Iz h a j a 10., 20. in zadnjega dne vsacega meseca. —$»e— Naročnina slane I gld. na leto. PoBamne številke po 5 kr. Krščanski delavci, združite se! Naročnino in dopise pošiljajte uredništvu »Glasnik« Cesta v Mestni Log 4 Oglasila delavcev, ki nimajo dela, ali delodajalcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj! essOKS Štev. 36. V Ljubljani, 30. decembra 1899. Letnik V. Glasnik svojim naročnikom! Zopet smo dovršili eno leto. Kar smo storili dt brega, bodi Bogu brala za vse. Slabo in pomanjkljivo pa naj se všteva nam in blagohotno oprosti. Vzlasti ena stvar se je težko pogrešala pri našem listu. Ker se je pečal le s socjalnimi razmerami, ni mogel pojasnovati p o 1 i t ič n i h razmer in opisavati pobliskih dogodkov tako kot je marsikedd po pravici želel. Iz ravno tistega vzroka ni bi o mogoče prmaSati raznih novič. Naši naročniki so mnogokje želeli, da bi jim bil »Glasnik« list za vse zadeve, ker jih je mnego, ki eo imeli samo naS list naročen. Premišljali smo na vse strani, kako bi mogli prirediti »Glasnik« tak, kakerše bi zadostoval delavcu, za katerega je pisan, v vseh ozirih. Pri tem smo morali vpoštevtti to, da se doeedaj nai list ni izplačeval, ms r> več smo imeli poleg obilnega truda tudi se -velike troske, ki nam jih pa pokrilo nignobeno strankarsko vodstvo. Tudi noben jud se ni oglasil v našem uredništvu, da bi nas podprl s kakim tisočakom. »Glasnika« torej ni kazalo zvečati. Če se pa ne zveča — tako smo si dejali — pa ne more ustrzati svojemu namenu. Zato imo se odločili drugače. Stopili smo v zvezo z lastniki »Slovenskega lista« in smo se ž njimi dogovorili tako-le: »Slovenski list«, ki izhaja vsak teden na dveh ali vsaj na poldrugi LISTEK. Vrvica. Pater Ambrož je bil klican k umirajočemu. Hitel je, kar je mogel Mudilo se je. Slo se je za lahkoživega mladeniča, ki si je vstrelil kroglo v prsi. Preveč premoženja in premalo dela je imel ta nesrečnež. Navadil se je naj-slabSe družbe. Igra ga je še bolj razdivjala. Ko je nekoč veliko svoto zaigral, se mu je jelo studiti življenje in popoldne tistega dnč je s samokresom hotel končati samega sebe. Prvič se • ni dobro zadel; počil je v drugo in obležal smrtno ranjen. Ni pa izgubil zavesti. In ko je v groznih bolečinah premišljal svoje življenje, ko je trezno presojal, da bo za kratko mrtev, so se mu jele oglašati dobre misli v srcu. Čutil je, da ni prav živel, in skesan je pričakoval duhovnika. Pater je ostal do poslednjega trenotka pri njem in ga tolažil. Umirajoči mu je vedno ponavljal, kako vse drugače se vidi življenje v smrtni uri, kakor sicer in ga prosil, naj njegov uesrečni vzgled velikrat pripoveduje drugim, da jib odvrne od slabih potov, po katerih jo on zapravil svoje mlade dni. poli in zastopa krščanstvo soci-jalno smer, se bo združil z »Glasnikom«. Uiednhtvo »Glasnika« bo poskrbelo, da bo imel vsak list »Slovenskega lista« samostojno urejevani oddelek z naslovom »G a-mik«, kjar se bodo obravnavale delavske zadere. Delavci bodo potem takem dobivai poroči a o svojih stvareh ia*no tako ia še v obilnejši meri nego doslej. Poleg tega bodo pa imeli list, ki jih bo tudi o vseh drug h važnih stvareh poučeval. Ko bi se razširile strokovne organizacije po Slovenskem, bi potem osnovali poseben list, ki bi se pečal samo s strokovnimi zadevami dotičaib organizacij. Mislimo, da smo prav ukrenili. »Slovenski list« bo z novim letom znžal svojo naročnino; zraven je pa lastništvo ptipravljeno delavcem, ki pri svojih društvih naročajo list, znatno znižati ceno zanj. Vuled trga prosimo: 1. Vsi naši dosedanji naročniki, naj se naroče, če še niso nai učeni, z novim letom na »Slovenski list«. 2. Delavci naj naročajo ta list pri svojih društvih, da ga bodo tam skupno dobivali. Naše in »Slovenskega 1 sta« uredništvo bo skrbelo, da bo list dober in da bodo naročniki zadovoljni 3. Tati delavci, ki nimajo še društva v svojem kraju in se torej ne morejo obrniti na kako delavsko organizacijo, naj naročijo Zamišljen se js vračal pater domu. Mra-čil o se je že. Treba mu je bilo iti skozi gost gojzd do svojega samostanp. Pazil ni dovolj in zgrešit je pot; zašel je na napočno stezo. Oziral se je na vse strani, iskal je prave poti, pa vse je bilo zastonj. Ves vesel opazi v lesu slabo oblečenega moža in ga pokliče. Mož se mu ne oglasi. Pater Btopi k njemu in ga prosi, naj mu pokaže, ki ko bi prišel domu. Mož je nekaj zsgordrjul in zamahnil z roko proti gojzdu. »Ne upam se priti sam;*bodite torej tako dobri in pojte z menoj. Bog vam to dobro delo gotovo povrne!« Mož se je nekaj časa obotavljal; konečno je pa vender dejal, da je pripravljen spremiti patra. Potoma mu je ta pripovedoval, kakšen opravek je ime’. Popisoval mu je, kako žalostno je videti umirajočega človeka, ki je obupal nad življenjem, in kako dober je Bog, ki se je usmilil nesrečnega mladeniča in mu dal pravega spoznanja vsaj v zadnjih trenot-kih. Mladenič je zapustil Boga m pozabil nanj; h Bog ga ni pozabil. Ko sta prišla izven gojzda, prime spremljevalec patra za roko in mu pravi: »Rešili ste mi življenje. Sam Bog Vas je prvič — pri uredništvu »Glasnika« in naj pošljejo vsaj 1 gld. kot del naročnine. 4. Vsi naši naročniki, bravci in prijatelji naj pa pridno razširjajo »Slovenski list«, zahtevajo naj ga po gostilnah in kavarnah in naj ga podpirajo tudi z dopisi. Kar se je dos’ej rga^ilo naročnikov in poslalo naročnino za »Glasnik«, jih bomo izročili »Slovenskem listu«; prvi list dobe vsi naSi dosedanji naročniki na ogled. Pri ti priliki prosimo tudi, naj tisti naši naročniki, ki so z naročnino za I. 1899. še na dolgu, kmalu store svojo dolžnost. Krog 700 jih je takih. Da ob tako nerednem plačevanju ne more list ob naročnini izhajati, je jasno samo po sebi, tembolj ker je »Glasnik« bil tako po csni, kot noben drug 1st ne, in vrh tega načelno ni vsprejemal večjega števila inseratov. Vspehi kažejo, da naše dosedanje delo ni bilo zastonj. Krščansko-socijalna misel je pognala svoje koreaine globoko v naSem delavskem ljudstvu. To ni brez zasluge našega lista. Upamo pa tudi, da bo »Glasnik« tudi jse-danii obliki, ko bo gostoval pri »S o venske di listu« vspešno nadaljeval svojo nalogo. V tem smislu vabimo k delu vse prijatelje krSčansko-socijalne organ zacije in njim in sebi želimo v novem letu mnogo vreme in požrtvovalnosti za naSo sveto stvar. Uredništvo »Glasn ka«. poslal. Jaz sem delavec iz bližnje tvornice. zmel sem dobro ženo in dvoje otrok. Nekaj zavoljo revščine, nekaj zavoljo slabih družb sem začel piti in sem spravil s tem ženo in otroka v prezgodnji grob. Žalost io lakota sta jih končali. To mi ni dalo miru ne po noči, ne po dnevi. Zdelo se mi je, da sem od vseh zapuščen, ia že dlje časa sem me je nadlegoval neki glas : »Čemu si na svetu ? Končaj se, da bo preje konec!« Nocoj sem hotel to izvršit«. Pri teh besedah je potegnil iz žepa vrvico in jo je dal patru v roke: »S to vrvico sem se hotel zadrgniti. Pa prišli ste vi in me spravili seboj. Vaša pripovevt mi je dala zopet prave misli. Vzemite to vrv co v spomin, da ste danes rešili obupajočo dušo.« »Ne jaz, marveč Bog Vas rešel, — pravi pater; — poplačal Vam je dobro delo, ki ste mi je izkazal«.« Razšla sta se. Obupani delavec se je vrnil z najboljšimi sklepi domu; držal jih je celo življenje. Pater pa je vemo. shrani vrvico in ob nji si večkrat ponavlja spomine na opisana dva dogodka, — tako sijajni priči božjega usmiljenja. Slovenci in vlada. (Dr. Krek v proračunskem odseku.) (Konec.) Pri ti priliki omenjam, da ja ravno tisto napačno načelo, ki se je povdarjalo od nemške strani proti celjski gimnaziji, tudi letos ob pr hodu čeških dijakov v celjsko mesto napravilo toliko šuma, stalo nas Slovencev toliko žrtev. Ad more biti celjsko meso, ki je trgovško in obrtno središče popolno slovenski okolici, izključno nemška posest? Ca se pravi: delajte si Sole izven Celja, ker je Celje nemško, v Celju ne smete vsprejeusati slovanskih gostov itd., pa bi se moralo tudi teči: napravite si za trgovino in obrt izven Celja središče. Kjer je gospodarsko središče, tam je tudi kulturno! In vendar je — ne poslanca dr. Ferjančiča kratki govor, marveč štiri do pet tednov pred prihodom čeških dijakov v »Cillier Wacht« pričeto pisarjenje »Zur Abwehr slavischer E ndringl nge« — primerjaj s tem bese le dr. Ferjančiča — po tem napačnem načelu spravilo za nekaj dni Slovence in njihove mirne goste v nevarnost — življenja samega. Bodi pa pr>bito, d a vlada v tem slučaju kjer se je pokazala najgorji pristranost mestne policije, ni storila svoje dolžnosti in da so v nevarnosti lastnega življenja bili domačini Slovenci in njihovi gostje. Državni pravdnik v Colju je — kakor prčajo naše iuterpelacije, ki smo jih vložili v dižavni zbornici — umeval svojo nalogo v tem, da je zaplenjal slovenski tisek, edino javno obrambo napadenih S o vencev. Tako je z nami! Omenjam naj pizinsko hrvatnko gimnazijo, ki se je letos otvorila — edina drobtina, ki se je zadnja leta odobrila južnoslovanskemu ljudstvu. V prvi razred se je vpisalo 127 dijakov, med njimi sta 102 iz okolice. Pa zahtevate slovensko vseučilišče v Ljubljani, pravi kdo. Da, zahtevamo vseučilišče, a naša zahteva ni v prvi vrsti narodna. Vseučilišči na Dunaju, vzlasti pa v Gradcu povdarjata svoj nemški značaj tako, da se zdi, kot bi bil slovenski dijak ne samo nerav-nopraven na njih, marveč samo nerado toleriran usiljenec. Vzlasti v Gradcu — povdarjam. Zadnja dni je zopet, rektor tako govoril o izključno nemškem značaju graškega vseučilišča, da je moralo to vse slovenske, sploh vse nenemške dijake, katerih je veliko število, hudo boleti. Naj imajo torej nemška vseučilišča svoje nemške dijake. S tega sta'ilča, pa tudi zato, ker je popolnoma upravičeno, da ima avstrijski jug svojo univerzo, kjer bi bila nekatera predavanja tudi v slovenskem, oziroma morda tudi v italijanskem jeziku, zahtevamo vseučilišče v Ljubljani. A gluha so za nas i v tem oziru vladna ušesa. Potujčevalni sistem pa označuje pri nas vzlasti naše uradništvo. Politiško urad-mštvo je med nami z neznatnimi izjemami nemškega rodu in nemškega mišljenja. Celo na Kranjskem imamo okrajne glavarje, ki nisovešči s'ovenskega jezika; tudi sodno uradništvo je v velikem številu po mišljenju in svojih težnjah tuje našemu narodu, ne izvzemši Kranjskega, in Ljubljane. Če primorski namestnik sili ljudstvo, naj pritiska na slovenske goriške deželne poslance, naj vstopijo v deželni zbor, zraven pa pikro žali slovensko mišljenje, smemo upravičeni reči, da se z nami birokracija Y86 upa. Da bi se opravičilo postopanje z nami, se rabi res posebna takbku. Najrajše se iz kake brezpomembne malenkosti napravi po-litiška bhra, iz kakega neznatnega dogodka se izvijejo narodu popolnoma tuje misli in podtaknejo neresnične tendence — nevarnost za državo, panslavizem in kaj podobnega. Evo klasiškega dokaza izza zadnjega časa. Nekaj oseb se je v Lubljani zbralo, da bi se kot zaseben klub učili ruščine. Deželna vlada jim je to prepovedala, in sicer z ozirom na § 17 cas. nar. dnč 27 rožaika 1850 češ, da mora biti učitelj od države vaposobljen. Vsakdo vidi, da je to naravnost krivično. Jasno je tudi, da so vlado vodili politiški nagibi. A ne tisti, ki so ss učili ruščine, so imeli po-litiške tendence, marveč vlada je s svojo prepovedjo, ki nasprotuje osebni s mbodi, osebnemu teženju po izobrazbi in zakonu, zanesla, kot vselej ob tacih prilikah, politiko v to zadevo. Pri ti priliki naj pa cm »j am, da nasprotne stranke, ki jib vlada pri tem še podpira, nam vedno očitajo, da smo torej nekako odvisni od Nemcev. To večao očitanje rodi v nas čut nezaslužene krivice, ker se nam ž njim nekaj očita, kar je naša po lastnem trudu pridobljena lastnina, katere nima nikdo pravice kratiti. Zraven pa nas tudi nagiblje, da bomo odslej tembolj za sjojo izobrazbo vporabljali ugodnosti, ki nam jih daie naša s'o?an*ka narodnost. Bolj nego doslej se bodo južoi Slovani pečali z učenjem ne samo ruskega, marveč tudi češkega in poljskega jezik«, v katerih vsakem se lahko tako izomikamo, da bomo brez strahu lahko vstopili med izobražence. 8. Tudi naše razmere kažijo, da državni organizem ni v redu. Pa saj to prič* vsa javno življenje. Ko bi bil v redu, ko bi vsak njegov organiški del dobil to, kar mu gre, bi vsak del s tem, ko bi skrbel za svoj posamai namen, deloval že tudi zn splošnost, za skupni državni namen, za državo. Na bilo bi treba ob vsaki priliki posebe zabičevati, kij so državne potrebe. To bi Čutili vsi udje sami po seb!. In zadoščenje državnim potrebam bi se ne kupovalo za razne koneesiie. Avstrijcev iščejo v državnem zboru. Pozablja se pri tem, da tu sem ne dohajamo kot posamniki, marveč kot zastopniki določenih organizmov — narodov, stanov, cerkve. Kakor nobeden ni zvezan z državo, razven po rodbini, narodu, stanu, skratka po organizmu, kateremu pripada, tako tudi nobeden ljudski zastopuik ni drugače Avstrijec nego kot zait jpnik nekega gotovega družabnega organizma. Zato pa ne more nobeden izmed njih abstrahirati od svojega prvotnejšega značaja in le kot tak mor8 razmotrivati državne koristi ia potrebe. Da se bodo pa te koristi ia potrebe res vspešao uvaževale, je vsled tega najpreje treba rešitve n ir o d o ega, vprašanja po načelu ravnoprav-nosti. Preveč se povdarja narodao vprašanje, ki vendar ni jedino v javnem življenju. Tako ugovarjajo. A ne da se preje pomiriti to pov-darjanje in tie da se preie na temelju drugih idej-nazorov o svetu in življemu ia iz n|ih izvirajočih socijalnih in politiških načel — diferencirati družba, nego da se preje reši narodno vprašanje. 9 Po tem izvajanju odgovarjam: Kakšno je naše stališče do sedanje vlade, ki pooj-štreno nadaljuje nam sovražn i s i s t e m. Ta vlada je začasna. Provi-zornost je za na* slabo znamenje — omen malum. Zičasna in vrhu teg* uradniška vlada nima nobenih večjih namenov. Južni Sloveni smo proletarski narod in zato težko pričakujemo, da se v gospodarskem oziru kaj stori za nsše zanemarjene dežele. Druge železniške zveze s Trstom vprašanje se vije kot morska kača in čaka še vedno zastonj rešitve. Soeijalno-politiške preosnove v korist delavstvu — izpo polnenje delavskega varstva, zavarovanje za starost in onemoglost, zakoni — v korist pri nas tako oslabelemu obrtnemu in propadajočemu kmetskemu stanu — vpijejo glasno. A nobeden jih ne čuje, najmanj pa provizoriška vlada. A ta vlada je utegnila vender s svojimi dejanji dokazati, d« ne z*s’uži našega zaupanja: a) odpravila je jesikvne naredbe za Češko in Moravsko. To boli tudi nas zato, ker vidimo, da je vsaka vlada, ko se je hotela lotiti praktiškega izvrševanja narodne rmvnopravno8ti, padla in da se razbiva tudi večina, ki jo je podpirala. Dalje zato, ker mi, ki imamo vzlasti vsled sovražae birokracije tako nepopisno stanje, čutimo najbolj, kaj pomenja, ča se koristi ljudstva podrejajo koristim uradništva, kar se je ravno z razveljavljenjem imenovanih naredeb zgodilo. Ia ko-nečno zato, ker smo vsled bratske zveze s češkim narodom tudi mi užaljeni in trpko zadeti, b) Vlada obeta jezikovni zakon. A kakor se vse zdi, hoče mu vzeti za podlago nemški binkoštni program. Dokler bo v zbornici kak zastopnik slovenskega naroda, bo najodločaejše protestiral proti temu, da bi se načela, izražena v tem programu, jemala za temelj kakeršnemukoli vladnemu činu. Ta nrogram nam ni samo sovražen, marveč nas na Koroškem naravnost zanikava in na Štajerskem odkrito ugonoblja. c) Vlada je tudi utegnila udariti nas s tem, da je imenoval« znanega nasprotnika Slovencev za predsednika pri celjskem okrožnem sodišču, ravno tako odločnega Nemca za sodnika v Velikovcu, v sodnem okraju, kjer prebiva ogromna večina slovenskega ljuHstva (Leonsch: Ni res). Res je, kakor je tudi res, da je ta vlada slovenščine veščega moža namestila v dež. šol. svet u na Koroškem z Nemcem. Tudi to, da j8 izpustila v proračunu mesto finančnega nadsvetnika v Ljubljani, je sumljivo, da ne bi bile vmes protislovenske težnje. (Kniaziolucki: bodite brez skrbi! To je samo pomota!) Za to vlado se ob ata koalicijska vlada, ki je še bolj nevarna. Pa pridi, kar pride, naša dolžnost je, da vladi javno izrečemo, da ji ne zaupamo. Pripravljeni smo tudi na žrtve. Pri glasovanju o proračunskem provizoriju bomo svoje nezaupanje jasno pokazali. Doslej so slovenski zastopniki vedno podpirali vlado. Vlade jih niso poznale. Morda kot opozicijska stranka vzbudimo toliko pozornosti, da se spomni tudi vlad«, da južni Sloveni bivamo in hočemo bivati. Socijalne zadeve. I. Zakonske knjige, potrebne obrtnikom in njih društvom: 1. Die Grtwarneordaung, herausgagehen von dr. Fran* Miiiler. Wien, M*nz 1898. Gena broš. 2 gid. 80 kr. ver. 3 gld. 30 kr. 2. D*s allgemeine biirgerliche Gasetzbucb, herausgegeben von dr. Josef vonSchrey, Wien Manz. Cana: broš. 2 gld. 50 kr. vaz. 3 gld. 3. Die Staatsgrundgasetze, Wien, M*nz. Cena. broš. 2 gld. 50 kr. ve*. 3 gld. 4. Das Pressgese'z, Wien, Manz, Cona 70 kr. 5. Vereinsrecht und Versammlungsrecht, herausgegeben von Fndrich Pezner, Cena: broš. 80 kr. 6. Die directen Personslsteuern, heraus-gegeben von dr. Richard Rei»ch, dva dela, cena obema skup: broš. 4 gld. 80 kr. vezana 5 gld. 80 kr. 7. D*v Gewerbegerichtsgeseti Wien, Manz, C->ua: brofi. 70 kr. vez. 1 gld. Anhang zum Grw. G8r. Ge?. cena 10 kr. 8. Gesetze und Verordnungen iiber die Arbeiterversicherung, herausgegeben von dr. Otto Stoker, Wien, Maoz, cena: broš. 2 gld. vez. 2 gld. 50 kr. 9. Musterstatut f. Bszirkskrankenkamen. Wien, Manz. Gena: 30 kr. 10. Girsetze vum 16. Jaaner 1895 be* tn ffriud die Regelung der SSmn- und Feier-tagsruhe im Gewerbebetriebs. Wien, Manz. Gena: 20 kr. 11. Gesetz iiber Erwerbs- und Wirts-sch»ft«geno8wen«cb»itett vom 9 Apni 1873 R G. B'. Nr. 70., dobi ss ali v Hof- und Staats-druckerei, ali v Manzovi /birki v zve/ku: Dae allgemeine Handelsgesetzbucb. Cena broS. 2 gl. 50 kr. 12. Das Moss und G»wichl.»wesen und der Aickdienst, herasgegeben von dr. R