predsednikom okrožnega sodišča v Beogradu na čelu.
Zagreb, 17. decembra.
Dane« dopoldne je bila v prostorih JPS sklicana konferenca delegatov vseh plavalnih podsavesov, oa kateri naj bi se razčistila nasprotstva, ki so k pojavila na zadnjem občnem zboru in zaradi katerih so delegati slovenskih in srbskih klubov takrat zapustili skupščino. Danes «e slovenski in srbski delegati vabilu na konferenco sploh niso dozvali, tako da so o vseh organizacijskih vprašanjih razpravljali lamo delegati HPS. Razprave «o zato tekle gladko in sprejet je bil osnutek pravil za novo organizacijo JPS, ki bo predložen izrednemu občnemu zbora na dan 14. februarja 1940.
*
Srbski savez zimskih športov. Ustanovni občni zbor srbskega saveza zimskih športov je bil v petek zvečer v Beogradu. Po običajnih formalnostih so bila po prav kratki razpravi sprejeta nova pravila. Za predsednika je bil izvoljen Vladeta Limič, čigar davna želja je že bila, da bi se osamosvojil od JZSS.
Nogometni sodniki samostojni
Včeraj so si nogometni sodniki pri SNZ ustanovili avtonomno organizacijo s predsednikom Maoorattljem na čelu
Ljubljana, 17. decembra. V duhu sklepa ustanovnega občnega zbora SNZ, ki je nogometnim sodnikom načeloma prural samostojnost, je bU danes dopoldne ob 10. v posebni sobi kavarne »Emone« ustanovni občni zbor Zbora nogometnih sodnikov pri SNZ. Zborovanje je biio precej dobro obiskano in so bili navzoči številni sodniki iz LJubljane m Celja, medtem ko iz Maribora ni prišel ns zborovanje nihče, in sicer baje iz razloga, ker je bilo v naprej določeno, da glasovanje po poverilnicah ne bo dovoljeno in bi morai vsak Član prisostvovati občnemu zboru osebno. Ce je res tako, ta izgovor za Mariborčane le ni zadosten.
Občni zbor je otvoril delegat SNZ g. dr. Mirko Knhelj. ki je na kratko obrazložil pomen sodniške organizacije in važnost pravilnega Izvajanja sodniške funkcije z željo, da bi nova samostojna sodniška organizacija v polni meri ustrezala nalogam, ki jih imajo sodniki v nogometu. Takoj nato se je začela razprava o organizacijskem pravilniku novega sodniškega foruma, ki bo v bodoče le v nekaterih izrecno določenih primerih še odvisen od SNZ. sicer pa bo posloval popolnoma samostnlno. V kraiih kier Je več kaknr 10 »sodnikov, bo Zbor osnoval posebne sekcile in sicer za enkrat samo v Ljubi t an i jn Mariboru Po nekaterih pojasritlth n« vprašanja posameznih sodnikov so prišle takoi na vrsto volitve v upravni odbor, v katerega so bil soglasno izvoljeni:
sa predsednika: Lado Maooratti «a tajnika Pero Skerlj. za btarafnlka Viktor Cfmnerman ter za odbornika Stane Der-»n hte. Janfco Sketelj. Novoizvoljeni predsednik g. Macoratt' je
nato prevzel predsedstvo ter po kratkem pozdravnem nagovoru, v katerem je na-glasil težko nalogo, ki čaka nogometne sodnike tudi v bodoče ter jih pozval, naj zaradi tega delajo čimbolj složno in enotno, prešel takoj na razpravo še o dveh posebnih pravilnikih in sicer strokovnem in kazenskem V prvem skoraj m bistvenih sprememb od starega odpravljena je bila edino dosedaj običajna upokojitev sodnika po 10 letih namesto katere bo odslej užival takšen sodnik drugačne ugodnosti. V kazenskem pravilniku so bile na novo uvedene denarne globe, ki se gibljejo med 10 in 50 din, v nel.aterih hujših primerih pa tudi do 100 din.
Pri slučajnostih je bilo po soglasnem sklepu ustavljeno postopanje zaradi tehničnega prestopka proti celjskemu sodniku Hobarherju Dalje ie bilo skienieno. da bo občni zbor mariborske sekrHc ZNS dne 7. ianuarja 1940 celjska pa se bo do osamo-svolltve prikUvčlIa ljubljanski. Z« vse člane zbora (56* 1e bila zn prihodnte leto določena članarina po 20 din ZNS bo v fin«nfnpm pogledu posloval popolnoma samos+ojno.
Po končanem nbč«em zboru ZNS 1e bil takoj nato tudi ustanovni ob*nt zbor ljub-H»iwkf sekcije ZNS. v katere odbor so bili 1zvoH*»ni naslednji sodniki LukefiC. Mehle In MM^n ki bodo razdelili funkcije v lastnem območju SodnlSka sekcija je razpravllaia nato o nekaterih podrobnih «rttv>Vo\m<h vprašanilh.
Z ustanov«tvi1o Zbora noeometnth sodnikov pri 7.NS le bita zaključena stavba samostane m**anlzarlle vsega nogometnega soorta v StovenMI, po vzorcu onega v Zagrebu ln Beogradu.
BSK za tf va gola na boljšem
V včerajšnji tretji tekmi z Gradjanskim je BSK na domačih tleh zmagal z z : o (t: o)
Beograd, 17. decembra
Danes je bila v Beogradu odigrana tre-tja nogometna tekma med zagreoškim Gradjanskim in domaČim BSK. Zanimanje za tekmo je bilo tem večje, ne samo zaradi tega. ker sta oba kluba prvaka svojih savezov, temveč tudi zaradi tega, ker sta dozdaj že dve tekmi za dragoceni pokal, predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča ostali neodločeni. Tekmi je navzlic deževnemu vremenu prisostvovalo okrog' 5.000 gledalcev.
V	samem začetku Je bila Igra popolnoma enakovredna in se ni dalo slutiti, kdo bo zmagovalec Skoraj ves prvi polčas je bila to borba dveh precej enakih nasprotnikov In šele tik pred koncem se Je Beograjčanom posrečilo, da so prišli v vodstvo. Du-bac je streljal prosti stre! proti Gradjan-skemu, žogo je dobil Božpvič. ki jo je podal Vujadinoviču, ta pa je precej ostro plasiral v Glaserjevo mrežo. 1 :0 za BSK
V	drugem polčasu se situacija ni mnogo spremenila. Igra je bila zelo ostra, vendar fair. BSK Je bil v premoči, toda golov ni bilo. Četrt ure pred koncem je Glišovič podal ostro žogo Božpviču. ki Je usnje potisnil v mrežo in postavil končni rezultat — 2 :0 za BSK. Do konca je ostal rezultat nespremenjen.
Zmaga BSK je bila zaslužena. kajti bil je v vseh pogledih boljše moštvo. Najbolj-
ša sta bila Dragičevič in BožoviA a pri
Gradjanskem so ugajali Glaser, Suprina, Biozovič, Jazbinšek in WolfL
Ostale nogometne tekme
Sušak: Concordia : Orient 4:2 (1:0). Tekma za hrvatski pokal. Zaslužena zmaga oslabljene Concordie.
Novi Sad: Ripensia (Temešvar) : Vojvodina 2:1.
Borovo: Bata : Hašk 2:1 (1:0).
Carigrad: V soboto: Galata Saraj : Jugoslavija (Beograd) 1:0 (0: Oj; v nedeljo: Jugoslavija : Fener Bakče 2 : 0 (0 : 0).
Rim: Državno prvenstvo (XII. kolo): Juventus : Bari 6 :2, Venezia t Bologna 1 :1, Napoli : Novara 2 :1, Liguria : Lazio 0 : 0, Milano : Ambrosiana 3 :0, Roma : Genova 2 : 0, Triestina : Floren-tina 2:1, Torino : Modena 2 :1. V vodstvu je Bologna s 17, nato pa slede Ambrosiana in Lazio 15, Triestina 14 točk, itd.
Lostv'ca hi s*os'o venskih teniških Igralcev za leto 1939. Jugoslovenski teniški savez je imel te dni sejo upravnega odbora, na kateri je sklepal o predlogu teniškega od-
T me Cerer na treningu v Milanu
Zanimiv članek Italijanskega športnega dnevnika o treningu našega najboljšega hrbtnega plavalca v milanskem zimskem bazena
M«anska »Gazetta dello Šport« objavlja v eni zadnjih številk dat«! članek e bivanju In športnem udejstvovanja našega plavalnega rekorderja Toneta C e r e r i a Is Kamn'Va. k» je letošnjo jesen odšel na študije v Milan. To prPotnost Je Izrabil obenem za intenz'ven trening v tamk«,f8n*em zimskem hasenn. kjer ga je našel In opazoval »otrudntk nrej omen^neea športnem dnevnika- Clankar piše med drugim:
Te dni nam je v zimskem bazenu uspelo čudno odkritje. In sicer v osebi zares odličnega plavalca, ki se Je takoj pokazal Izmed ostaHh po svojem krasnem stilu ln silni moči. Zaradi tega in ker Je bil še tujec povrhu, je novi gost izzval živahno zanimanje med obiskovalci krasnega milanskega zimskega bazuna. Senzacita 1e v ostalem ostala nekaj dni nerazčiščena, predvsem zato. ker izvrstni plavalec skoraj ni razumel, govoril pa «ploh nI nič italijanskega. Seda! 1e ta tajnost odkrita...
Gre za Antnps Cererta. ene?a patbnUSIh evropskih hrbtnih plavalcev, ki Je bU tretji na zadnjem evropskem prvenstvu, takoj za Nemcem Balkeom ln Sietasom, z odličnim časom 2:47.6. Krasen Cas je to. brez dvoma, ld niti ne kaže vse sposobnosti velikega tekmovalca. S«1 Je že leta 1938. na 200 m prsno dosegel 2:46.4 ln Je v Wemb'eyu postal žrtev samo svoje prema thne rutine, deloma pa tudi prevelikega razburjenja.
Sedaj se obiskovalci bazena ne bodo več čudili, če ga bodo videli plavati na 100 m brez posebnih naporov v času 1:15 ali 1:18. Dve leti je že tega kar je Cerer 100 m preplaval v 1:12.9. V ostalem so časomerild v neki štafeti merili pri njem že tudi 1:11, na 200 m pa le zabeležil tudi že 2:42, torej čas. ki vzbuja največje spoštovanje Italijansko prvenstvo ima n. pr. — to bodi povedano mimogrede — Berteti s časom 2:54.6.
Jugoslovenski prvak kaže veliko spoštovanje pred velikimi mednarodnimi tekmeci in zato mu je žal, da bi moral ostati vso letošnjo zimo brez treninga. Kaj« v Jugoslaviji nI nobenega pokritega bazena primernih dimenzij. Enega samega Imajo ln še ta meri samo 8x16 m. kier pač ni mogoče vežbati drugega kakor stil. V ostalem pa se Cerer ni mogel dovolj posvetiti nltt tem pripravam, lz »zloga, ker ni nikoli Imet res sposobnega trenerja. V Milanu te našel bazen tn z bazenom tudi tre-neria — Alfreda Blanchija. Ko smo Os-rerta vnrs»«aii. kako da 1e pfllelv MIlan, je izjavil, da le to storil predvaam zaradi priprav v našem bazenu. Vpisal pa se Je tudi n« univerzo Bncconl ln tako m bo med studHaml t« Poukom našega jezika pripravi lat m. Mirne prihodnje sezone in — morda tudi za olimpiado.	> ~
BiH smo navzoči pri marsikaterem lahkem treningu tega zelo močnega jugoslo-
bora za lestvico moči (rangiisto) letošnje sezone. Vrstni red igralcev, ki ga je odobril tudi upravni odoor, je naslednji: 1. Franjo Piuueo (Concordia), 2. Drago Mitič (ATK Zagreb), 3. Joaip Faliada (ATK Zagreb), 4. Franjo Kukuljevič (ZKD, Zagreb), S. Franjo Schafer (Hašk, Zagreb), 6. ln 7. LjuiMša iOMiovanovič in Boris Smerdn (oba BTK, Beograd), 8. Stevan Laazlo (BTK, Beograd), 9. Dragutin Friedrich (Hašk, Zagreb) in 10. Matija Berta (BTK, Beograd). Obenem je bil predložen tudi vrstni red igralk (Florijan, Sernec, Pravdič-Andjelkovič, Bačkor, Crnadak), ki ga pa upravni odbor ni sprejel, ker nekatere igralke niso izpolnile vse pogojev za uvrstitev v lestvico.
Demonstracije v Splita
Zagreb, 17. dec AA Davi ob 9.30 se Je zbralo na obali v Splitu okoli 600 ljudi. Ta skupina se je sčasoma povečala na nad tisoč oseb. Množica ljudstva se je Zbrala z namenom, da bi demonstrirala in navalila na policijsko postajo Grad. Na povelje policije, naj se demonstranti razidejo, so nekateri iz gruče začeli metati kamenje in vzklikati v komunističnem duhu. Potem ko je bilo sedem varnostnih organov ranjenih in sicer eden težje s kamenjem, 6 pa lažje s kamenjem in kroglami iz samokresov, Je policija uporabila strelno in hladno orožje tako, da so bili prvi streli oddani v zrak. Množica je še dalje naska-kovala in je bil pri spopadu težko ranjen Vicko Buljanovič iz Splita, ki je med prevozom v bolnišnico umrl. Razen Buljano-viča je bilo od krogel in hladnega orožja lažje ranjenih še sedem ljudi. Zatem sta bila v kratkem času vzpostavljena po vsem Splitu red ln mir.
Vicko Buljanovič je znan kot komunist, vlomilec in tat ter je bil že večkrat zaradi kaznivih dejanj pred sodiščem obsojen. Drugače je v Zagrebu in na področju banovine Hrvatske vladal ta dan popoln red ln mir.
i i t i » > i i na Hrvatskem
Zagreb, 17. dec. o. Višje državno tožilstvo v Zagrebu je zahtevalo od vseh državnih tožilstev na področju b vše savske banovine ter državnega tožilstva v Der-venti, naj mu predlože poročila o vseh kazenskih zadevah, ki se tičejo poizkušenih umorov, ubojev ali težkih poškodb, izvršenih po 26. avgustu iz političnih razlogov in onih. za katere se morda domneva, da bi mogli obstojati taki razlogi. Državna tožilstva na Sušaku. v Derventi, Va-raždlnu ln Ogulinu so odgovorila, da na njihovem področju ni bilo niti izvršeno niti poskušano nobeno tako dejanje. Državno tožilstvo v Zagrebu je poročalo o 9 primer h, v Osjeku o 2, v Slavonski Požegi o 4, v Petrinjl o 1. v Bjelovaru o 2, v Go-spiču pa o 3 primerih Po teh podatkih je bilo izvršenih ali pa poskušanih 21 kaznji-vih dejanj, za katere obstoja domneva, da so bila izvršena lz političnih razlogov. Zagrebški listi, ki objavljajo te podatke, poudarjajo, da je med žrtvami in onimi, ki so samo slučajno pri raznih kaznivih dejanjih izgubili življenje, tudi več uglednih pristašev HSS. Iz tega je jasno razvidno. da so bile pretirane in zlonamerne alarmantne vesti o življenjski nesigurno-sti Srbov na Hrvatskem, kjer je življenje izgubilo le neznatno število Srbov, dočim so bili vsi ostali Hrvati.
Objave
Nov grob. V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Sonja Zabkarjeva, vdova po davčnem inšpektorju ln mati uglednega jeseniškega lekarnarja. Pogreb bo jutri ob 14. — Pokojni gospe blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalie!
Interna proslava SOletnice univerzo.
Akademsko starešinstvo »Jadrana« ln akademsko društvo »Jugoslavija« priredita v ponedeljek 18. t m. interno proslavo 20-letnice ljubljanske univerze. Proslava bo ob pol 21. zvečer v dvorani Inženjerskega udruženja (Zvezda. II. nadstropje). Vabila veljajo kot vstopnice.
Ruski pianist NUdta Magalov bo konce rtir al jutri v torek zvečer ob 20. v veliki Filharmonični dvorani Magalov je odličen pianist, ki mojstrsko obvlada svoj instrument ter izvaja tudi najtežja klavirska dela z izredno preciznostjo. Je odličen in-teroret in izvajalec klavirskih del. Igral bo Bacha« Scarlatia, Beethovena, Chopina in Musorgskega. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah v knjigarni Glasbene Matice.
Opozarjamo na nocojšnji koncert pevskega društva Tabor v mali Filharmonični dvorani ob 20. Podrobni spored in vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
venskega prsnega plavalca. To je ogromna atletska postava — visok je 1.82 m in tehta 85 kg — ki plava vseh 100 m v »metuljčku« z močnimi zamahi in vseskozi prožnimi, po katerih pa ne kaže nobenih znakov utrujenosti. Rodil se je pred 23 leti v Kamniku, 20 km od Ljubljane ln začel plavati z 18. letom, vse sam za sebe. Prvo leto je že dosegel 8:04 na 200 m prsno, leto dni pozneje pa je v srečanju z Madžarsko že dospel na 2:58. Kakor vsi močni specialisti v »metul jčku«, je tudi on začel s prostim stilom Za tem se je posvetil waterpolu in tamkaj Je spoznal, da bi mogel dobro plavati tudi prsno. V prostem stilu Je lahko dosegel 1:01.3 na 100 in 2:20 na 200 m. toda njegov klubski tovariš v Iliriji Wilfan ga je v tej stroki stalno puščal za seboj. Tako se je odločil, da se bo posvetil hrbtu ali bolje »metuljčku«.
Resen ln voljan, živi ta atlet kakor mora vsak atlet živeti. Zmeren v vsakem pogledu uživa mnogo ur odmora, potem pa se posveča rednemu in metodičnemu treningu. Cerer ni prišel sam v Milan, temveč z dobrim igralcem waterpola ljubitan-ske Ilirije, ki tudi študira na univerzi Bo-ceoni in se prav tako vestno pripravlja za prihodnje nastope. Ali ju bomo kmalu videli startati tudi v Italiji?
Veseli nas, ko čitamo te laskave sodbe o našem Tonetu iz Kamnika, toda žal nam Je, da je tako na tihem zapustil rodni kraj in odrinil tja v daljnji Milan, od koder smo prejeli prve vesti o njegovem vztrajnem delu za bodoče šele po tej zamudni poti in ne kar — od nJega samega.
ZLATA NEDELJA BREZ ZLATA
Ljubljana, 17 decembra
Za zlato nedeljo, ki je letos tako zgodnja kakor redkokdaj, se je Ljubljana odela V pravo zimsko obleko. V soboto je snežilo pozno v noč, da se je nakupičila precej debela snežna odeja. Naši parki so spet dobili videz, kakor da so polni belega cvetja, saj so se veje že kar šibile pod težo snega Trpelo je tudi omrežje- V soboto zvečer so ljubljanske ulice nudile nekatere krasne slike. Izložba so v polnem božičnem okrasju. Prav posebno lepa pa je bila slika Kongresnega trga. Palača univerze je bila osvetljena z rehektorji in se je dvigala iz teme kakor pravljični dvorec. Tam zgoraj pa se je v noč blestel enako razsvetljeni grad.
V teku noči ie nehalo snežiti in Ljubljana ie na zlato nedeljo željno pričakovala ku"~ev Toda v teku dopoldneva se pro-me, kar ni mogel razviti, živahne je je bilo šele popoldne, ko so kupci prispeli z vlaki Vzlic temu kujKija po ttgovinah ni bila tako izdatna kakor pred Miklavžem, ko je bilo nekaj več okroglega pod palcem. V ostalem je tudi še ves teden časa za božične nakupe, lz Ljubljane je odšlo na deželo precej izletnikov, zlasti mladine, ki je komaj čakala, da se razvedri v beli priro-di Sneg za smuko sicer ni bil na i prikupne jši, ali glavno je, da ga imamo in da se bo morda vzdržal čez praznike Nekoliko je sicer že hotela ponaša jati od juga, ki je zalila ulice z brozgo, toda proti večeru je začel rahlo pritiskati mraz
Razen dogodkov o katerih posebej poročamo, ne beleži dnevna kronika nič posebnega Povsod je vladal mir, da ni bilo tteba številnim stražnikom nikjer posredovati.
Prva vaja za zaščito Ljubljane
Pri današnji prvi vaji za zaščito pred napadi iz zraka so nastopile vse panoge pasivne zaščite, tako sanitetsko-kemlčni oddelek, tehnični oddelek, katerega naloga
je bila odkopavanje ruševin, popravljanje plinskih, vodo.odnih in eiekričnih napeljav, dalje gasilci in policija. Ljubljana je bila razbeljena na devet obrambnih rajonov, ki so imeli še svoje podrajone. Po vseh rajonih so bile nameščene ekipe, vsega skupaj 1500 oseb, ki so bile v polni pripravljenosti, o-premljene z maskami, sanitetnim materialom in raznimi tehničnimi pripomočki Gasilci in 8anitejci so deloma nastopili v popolni opremi.
Vse te vaje niso bile za javnost, marveč le internega značaja. Zaradi tega tudi ni bilo nobenih alarmnih signalov, ne znakov za prenehanje nevarnosti in tudi vojaštvo ni sodelovalo. Vsem oddelkom je bilo naročeno, naj bodo v strogi pripravljenosti.
Ob 15.30 je bil reševalcem javljen »napad«, na kar so zdrveli poklicni gasilci z velikim avtomobilom »Graf« ln z veliko moderno Magirusovo lestvijo v bežigrajski okraj, kier je na vogalu Kobaridske ln Janševe ulice »gorela« vogalna hiša. Praktične vaje so bile kmalu končane, obrambne in zaščitne ekipe kakor tudi gasilci so se lahko kmalu vrnile. Posebna komisija vojaških in civilnih funkc!onarjev zasfne zaščite je pregledala vse ekipe ln proučila, kako -»e delovala obramba proti napadom iz zraka.
Nova mestna kolonija za Bežigradom
Včeraj popoldne je bila v prisotnosti zastopnikov oblasti in mestnega poglavarstva z županom na čelu slovesno otvorje-na in blagoslovljena nova mestna stanovanjska kolonija za Bežigradom. V otvoritvenem govoru je g. župan naglasil važnost cenenih higienskih stanovanj za male ljudi, zlasti še glede na mladino ki naj ji bo posvečena še posebna skrb Mestna občina IjubHanska ima sicer že nad '00 stanovanjskih hiš, na stanovanju pa 370 družin s 4?00 č'ani. Velika večina pa že zaradi visokih naiemnm ni prišla za male ljudi v poštev. Zato je potrebno, da more
za znosno ceno dobiti čedno la zdravo stanovanje vsak delavec in nižji nameščenec v Ljubljani.
Zbrani so bili poleg zastopnikov in mestnih funkcionarjev vsi prebivalci ko'onije s 126 otroki vred. Stolni kanonik Tomaž Klinar je opravil blagoslovitvene obrede, me<ani zbor bežigrajske osnovne šole pa je pod vodstvom g Ventunnija zapel nekaj pesmi.
Razstava ob 20 letnici Drž. osrednjega zavoda
Danes dopoldne je bila za proslavo 20-letnega jubileja Državnega osrednjega zavoda za ženski domači obrt v Pongracovi na'ači na Novem trgu otvorjena razstava ženskih del. Razstavo, ki bo osta'a odprta do božiča, je ob lepi ude^žbi občinstva otvorii ravnatelj zavoda g. Božo Račič. O razstavi sami bomo objavili še obširnejše strokovno poročilo.
Zima na Dolenjskem
Novo mestom 17. decembra
Po dolgi lepi jeseni se je nebo po zadnjem m'aju potemnilo in pričelo je polagoma snežiti. Skoro vsako no? pade na novo nekaj snega, ki je pobelil že vso naravo. Zlasti nase do'enisko gričevje je pokrito z doka i debelo plastjo povsem južnega snega Medtem ko je po dolinah še deževalo, je po vrhovih sneži io. Posebno Gorjanci in Gače pri Črmošnjicah, kjer zapade vsako leto prvi sneg. so že dokaj dobro obdarjeni z zimsko lepoto.
Prijatelje zimskega športa navdaja sneg z veseljem, ker upajo, da bodo letos vendar zopet enkrat prišli na svoj račun. Saj so bila prejšnja leta ▼ tem pog'edu zelo skopa, da se smučanje po lepem Dolenjskem ni moglo razviti. Pa tudi drugi, ki jim ni ravno do zimskega športa se snega veselijo Pravo zimsko in božično razpoloženje se more razviti le v sneženem božiču.
Romeo in Julija na vasi
Nevestin oče zaboden od neželjenega ženina
Beograd. 17. decembra.
Iz Požarevca poročajo o vel ki žaloigri, ▼ kateri je izgubil življenje, premožni kmetovalec Dragutin Paunovič iz vasi Zdrela v mlavskem srezu. Ubil ga je enako premožni gospodar Simo Jankovič s pomočjo svojega sina Ilije. 2e vrsto let sta bila kmeta Dragutin in Sima v sporu zarad: meje in sta fe že pegesto prepirala pa tudi pretepala. Toda ljubezen je slepa in tako se je v vasi Zdrelu v malem obnovila velika Shakespeareova tragedija o Romeu in Juliji.
Dvajsetletni Simnov sin Ilija se je zagledal v Dragutinovo hčerko Milevo. Skrivaj sta se shajala, naposled pa se je Ilija le odločil, da kljub vsem sporom in pre-p: rom nagovori očeta, naj gre v njegovem imenu k Dragutinu ter zanj izpresi nevesto Milevo. Sima je videl. ko'iko sin trpi zaradi nesrečne ljubezni pa se je omehčal in se je res odpravil k Dragutinu. Oholi Dragutin ga je sicer sprejel in ga poslušal, ko ga je S ma prepričeval, da je vendar že skrajni čas, kor.čati spore, in
naj rajši mladina za počne novo življenje Ko je Sima končal, je pa Dragutin odvrnil, da nikakor ne mere privoliti, češ da noče v sorodstveno zvezo s svojim krvnim sovražnikom. Ko je Sima le še moledoval, ga je Dragutin pograbil In vrgel iz hiše.
Tolikšne žalitve nista mogla prebo'eti ne oče Sima ne sin Ilija. V petek zvečer je naneslo usedno naključje, da sta se pred vaško gostilno srečala Sima in Dragutin. Ne ve se, kdo je prvi započel besedo. Prepir je bil kratek, že sta se stara sovražnika spet spopadla. In spet je naneslo naklji čje, da je prišel m'mo s:n Ilija. Ves srdit na Dragutina. ki mu je odrekal nevesto in mu zdaj še prete al cČ3-ta, je fant potegnil nož in začel udrihati po Dragutinu, kamorkoli je zadeL Ob močni izgubi krvi se je Dragutin žgrrd'l in kmalu izdrhnil. V tem so tud*' že pritekli orožniki. Oče Sima in sin Ilija sta se jim voljno udala in odkoračila v zapor. V svoji čumnati pa je ihtela Mileva za očetom in fantom.
Bankir zaradi uboja %ired sodniki
Ustrelil je kmeta, ki mu je motil posest
Beograd. 17. decembra
Pred velikim senatom okrožnega sodišča ▼ Šabcu je stal v soboto premožni trgovec Vasa Nikolič iz Šabca. ki je obenem tudi predsednik Mačvanskega kreditnega zavoda in vobče dobro znan v krogih bankirjev. Zago-. nrjat' se je moral zaradi uboja kmeta Mijnta Pavloviča iz vasi Ljutice. Uboj je prša mescem zbudil veliko pozornost Prav toliko zanimanja je bilo seveda tudi za razpravo.	-»
Bankir in kmet sta se sprla zaradi posestva. Nikolič je sodnikom izjavil, da se nikakor ne čuti krivega, ker je vse storil le v skrajni lastni obrambi Podal se je pred mescem na posestvo, ki mu je bilo odstopljeno za dolg nekega Vitka Vasica. \'i količ je hotel posaditi akacije okoli domačije. Ko je zbiral prostor, je prišel zraven Mijat Pav'ovič, ki je začel pretiti bankirju in njegovim ljudem. Nikolič pravi, da je
Pavloviča opozoril, naj se nikar ne bliža,/ toda Pavlovič ni hotel ubogati in bankir se je moral v skrajni sili braniti. Trikrat je ustrelil iz .samokresa. Dva strela sta zadela Pavloviča v prsi in je padel na mestu mrtev.
Izmed prič je dninar Drag^mir Ilič. ki je tistikrat sadil akacije pn Nikoliču, izpovedal tako kakor njegov gospodar. Pravi. da je Nikolič streljal na Pavloviča na oddaljenost 10 m. 16'etni Dragomir Pavlovič je kot priča izpovedal, da je bankir Nikolič pred ubojem govoril v vaški gostilni, da bo Pavloviča ustreli! kakor zajca, če se bo kaj me?hl v njegove posestvene zadeve, oziroma če mu bo branil dostop na posestvo. Nikoličev branilec je slednjič predlagal. da se rekonstruira dogodek na kraju samem Državni tožilec je nasprotoval predlogu toda senat ga je sprejel, nakar ie bila razprava preložena na nedoločen čas.
Minuta pomenka
MAJDA
Kadar sklenete storiti kaj dobrega ali koristnega, se sprva vi žete z vso vnemo na to, kmalu vas čuvstva in strasti odvrnejo od prvotne namere. V nobeni stvari ne vztrajate do konca. Poleg tega ste zelo podvrženi svojim čuvstvom, ki po navadi pri vas zmagajo. Ce uredite svojo notranjost, boste laže vplivali na svojo bodočnost.
NAJINA BODOČNOST
Ta oseba ima precejšno mero hinavščine in zahrbtnosti, zato je treba biti pri njej zelo previden in ne gre ji vsega verjeti. Poleg tega pa je tudi zelo gospodovalnega značaja. Povsod hoče imeti zadnjo besedo, pa čeprav imajo večkrat drugi pametnejša ln pravilnejša mnenja. Tudi precejšen kos bahavosti je v njegovi naravi. Pokažite mu njegove napake, in če vas ima res rad, jih bo skušal odpraviti.
OBKOLJENA
Vi ste notranje neurejeni ln poleg tega nervozni, zato vam priporočam red in mir. Na vašo srečo bosta vplivala oba, odločil pa jo bo južni sosert. Vendar pa morate sodelovati tudi vi, ker drugače vam bo pozneje še žal.
NEVESTA
Vaš ženin je prijaznega in vljudnega vedenja. ali samo na zunaj. Manjka mu tiste prisrčne topline, ki je v sožitju dveh ljud neobhodno potrebna. Ni slab človek, ali r lavno so mu njegovi opravki. Priden je |n vesten in kar obljubi, to tudi izpolni. Za-
hrbtnostl ne pozna in v vsem svojem dejanju in nehanju je premočrten.
HELENA
Ker ste bili razočarani, zato ste izgubili vero v moško ljubezen. Podobni ste človeku, ki se je šel v morje kopat pa je stopil na morskega ježa. Bodice so se mu zarile v noge in le s težavo je prilezel na breg. Ko si je pobral bodice iz nog, je pljunil v morje in se s stisnjenimi zobmi zaklel: »Nikdar več se ne bom kopal!« Kaj bi vi rekli takemu človeku? Najbrž bi mu svetovali: »Prijatelj, dobro poglej, kam stopiš! Saj povsod pa tudi ni ježev!« Isto vam pravim jaz. Na svetu je mnogo falotov, da bi bili pa vsi, to ne drži. V svojem življenju boste srečali še marsikaterega plemenitega človeka in vera se vam bo spet vrnila.
RADOVEDNA MARTA
Vi ste zelo čuvstvehe narave, ljubita umetnost in sploh vse. kar je lepega in plemenitega. Trpljenje ln nezgode niso zapustile v vas skoraj nobenega sledu, kajti vaša dobra volja je vedno pregnala vse oblake, ki so se prikazali na obzorju vašega življenja. Marsikateri stvari ste se morali v življenju odreči, ali upanja Se niste izgubili.
LUČKA 1 XI
Nesamostojnoat je vate glavna napaka. Prav radi spremenite svoje načrte in sodbe pod vplivom trenutnih razpoloženj ali pa na ljubo svoji okolici, čustvo vam je vodnik tudi v takih stvareh, kjer bi bil razum bolj ha mestu.
S. O 8.
Majhna postava vam greni življenje ? Indijski pregovor pravi: dolgo telo — kratka pamet. Pa tudi sami priznavate, da imate pri 18 letih razum popolnoma razvit. Kaj hočete še več? Marsikdo bi dal pol metra svojega telesa, če bi si s tem zagotovil kakšno duševno zmožnost. V zgodovini se lahko prepričate, da so bili veliki ljudje majhne postave. Ne zidajte svoje bodočnosti na svojo malo postalo, ampak na temelj svoje pameti!
M. X. BI.
Težko je pozabiti čtoveka, s katerim smo preživeli najintimnejše ure, pa čeprav smo se pozneje ž njim sprli. Košček našega življenja je, ki je združen a tem človekom če jo hočete za vsako ceno. pozabiti, se predajte delu vse drugo pa pustite času, ki je morje pozabe.
RAZPOTJE
Odločiti ae mdrate sami! Ali greste študirat filozofijo lz veselja ln ljubezni do predmeta, ki ste ga sami Izbrali, ali pa je to ena izmed tisoč možnosti, priti do kruha? Ce je prvo, potem bosta vnema ln ljubezen premagali vse ovire. Za ta študij časi zdaj res. niso ugodni ali preden boste l-.ončali, bo Imel svet čisto drug obraz. Ce je pa drugo, pa pojdite takoj po maturi v službo ln se nikar ne mučite s študijem! Izb?rlte!
ST. 13
VI mnogo delate, ali nič vam ne hasne. ker vaša dejanja niso vedno smotrna. Zato morate stvari, ki ste jih naredili, večkrat popravljati ln taka vam gre čas ln energija v nič Mehkega srca ste in dobrosrčni, včasih celo razsipni. Vaši živci niso v najboljšem stanju.
JANEZ — 20
Ce pripravite svoji bodočnosti pot. se vam utegne sedanje stanje spomladi spremeniti. Ali sami morate za to skrbeti in delati. NIČ ne pride samo od Bebe, čeprav se marsikatera stvar ne da prisiliti ln gre čisto drugo pot, kakor si je človek mislil in želel
L. Azkuin
Kudor^ki in*en er
looblaščen. z dobro prakso DOB. MESTO UPRAVNIKA v večjem ruo niku lienita v Srbiji Ponudbe poslat, na PubMclta* a d.. Beograd, pošt pretinac 60 pod »LIGNIT«
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 18.: Antigona. Red B Torek, 10.: zaprto
Sreda. 20.: George Dandin. Red Sreda Četrtek, 21.: Tri komedije. Red Četrtek
Danes bodo Igrali sa red B Sofoklejevo žaloigro »Antigona« s Saričevo v naslovni vlogi. Sofoklej, za Evrldlpom prvi ustvarjalec analitične tragedije Je podal v svoji žaloigri vso veličino prostovoljne žrtve za prepričanje ln pokazal v ostrem nasprotju avtokratsko Kreonovo voljo In Antlgonlno prepričanje o neomajnosti božtth postav. Učinkovito delo s tehtnimi igralskimi kreacijami je zrežiral Fran Lipah.
V Drami pripravljajo sledeča dela: v proslavo 150-letnlce slovenske veseloigre Linhartovo »županovo Micko« v režiji dr. Bratka Krefta, krstno predstavo Ferda Kozaka igre »Peter Klepec« tudi v dr. Kref-tovl režiji in Averčenkovo komedHo »Igra a smrtjo«, ki jo bo zrežiral prof. Sest.
OPERA
Ponedeljek. 18.: zaprto. Torek 10.: zaprto. Sreda 20.: Figa rova svatba. Red A. Četrtek 21.: Nižava. Premiera. Premier-s ki abonma.
Premiera d* Albertove »Nlžave«, ld je
morala biti zavoljo tehničnih ovir nenadno odložena, bo v četrtek 21. t. m. Ob tej priliki bo debutlral kot režiser »nO Frellh, ki ga občinstvo pozna Iz nastopov v opereti. Glasbeno vodstvo bo Imel kapelnik dr. Svara, načrti za inscenacijo pa so delo Ing. arh. E. Franaa. Premiera bo za Pre-mierski abonma.
Jvqj doK,
ffelilian
nalivno pero Din 253.-avtomatski svinčnik • • • Din 70.— skopaj v usnjenem etulju • Din 380.—
Prvi sokolski vojni tečaj zaključen
Beograd, 17. decembra Kakor je nedeljsko »Jutr.,« kratko poročalo, je bil v soboto dopoldne v beograjskem Sokolskem domu kralja Aleksandra svečano zaključen prvi sokolsko-vojaški tečaj, ki se ie vršil v duhu nove narodno obrambne akcije Saveza SKJ Tečaj ie trajal mesec dni in so se ga udeležili sokoisk* prednjaki iz vse države Po zakonu o ustroju vojske in mornarice -z leta 1931 se članom sokolskih društev zmanjra kadrsk* Tik in siclr za tri mesce pn poni obveznosti, za 45 dni pa pn skraj"anem roku -»boje pod pogojem da je dotičnik vsaj 1 leta neprekinjeno član sok./lskefia dhi?tva Ze doslej je jugoslovsnski Sokol da5al naši narodni vojski odlične vojnikt Toda spričo dana*njih razmer v svetu je kazalo storiti še nekaj več in se ie savezno načelstvo «.d-ločilo prirediti večje število teča-jev ki naj vnesejo v na"e soko'stvo čim več voia;ke izvežbanosti. Voja "ki načrt za Sokole so izde'ali strokovniaki: artilerijski polkovnik D;mitrii Pavlovič sanitetni po'kovnik dr Milivoi Radu'ovič. arti'eriiski kapetan L stopnje M5ros'av Rašič, arti'erijski pod-noročn:k D-s*utin Va'ter in sokolski savez-n> oredniak Rafael Ban.
Svečanemu zaključku tečaja je nrisostvo-va! minister za telesno vzgojo nanda ter vrsta odličnih predstavnikov narodnih organizacij in vojske. V imenu saveza SKJ
je namestnik starešine br Smilianič takole nagovoril tečajnike:
»Kot Sokoli se zavedate velike dolžnosti slehernega sinu te države Zavedate se. s kolikenmi žrtvami ie bila naša država ustvarjena Veste da ie va'a najvišja Jo'ž-nost ohraniti celoto države m io varovati pred vsakim sovražn krm. naj pride od koderkoli Zdaj ie va-"a ijUvna na'oga. da se usposob;te za obrambo države. Naša slavna vojska, ki ie v preteklosti da'a vse. kar je mog'a se briga, da bomo vredni dosedanjih žrtev Nad viem: do'žn"Stmi ;e obramba države. Poleg cfta':h sr,ko'skih obveznosti ste prevze1' tudi to najvišjo ?a-poved V imenu saveza SKI se zahva!,u-jem vam kakor tudi vsem oticirjem in bratom, ki so se potrudili za uspeh tečain.«
Min"=ter za telesno vzgojo naroda le-vrem Tomič je sporočil čestitke in izrazil prepričanje, da bodo sokolski predniaki vnesli v svoje vrste tradicijo in maralo stare in s'avne srbske vojske Iz vrste je nato izstopil br Miloš Vcik prednjak iz banjalu?ke sokolske župe. doma pa i7. §o-štania. Izjavil je v imenu vseh svojih tovarišev. da bodo vedno ostali zvesti prvemu soVolskemu starešini Ni Vel. kra'iu Petru II. Jugoslaviji tn sokolstvu. V imenu sa veznega načelstva ie sledniif načelnik Ivan Kovač <7'avil, da je prvi tečaj z uspehom zaključen.
NAGRADNA KRIŽANKA
B£SEI>£ POMENIJO:
Vodoravno: 1. grški bog sonca, 5.ruska reka, 7. žensko krstno ime, 8. mu je po-
doben, 10. pijača starih Slovanov, 11. travnik 13. nemški napadalni odlelek, 3 5. planet, 17. moderno Tarreti'o, 20 priti k nr.ožice, 22 otroška beseda za očeta. 23. mesto v Albaniji, 24. prislov kraja. 25. grška črka, 26. pogojnik 27 eg'p*?n ko božanstvo. 30. oblika glagola stati, 31. «Iruga beseda za javno kuhinjo, 32. kratica sa poročevalsko družbo.
Navpično: 1. moško krstno Ime, 2. predsto n k samostana, 3. ruska reka. 4. planet. 5. čutilo. 6. tuja beseda zf. nakoplcv, 0. obrtnik, 12. ploskovna mera, 14. ud izumrlega naroda, 16. p.ipadnik starega slo-vn?k""a ple~e-«a 13. moško krstno ime, 19. pijača starih Slovanov. 21. mak za dragoceno kovino 22. del sveta, 24. pritok Donave, 23. trorska krča, 23. kratica za merjenje toka, 29. veznlk.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE:
Vodoravno: barometer, omara, Kecal, el, ner. za, res. čul, Korotan, par, sam, er, siv, je, rojak, anomalija.
Navpično: biser, rok, omen, Macedonija, erar, tal, Reval, lekar, zunaj, sor, čas, pesa, Meka, som, val, ro, ki.
Nagrado v znesku 100 din
Je tokrat žreb naklonil Antona Kuharju, učitelju v Trbovljah II. Troje nagrad v knjigah pa si dele: Nataia Župančičeva v To-
mišljn, Ig pri Ljubljani. Janko Kapus, Bled, Sokolski dom. in Ivan Perger, Zgornja S j-šica 86, p. Blzcljsko.
V globoki žalosti naznanjamo, da je umrla naša mati, hči, svakinja, gospa
SONJA ŽABKAR, raj. Č0KLJAT
vdova po davčnem inšpektorju
Pogreb drage pokojni ce bo r torek, dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnlftnlce. Prosimo tihega sožalja!
LJUBLJANA — JESENICE, dne 17. decembra 1939.
DR\GO, sfn diullnl ŽABKAR bi GREGORC
Urejuje L^vonc Kavljen. - Izdaja m fcoazorct] »Jtttta« StM*> Virut - U Narodno Uetorao C <t toi tfctornfji Trmo Jenio. - te unenuu Je odgovore. Alojz Novak. - Vat v nuouai«.