■o
its ■o
Im
icn i in im
-r-
rt A
[I 7iaw iT"?

90,6 95,1 95,9 100,3
Pet dni nepozabnih morskih doživetij
Št. 48/Leto 66/Celje, 21. junij 2011/Cena 1,10 EUR
Poletna muzejska noč
y Voditelj prireditve stand-up komik Janez Trontelj
□
u o
n
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Imeli smo se »fajn« 6»oisti osvoiili
Na petem pikniku Katrce Novega tednika in Radia Celje smo v prijetnem vzdušju nedeljsko popoldne raztegnili do jutranjih ur.
REKREACIJA
Pohodništvo - planine vabijo
Vse poti vodijo k zdravju
Na študiju med kenguruji
Na svoj račun ali kako se učimo šmarščine
Pol leta pogojne kazni za malomarno zdravljenje

''.V' . • i - - h^J ' *
Pet dni nepozabnih morskih doživetij
V Celjskem domu v Baški smo obiskali prvo letošnjo skupino otrok, ki je tam preživela šolo v naravi
Kaj je lahko lepšega, kot šolsko leto končati s šolo v naravi? Če to preživiš na morju, je užitek še toliko večji. Šestinšest-deset otrok nasmejanih in zadovoljnih obrazov iz osnovnih šol Ljubečna in Dobrna je minuli teden letovalo v legendarnem Celjskem domu v Baški na otoku Krku, kjer letovanje organizira družba Celeia. Preživeli so pet nepozabnih dni in če je koga od tretje- in petošolcev na začetku morda mučilo domotožje, jim je bilo v petek, ko je napočil čas slovesa od morskih doživetij, kar malo žal, da se morajo že vrniti domov. Sicer pa za domotožje tako ali tako ni bilo časa in tudi razlogov za kisle obraze ne.
Čofotanje v smaragdnem morju, predajanje sončnim žarkom na čudoviti peščeni plaži, večerni sprehodi po mestu, tkanje prijateljskih vezi, rojevanje novih simpatij ... vse to je bilo sestavni del slehernega dne, ki so ga otroci preživeli v Baški. Še vreme jim je bilo naklonjeno, čeprav je lahko to na morju junija še precej muhasto. Le tu in tam je zapihala šibka burja, ki pa otrokom in njihovim vzgojiteljem ni prekrižala morskih načrtov. V penastih valovih so še toliko bolj uživali.
Sicer pa so v družbi Celeia mislili na vse. Otroci imajo tako v Baški kaj početi tudi, če nebo prekrijejo oblaki in sončne žarke zamenjajo dežne kaplje. »Z bližnjim hotelom smo se dogovorili za uporabo bazena, kjer lahko naši otroci plavajo in uživajo ob slabem vremenu. V domu smo uredili tudi inter-netni kotiček, obnovili igrala in kupili 12 sodobnih koles, da se lahko otroci odpeljejo po Baški in spoznavajo njeno okolico. V program je vključen tudi ogled akvarija,« je dejal direktor
družbe Celeia Mijo Zorko in omenil, da imajo za otroke, ki bodo v Celjskem domu letovali v tem letu, še eno presenečenje - vožnjo z ladjo.
Kot velika družina
»Super je tukaj!« so se v en glas strinjale Medeja, Lana in Nuša iz Oš Dobrna, prikimal jim je tudi Klemen iz OŠ Ljubeč-na. Vsi so v isti sapi dodali, da zato, ker lahko počnejo različne stvari. »Učimo se plavati, se zabavamo, kolesarimo, zvečer gremo v mesto na sladoled in jemo dobro hrano,« so naštevali. Celjski dom v Baški resnično slovi po izredno okusni hrani, ki jo pripravlja izkušena ekipa kuharic. Te dobro vedo, kaj gre otrokom (in ostalim gostom doma) v slast.
Čeprav se vsi otroci pred prihodom v Baško niso poznali, so bili videti kot ena velika družina. Nihče ni nikogar zatožil, vsaj
naglas ne, da kdo komu nagaja. Ravno nasprotno. Postali so dobri prijatelji. Le v tem se niso mogli zediniti, ali so vzgojitelji in vzgojiteljice prestrogi ali ne. »Prijazni so, dobro se razumemo,« sta se v bran učiteljicam in učiteljem, ki morajo vendarle
ne zmanjka pohvalnih besed. »Otroci so ubogljivi, pridni, disciplinirani, lepo sodelujejo in vestno opravljajo svoje naloge,« je bil zadovoljen koordinator šole v naravi za celjsko občino Tone Ojsteršek.
»A si ti kaj vame?«
Na morju se rojevajo tudi nove ljubezni in simpatije. Večina deklet in fantov sicer ni hotela priznati, ali jim je v šoli v naravi kakšna amorjeva puščica prestrelila srček. »Še v nobenega fanta se nisem zagledala,« je dejala Nuša iz OŠ Dobrna, »nihče mi ni všeč.« Klemen z Ljubečne ji ni ostal dolžan: »Spoznal sem veliko novih prijateljev iz OŠ Dobrna, dekleta iz te šole mi pa niso všeč. Ne morejo se primerjati z našimi dekleti iz OŠ Ljubečna!«
V letošnji poletni sezoni v Celjskem domu v Baški pričakujejo okoli 390 otrok iz večine celjskih in nekaterih okoliških osnovnih šol, ki bodo tu preživeli šolo v naravi, ter še med 400 in 450 otrok v kolonijah, ki se bodo zvrstile v juliju in avgustu. Skupaj bo to poletje v Celjskem domu letovalo okoli 800 otrok.
skrbeti za red in disciplino ter varnost otrok, postavili tretje-šolki. Petošolec Klemen se ni dal prepričati: »Učitelji so preveč strogi. Včasih nam vzamejo sladkarije, ki jih ponoči v sobah na skrivaj jemo.«
Otrokom verjetno tudi ni všeč, da jim vzgojitelji ne dovolijo po nepotrebnem zapravljati denarja na stojnicah, drugače pa tudi vzgojiteljem zanje
»Jaz pa priznam, da sem v Luka,« ni skrivala petošolka, »ko bomo šli zvečer v mesto, mu bom kupila, kar si bo zaželel.« »Pa meni boš tudi! Mi še dolguješ,« je pribil fantič, ki je očitno pravkar doživel razočaranje v ljubezni .
Od vsega pa so se otroci najbolj veselili prej omenjene vožnje z ladjo. Ob vkrcanju jih je prišel pozdravit celo župan
Četrtek, 23. junij, VODNI STOLP
20.00 POLETNI GLASBENI VEČER
ORKESTROV GLASBENE ŠOLE CELJE
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu.
Torek, 12. julij, VODNI STOLP
20.00 KONCERT: 4 ARCS ENSEMBLE
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu.
Letošnja novost v ponudbi Celjskega doma je tudi dvanajst sodobnih koles, s katerimi se lahko otroci odpeljejo po Baški in spoznavajo njeno okolico.
2011 Poletje v CELIU, knežjem mestu
Več info na www.celeia.info in TIC Celje, Krekov trg 3.
ZAVOD CELEIA CELJE
Baške Toni Juranic. Vožnja z ladjo je namreč darilo Občine Baška otrokom, ki bodo to poletje letovali v Celjskem domu, in sicer v zameno za letovanje otrok iz Baške pozimi na Celjski koči. »Prijateljstvo z Mestno občino Celje je iz leta v leto tesnejše. Občini sicer še nista podpisali sporazuma o sodelovanju, vendar sodelujemo, kot da smo tudi uradno partnerji ali še celo bolje. To sodelovanje je najbolj očitno na ravni mladih. Letovanje naših otrok na Celjski koči je bilo zanje izjemna izkušnja. Nekateri so prvič v življenju videli sneg. Pri čemer verjamem, da bo za celjske otroke nepozabna izkušnja vožnja z ladjo. Nekateri med njimi so morda prvič na morju in se še nikoli niso peljali z ladjo,« je dejal Toni Juranic.
Presenečenj pa še ni bilo konec. Na to, da bodo lahko »vozili« čisto pravo ladjo, otroci verjetno niti v sanjah niso pomislili. Za nameček so si ogledali še morsko dno in spoznali pisan podvodni svet.
»Ko bi le lahko ostali še kakšen dan,« se je slišalo iz množice otrok, ko so minuli petek zapuščali Baško. A je pač tako, da je vsega lepega enkrat konec in tako se je prehitro končala tudi šola v naravi za 66 otrok z Ljubečne in Dobrne. Vsi pa so obljubili, da se bodo v Baško še vrnili. Nekateri morda že to poletje, ostali, če ne prej, ko odrastejo .
BOJANA AVGUŠTINČIČ

Ko muzeji oživijo
V soju sveč, pod milim nebom, s tkanjem blaga
Ko na mesto pade Poletna muzejska noč, muzeji oživijo. Tedaj postanejo prostori sproščenega preživljanja prostega časa, prizorišča druženja, kino dvorane in koncertni odri. In če smo obiskovalci vajeni, da te »resne« ustanove svoja vrata zaprejo že v popoldanskih urah, se je sobotno dogajanje zavleklo pozno v noč.
V Pokrajinskem muzeju Celje so se odločili, da bodo za obiskovalce organizirali celo prevoz. V muzej, kjer so bile na ogled vse stalne zbirke in občasne razstave, so jih od vstopne postaje pri Hotelu Evropa skozi mesto vozili kar s starodobniki. Akcijo so pripravili v sodelovanju z muzejem motociklov Vransko. Brezplačno so predvajali tudi celovečerni igrano dokumentarni film o Almi A. Karlin Samotno potovanje.
Skozi velika težka vrata je to noč vabil tudi Muzej novejše zgodovine Celje s svojo obogateno stalno razstavo Živeti v Celju ter ostalimi postavitvami: Zobozdravstveno zbirko, Steklenim fotografskim ateljejem Josipa Pelikana, hrvaškimi tradicionalnimi otroškimi igračami ter občasno razstavo Naša država je moja domovina. Večer je popestril še nastop zasedbe Oktet 9.
Poletna muzejska noč, ki so jo hkrati organizirali v 30 slovenskih mestih, je v Muzeju Laško minevala v soju sveč. Postavitev je razdeljena na
štiri področja, vse od Panonskega morja, pivovarstva in zdraviliškega turizma, pa tja do zgodovine Laškega, kjer je prikazano potovanje skozi čas. Dogodek so pripravili z namenom, da bi opozorili na muzej kot tak, ga približali ljudem in ga naredili zanimivega. Že drugo leto zapored pa je odpadel pogled v zvezdno nebo s teleskopom ob razlagi astronoma. Ponovno je namreč zmagala moč narave, organizatorji pa upajo, da drži rek »v tretje gre rado« in da bodo prihodnje leto zvezde vendarle pokukale izza oblakov.
Muzejska noč v Šentjurju pa je bila v znamenju romarskih poti in prazgodovinskega Rifnika. Glede na to, da Razvojna agencija razvija več projektov, povezanih z mednarodnimi romarskimi potmi, je na to temo predaval pater dr. Metod Benedik. Obiskovalci so si lahko ogledali muzejsko zbirko Rifnik in njegovi zakladi ter slikarsko razstavo Goca Kajadžiskega v Galeriji Zgornji trg. Za otroke so
pripravili prazgodovinsko delavnico z rifniško deklico Firi. Tako so si najmlajši lahko ogledali tkanje blaga, pripravljanje moke in izdelovanje loka v šestitisočletni tradiciji te šentjurske gore.
V Muzeju Velenje so s koncertom klasične kitare v izvedbi dijakov Umetniške gimnazije Velenje otvorili poletno noč na kateri so se predstavili perspektivni mladi kitaristi. Sicer pa so letos prvič izpeljali filmsko nostalgijo pod zvezdami v okviru katere so predvajali filme iz muzejske zbirke. Kot je povedala Tanja Verboten, pedagoginja v Muzeju Velenje, jim je obilno deževje sicer ponagajalo, toda kljub temu so bili z odzivom obiskovalcev zadovoljni. Ogledali so si lahko filme iz njihove muzejske zbirke.
Žalčani so v Poletni muzejski noči sodelovali s Sa-vinovo hišo in Ekomuzejem hmeljarstva. Obiskovalce je v Savinovi hiši sprejel sam »Risto Savin« in jih popeljal v svoj čas.
BA, AŠ, BPT
Družinska samostojnost
V Pokrajinski muzej Celje so obiskovalce vozili kar s starodobniki. Vožnja je bila očitno zelo zabavna. (Foto: SHERPA)
Ogled znamenitega Celjskega stropa v osrednji dvorani Stare grofije ...(Foto: SHERPA)
Kustos Aljaž Majcen (levo) je mladeniču pomagal zamenjati gramofonsko ploščo. Zavrtela sta pesem O Tannenbaum. (Foto: TimE)
» Se sploh ne čudim, da so takšne kolobocije okoli družinskega zakonika, saj tudi glede starševstva pri tejle mladenki vsak vleče na svojo stran ! »	avtor: Dalibor Bori Zupančič
TOREK
SREDA
ČETRTEK PETEK
1 1	
	
27 14
Elia
Kaj bodo sejali in kaj bo zraslo?
»Delamo, kot da bi njivo orali, nato bomo sejali,« je skušal Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije (RASR), plastično predstaviti namen druge razvojne konference regije. »Samo ideje skupaj zlagati, je premalo v teh časih, sem sicer za ambiciozne načrte, ampak
tudi za to, da jih utemeljimo in postavimo na realne osnove, da bodo akterji stali za njihovo uresničitvijo,« je dodal.
Razvojna konferenca, ki je bila prejšnji teden v Velenju pod vodstvom RASR, je namreč pritegnila predvsem ustanove razvojnega značaja, ki pokrivajo različna področja življenja in dela v regiji, od gospodarstva, obr-
Franci Kotnik (Foto: SHERPA)
lQ) ISTRABENZ PLINI
IMATE IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri,
eno leto delovnih izkušenj pri podobnem delu, izpit za polnilca tehničnih plinov (ta pogoj je izjemoma možno izpolniti pozneje),
dober sluh in voh ter lahko dvigujete težja bremena,
STE zanesljivi, odgovorni,
sposobni delati v skupini in samostojno IN ČE bi radi delali kot
POLNILEC II,
pošljite pisno prijavo z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev do vključno 28. junija 2011 na naslov Istrabenz plini, d.o.o., Sermin 8a, 6000 Koper, s pripisom »razpis Celje«.
Prosto je eno delovno mesto v Celju, na sedežu PE, Plinar-niška 1, 3000 Celje, za določen čas 12 mesecev za polni delovni čas.
novitednik
www.novitednik.com
Miran Gracer, predsednik Območne obrtno-podjetni-ške zbornice Celje, je opozoril na problem kadrov. V nekaterih zbornicah v regiji so se zato odločili, da sami skrbijo za kadre, saj ne morejo čakati na ministrstvo za šolstvo, ker je proces predolg. V tako imenovanih delavnicah UPI sodelujejo osnovnošolci, ki lahko pri obrtnikih in podjetnikih spoznavajo poklic in se lahko navdušijo za tovrstno delo, ne pa da »šolamo kadre na zalogo, s katerimi nimamo kaj početi,« je menil Gracer. Prednost razvojne konference pa je videl v usklajevanju različnih interesov in iskanju soglasja, kot na primer pri obrtnih conah, kjer običajno trčijo nasprotujoči si interesi kmetijstva in obrti.
Janez Jazbec (Foto: GrupA)
ti, izobraževanja, kmetijstva, gozdarstva do civilne sfere. »Človek ni samo občan, je tudi delavec, se izobražuje, je rad zdrav ...« poudarja Jazbec. V tem smislu so se vrstile razprave o tem kaj je regija dosegla v minulih letih in kaj naj bi bili njeni glavni razvojni cilji do leta 2020. Na osnovi teh razprav bodo pripravili usmeritve in jih jeseni predložili razvojnim ustanovam in vsem drugim v javno obravnavo. Po mnenju Jazbeca je širše soglasje pomembno, enako tudi širša odgovornost za izpeljavo projektov. Na vprašanje, ali imajo v načrtih že kakšne konkretne večje projekte, je Jazbec odgovoril, da je prav, da jih razkrijejo tisti, ki bodo tudi stali za njihovo uresni-
čitvijo in ki ne bodo pričakovali, da vse izpelje razvojna agencija. Ta bo sicer prispevala svoj delež pri pridobivanju sredstev iz države.
O značilnostih razvoja gospodarstva Savinjske regije v obdobju od leta 2007 in usmeritvah v prihodnje je na konferenci govoril Franci Kotnik, direktor Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice. »Rezultati so kar daleč od ključnih ciljev, ki so bili zastavljeni v razvojnem dokumentu za obdobje od 2007-2013, saj v letih, ko je ta nastajal, načrtovalci niso predvideli krize. Pozitivno je to, da je za 33 odstotkov več gospodarskih subjektov, kot jih je bilo leta 2005, posebej se to kaže pri malih in mikro podjetjih, medtem ko je število velikih ostalo nespremenjeno. Se je pa v zadnjih letih precej zmanjšalo število zaposlenih, in to na račun ve-
Enajst
kakovostnih s certifikatom
Združenje slovenske fotovoltaične industrije je podelilo prvih enajst certifikatov kakovosti izvajalcem projektiranja in montaže fotonapetostnih sistemov.
Gre za prvi tovrstni certifikat v Sloveniji, ki ga je združenje podelilo v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani. Po besedah Mateja Guština, strokovnega sodelavca združenja, so se za tak korak odločili zaradi vse večjega števila ponudnikov montaže in projektiranja na podočju fotovoltaike. Teh je že več kot 300 in zato menijo, da je glede na rast fotovoltaične panoge, ki nudi tudi opazno število zaposlitev, prišel čas, da se izvajalci ločijo tudi po izkazani kakovosti in ne le ceni izvedbe del in storitev.
V okviru fakultete za elektrotehniko so morali kandidati za pridobitev certifikata opraviti teoretični del, po ogledih sončnih elektrarn in oceni njihove kakovosti pa so opravili še praktični del preverjanja. Pri tem so ugotovili tudi nekaj pomanjkljivosti in kandidati so jih morali v določenem roku odpraviti. Od 26 članov združenja ima tako zaenkrat certifikat kakovosti enajst podjetij in ustanov. To so: Bisol Group, Čista energija, Elektroturnšek instalacije, Enerson, Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, Gvozdič - elektronik, Marko Žibert, s. p. - Alpin NT OVE, M-lan, Plan-net, Robotina, in Sol navitas. Certifikata kakovosti so dobili za dve leti, nato pa bodo morali zopet dokazovati, da ga zaslužijo.
Za potrošnike je to dokaz, da omenjena podjetja svoje delo dobo opravljajo in da jim lahko zaupajo. Vsi nosilci certifikata, ki jim naj bi ta odprl še kakšna vrata pri sklepanju novih poslov, se bodo z njim v obliki posebnega logotipa lahko pohvalili na svojih spletnih straneh ter na strani združenja, kjer bodo navedeni tudi zaporedna številka certifikata, področja, za katera so ga podelili, in njegova veljavnost.
TC
likih podjetij, ki zaposlujejo 20 odstotkov manj, kot so leta 2005,« je opozoril na nekatere značilnosti regije. »Lani so gospodarske družbe v regiji ustvarile 35.600 evrov dodane vednosti na zaposlenega, s čimer so se približale povprečju države, kar ne bi smelo biti dovolj, saj nekatera podjetja ustvarjajo tudi več kot 70 tisoč evrov dodane vrednosti,« je dejal Kotnik. V prihodnje morajo podjetja ugotoviti, ali lahko vztrajajo pri obstoječih programih, saj so razmere vse težje in tudi zadnji ukrepi z obveznim pobotom ne kažejo ustreznih rezultatov, je ocenil Kotnik. Poudaril je, da je bilo v razpravah kot rdečo nit slišati tudi opozorilo, da je za prestrukturiranje potrebna tudi ustrezna infrastruktura, s čimer je povezano tudi vprašanje 3. razvojne osi.
TC
Negotovost še naprej
Svetovni finančni trgi so se po šestih zaporednih negativnih dneh v minulem tednu obrnili v pozitivno smer. Kljub temu so vlagatelji še vedno zaskrbljeni zaradi znakov ohlajanja svetovnega gospodarskega okrevanja in zaostrovanja javne dolžniške krize v Grčiji.
Ena vodilnih svetovnih bonitetnih agencij Standard&Poor's je znižala bonitetno oceno za grški državni dolg za tri stopnje, z BB- na CCC. Znižanje so v agenciji utemeljili s povečanjem možnosti neizpolnjevanja obveznosti te zadolžene članice evro-območja. Da ni vse tako črno, so poskrbeli azijski trgi. Spodbudni makroekonomski podatki iz Azije so dali v torek evropskim borzam potreben zagon. Kitajska industrijska proizvodnja se je maja zvišala za 13,3 odstotka, japonska pa aprila 1,6 odstotka. Ta podatka sta pripomogla, da sta borzi v Šanghaju in Tokiu v sredo poskočili za več kot odstotek. Kitajska centralna banka je v torek že devetič po oktobru poslovnim bankam zvišala stopnjo obvezne rezerve, ki zdaj znaša rekordno visokih 21,5 odstotka. S tem želi preprečiti inflacijo, ki je bila maja 5,5-od-stotna na letni ravni in s tem najvišja v zadnjih 34 mesecih.
| PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU 1		HED13.6. IN 17.6.2011	
Oznaka Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR	% spr.
CICG Cinkarna Celje	90,00	9,36	0,00
CETG Cetis	30,00	1,69	17,88
GRVG Gorenje	9,38	57,37	-2,09
PILR Pivovarna Laško	8,31	3,66	^ 0,12
JTKG Juteks	23,10	20,65	^ 7,44
ET0G Etol	70,85	0,99	0,00
V minulem tednu je bilo objavljenih tudi nekaj pomembnih informacij za ameriški trg. Obseg trgovine na drobno v ZDA se je maja prvič po 10 mesecih rasti znižal, in sicer za 0,2 odstotka, kar je manj od pričakovanega 0,5-odstotnega upada. Zaradi motenj v dobavni verigi po marčevskem potresu in cunamiju na Japonskem so namreč prodali za 2,9 odstotka manj novih avtomobilov. Tudi cene na ravni proizvajalcev so se zvišale za najnižjo stopnjo v 10 mesecih.
Svet evropske centralne banke (ECB) v skladu s pričakovanji ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, potem ko jo je po aprila po skoraj dveh letih dvignil za 0,25 odstotne točke na 1,25 odstotka. Vseeno pa je predsednik ECB Jean-Cloude Trichet pričakovano namignil na dvig obrestne mere v juliju.
INDEKSI MED 13.6. IN 17.6.2011
Indeks
Zadnji tečaj
SBI20
765,42
% spr.
-0,19
Vrednost največjih svetovnih indeksov se je gibala pozitivno. Frankfurtski Indeks DAX je ta teden končal 2,1 odstotka višje in je v petek dosegel 7.2l2 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal prav tako 1,1 odstotka višje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 izgubil 0,8 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 0,6 odstotka višje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ v tem tednu pocenil za 0,2 odstotka vrednosti ter v petek dosegel 2.215 indeksnih točk.
Evropska valuta je pod močnim prodajnim pritiskom. Krivdo za to »nosi« zlasti grška dolžniška kriza. Evro je samo v tem tednu izgubil 1,1 odstotka vrednosti in zdrsnil vse do 1,4350 dolarja za evro. V kolikor bodo v nadaljevanju objavljeni dobri makroekonomski rezultati za ameriško gospodarstvo, bo evro nedvomno dalje pod prodajnim pritiskom. Cena lahke nafte je v tem tednu ponovno zdrsnila pod 100 dolarjev za sod. Za ta padec je zadolžena Savdska Arabija, ki bo azijskim rafinerijam ponudila več nafte in bo julija tudi povišala proizvodnjo z majskih 8,8 milijona 159-litrskih sodov dnevno na 10 milijonov. Največja izvoznica nafte bo s tem sama poskrbela za večjo ponudbo, potem ko je OPEC na začetku zavrnil odločitev o povišanju proizvodnih kvot. Za sod nafte je bilo v sredo tako potrebno odšteti 98,4 dolarja, kar je 3,6 odstotka manj kot teden prej. Zaradi krepitve dolarja sta vrednost močno v tem tednu izgubila srebro in zlato. Slednji se je pocenil za 1,2 odstotka, medtem ko je srebro zdrsnilo kar za 3,5 odstotka.
Finančni trgi, ki so minule dni doživeli popravek navzgor, so še vedno podvrženi veliki negotovosti. Finančnim regulatorjem za zdaj še ne uspeva povsem stabilizirati okrevanja gospodarstev, kar se čuti tudi na kapitalskih trgih.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Osrednja prireditev občinskega praznika Vitanja bo v petek, 24. junija, ko bo ob 19. uri slovesna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj in kulturnim programom. Zlata grba bodo podelili Marinki Krajnc (za dolgoletno delo na področju turizma ter prizadevanje v različnih društvih) ter Antonu Ošlaku (za dolgoletno delo na področju šolstva, kulture ter za razvoj kraja). Priznanje z denarno nagrado bo prejela krajevna organizacija Rdečega križa.
»Priložnost je enkratna in neponovljiva«
Kljub splošni krizi je Vitanje veliko gradbišče - »S komunalo nismo bili nikoli hudo sprti,« odgovarja župan Slavko Vetrih
VITANJE - Občina se iz nekakšne polanonimnosti prebija v ospredje. To, da je razmeroma majhen kraj pod Pohorjem povezan s pionirjem vesoljskih poletov Hermanom Potočnikom Noordungom, je privedlo do gradnje velikega Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT), ki ga je predsednik Slovenije dr. Danilo Türk predstavil tudi predsedniku Rusije Dimitriju Medvedjevu. O KSEVT ter drugih vitanjskih prednostih smo se pred občinskim praznikom pogovarjali z županom Slavkom Vetrihom, prav tako nismo pozabili na vitanjske križe in težave z odpadki in še na marsikaj.
Župan Vitanja Slavko Vetrih
V Vitanju ste med prvimi petimi občinami v državi, ki so izkoristile ponujena sredstva za gradnjo širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja. Koliko zanimanja je za priključitev in v kolikšni meri ste projekt že pripravili?
Za ponujena sredstva smo se prijavili med prvimi, čemur bi lahko rekli zelo drzno početje, saj je bilo ogromno neznank in nejasnosti, zlasti v smislu pomanjkljive zakonodaje. Ker smo bili tudi pri izvedbi med najdejavnejšimi - in še vedno smo po nekaterih navedbah prvi in smo največ postorili - smo bili velikokrat kot kakšen poskusni zajec. Zaradi tega je bilo precej negotovosti, večkrat tudi nepotrebne skrbi in slabe volje. V zemlji je trenutno okoli štirideset kilometrov optičnega kabla, deluje centrala, gradijo se hišni priključki. Po doslej znanih podatkih je prijavljenih za priklop malo več kot dvesto gospodinjstev, zanimanje hitro raste. V kolikor si ne bi upali malce več kot ostali, bi bil projekt za nas za dolgo časa ali morebiti celo povsem izgubljen. Malce manj kot dva milijona evrov denarja bi bilo namesto v občini Vitanje potrošenega kje drugje.
V Vitanju prav tako gradite velik center evropskih vesoljskih tehnologij, imenitno stavbo, kjer bodo med drugim razstave na temo vesolja, prireditvena dvorana ter prostori za krajevno knjižnico. Kaj pričakujete od centra?
Gradimo posebno stavbo s posebnim pomenom in imenom. KSEVt - Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij - ne bo samo posebnost Vitanja, ampak posebnost Slovenije in Evrope. Morda se bo kdo od bralcev ob tej trditvi nasmehnil in vse, ki se jim bo to zgodilo, seveda še posebej prisrčno in že vnaprej vabim na ogled tega središča - vendar se splača še malce počakati, da bo zgradba dokončana. Sam sem se pred dnevi, v družbi predstavnikov izvajalcev, sprehodil po objektu in moram priznati, da so me drzne in edinstvene arhitekturne rešitve presenečale na vsakem koraku. Skelet zgradbe je trenutno v zaključni fazi oziroma nekje pri dobrih osemdesetih odstotkih. Predvidoma naj bi se grobe betonaže končale v začetku julija, potem bodo sledila dela na inštalacijah ter končna gradbena dela. Zaradi edinstvenosti, zahtevnosti in trenutnih tržnih razmer je ra-
zumljivo, da se poraja obilje pomislekov o vzdržnosti finančnega načrta. Upamo, da bodo kljub vsem pomislekom in težavam pogodbena dela dokončana v roku. Po odprtju se bo življenje v Vitanju zagotovo spremenilo, predvsem v smislu še večje prepoznavnosti ter povezanosti s svetom, dani bodo pogoji za razvoj turizma. Stkali smo obilje poznanstev po vsem svetu, mnogi od teh znancev želijo sodelovati, ponujajo mnogo zamisli ... Seveda se ne bo nič zgodilo samo od sebe in predvsem od nas je odvisno, koliko bomo zmogli. Priložnost je enkratna in neponovljiva in po moje bi bil - da tako rečem - smrtni greh, če je ne bi izkoristili.
Poleg dosežkov imate v občini seveda tudi težave. Tako se je pojavil hud nered ob zbirnem centru za odpadke, kjer so jih posamezniki začeli odlagati, kakor se jim zljubi.
Brez težav ne gre nikjer in tudi pri nas ni nič drugače. Še najmanj so za omenjeno stanje krivi posamezniki, čeprav bi vendarle - če nič drugega - lahko upoštevali napis in spoštovali uradne ure centra. Osem let je zagotovo predolga doba, da lahko komu dokažeš svoj prav v kakšni zadevi. Upam, da sem končno uspel, vsaj po zadnjih potezah se zdi, da je tako. In tudi v centru je manj nereda, ni pa še vse, kot bi moralo biti.
Občina z javnim komunalnim podjetjem s sedežem v Slovenskih Konjicah nima ravno idealnih odnosov. Bi šlo drugače?
Nikoli nismo bili močno sprti, smo se pa bili prisiljeni velikokrat trdo pogajati. Do tega je prihajalo predvsem zaradi neurejene »papirologije«, za ureditev JKP ni imelo prave volje in interesa. Problem je precej zapleten, vezan na Občino Zreče in posredno na Občino Slovenske Konjice, vendar so postopki za rešitev več let trajajoče nejasne situacije tik pred koncem. Seveda bi lahko šlo drugače in upam, da bo kmalu drugače ...
V Vitanju so občani nasploh zelo občutljivi, včasih celo nekoliko malenkostni. Zmotilo jih je na primer preimenovanje cerkve, zaradi pasjih iztrebkov po občinskem središču so podpisovali peticijo in podobno. Je v Vitanju težko biti župan?
Ni ga župana, ki bi lahko županoval brez težav. Hudo bi bilo, če bi se porušilo zaupanje z ljudmi, če bi se začeli prepiri. V težkih trenutkih so mi v oporo svetla obdobja in skupni uspehi, doseženi v preteklih dveh mandatih, ko je šlo razmeroma mirno in brez razprtij. Pri sleherni odločitvi je potrebna velika previdnost in kljub previdnosti se zgodi, da se neizbežno prikrade krivica ali zamera. Težave odtehtajo lepi trenutki, izničijo se ob prijateljskem stisku rok, kar Vitanjčani še posebej radi počnemo, ko rečemo v resni družbi kakšno kleno in domačo, ko se skupaj poveselimo ... Ko bo pretežko, potem ne bom več župan!
Kako ocenjujete stanje v občini od lanskega občinskega praznika?
Kdorkoli je v zadnjem letu potoval skozi Vitanje, je lahko opazil, da je center eno samo
veliko gradbišče, in mnogi se sprašujejo, kako to, da se to dogaja ravno v času krize. Odgovor je vezan na številne aktivnosti, ki smo jih opravili v prejšnjih letih. Prijavljali smo se na vse možne razpise in bili pri pridobitvi izvenproračunskih sredstev sorazmerno uspešni, pri sprejemanju sklepov v občinskem svetu je bila prisotna velika enotnost, botroval je še kanček sreče in rezultati niso mogli izostati. Napredek v zadnjem letu je sorazmerno velik, po moji oceni celo težko oziroma nemogoče ponovljiv. Seveda je res, da še nismo povsem na cilju, da je odprta oziroma še ne povsem na pol poti največja investicija - gradnja Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij - a vendarle. Če potegnemo črto, je za zadovoljstvo in optimizem več kot dovolj razlogov, čeprav visi v zraku nekaj finančne negotovosti.
Katere dosežke v občini bi poudarili?
V zadnjem letu smo gradili in končali glavnino del na kanalizacijskem omrežju, zgrajena je glavnina širokopasovnega omrežja, poplačana so vsa dela posodobljenih cestnih odsekov v zaselkih, za asfaltiranje sta pripravljena dva nova odseka, občina je pred kratkim kupila objekt za nove prostore zdravstvene in zobozdravstvene službe, nakupili smo zemljišča za stanovanjsko gradnjo, pred kratkim smo pomagali rešiti prostorski problem lovske družine, kraj je v zadnjem letu dobil novo zadružno trgovino, na odprtje čakajo novi prostori pošte, v zaključni fazi je poslovno-stano-vanjski objekt na Gmajni, ob občinskem prazniku bomo namenu predali obnovljeni odsek ceste od Tišlerjevega mostu do pošte .
BRANE JERANKO
Do bivalnih sob za starejše
PODČETRTEK, ŠMARJE PRI JELAŠH - V Podčetrtku bodo uredili enoto Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah. Sklep komisije za investicije na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so v domu pred nekaj dnevi že prejeli, enoto doma pa bodo predvidoma odprli pred koncem leta.
Po izračunih bi stala novogradnja v Podčetrtku več kot milijon evrov, preureditev obstoječih prostorov v zgornji etaži zdravstvene postaje pa bo stala polovico manj, saj je ocenjena na 589 tisoč evrov. Gre za prostore, velike 627 kvadratnih metrov, ki jih je do nedavnega uporabljal vrtec, ki se je preselil v novo stavbo. Tako ostaja na voljo obstoječa kuhinja s pomožnimi prostori, ki jo bo treba le nekoliko preurediti, medtem ko bodo v drugih prostorih imeli zidarji bistveno več dela.
Po preureditvi bo na voljo sedem bivalnih sob, med njimi šest dvoposteljnih ter ena enoposteljna, ki jih je treba urediti v skladu s pravilnikom, saj ta zahteva za vsakega stanovalca določeno bivalno kvadraturo. Poleg bivalnih sob bodo med drugim poskrbeli še za velik dnevni prostor ter tudi za možnost dnevnega varstva starejših.
V	Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah morajo najprej pripraviti dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, v Občini Podčetrtek pa poskrbeti za prenos etažne lastnine na ministrstvo. Po zakonu bo nato prostore prejel v upravljanje šmarski dom. Kot je povedala direktorica doma Majda Koren, bodo v domu ohranili isto število stanovalcev kot doslej, to je 197, saj na ministrstvu s povišanjem števila stanovalcev niso soglašali. Petintrideset let star dom na lokaciji v Šmarju pri Jelšah želijo razbremeniti s selitvijo stanovalcev v manjše gospodinjske enote, kot bo na primer v Podčetrtku, ki bo prva. »Veliko vprašanj je, čemu morajo občani zapuščati domače kraje. Zato smo začeli razmišljati o gospodinjskih enotah,« odgovarja direktorica. Gre za sistem domov tako imenovane pete generacije, z življenjem v gospodinjskih enotah, nekakšnih družinah.
V	občini Podčetrtek so v preteklih letih dom za starejše občane načrtovali že v nekdanji šoli v Polju ob Sotli, večji dom pa so želeli - v sodelovanju z Vegradom - zgraditi tudi v sosednji občini Kozje. V občini Kozje si za ureditev doma ali enote doma prizadevajo že vrsto let, vendar zaenkrat neuspešno.
BRANE JERANKO
Dvanajst tisočakov za objavo
BRASLOVČE - Prostorski red občine je z objavo v uradnem listu 13. junija postal veljaven. S tem lahko žalska upravna enota po besedah župana Branimirja Strojanška nadaljuje z izdajanjem gradbenih dovoljenj v braslovški občini.
Kot smo namreč poročali, je ustavno sodišče ugotovilo, da je bil prostorski akt neveljaven vse od sprejetja v začetku leta 2008, saj ni bil ustrezno objavljen v uradnem listu. Občina je zdaj to napako popravila, pri čemer jo bo objava dokumenta v uradnem listu stala 12 tisoč evrov. Znesek je županu povzročil dodatne skrbi, saj občina v proračunu nima predvidenega denarja za to in ga bo morala zagotoviti z rebalansom.
BA
wiiHw.novitediiik.com
Najboljši pri županu
ŽALEC - Učenke in učence osnovnih šol žalske občine, ki so vseh devet let osnovnošolskega izobraževanja izstopali po svoji prizadevnosti in znanju, ter njihove mentorje, razrednike in ravnatelje je prejšnji teden sprejel župan Janko Kos.
Zahvalil se jim je za trud, učencem čestital za dosežen uspeh ter jim zaželel, da bi še naprej izstopali s svojim znanjem in z dosežki.
Izročil jim je tudi posebna priznanja, vsak učenec pa je prejel še knjižno nagrado.
Med učenci letošnjih zaključnih razredov jih je bilo vseh devet let odličnih 38, od tega 15 v I. OŠ Žalec, 9 v OŠ Šempeter, 8 v OŠ Pe-trovče ter 6 v OŠ Griže. Kar 97 žalskih osnovnošolcev je blestelo na državnih tekmovanjih iz matematike, logike, fizike, kemije, geografije, zgodovine, biologije, slovenščine, tujega
jezika, poznavanja sladkorne bolezni, mednarodnega debatnega turnirja in astronomije. Uspešni so bili tudi učenci Glasbene šole Rista Savina Žalec, ki so dosegli vrsto državnih in mednarodnih priznanj na glasbenem področju. Posebne nagrade je župan izročil tudi petim učencem iz II. OŠ Žalec za učne uspehe in uspešno tekmovanje na državni ravni.
BA
Foto: TimE
Žalski župan Janko Kos je sprejel odličnjake in tiste učence, ki so v tem šolskem letu na državnih in drugih tekmovanjih osvojili zlata ali srebrna priznanja.
Uspešni na tekmovanjih iz znanja
Celjski župan Bojan Šrot z nagrajenimi učenci I. OŠ Celje
CELJE - Sprejem za najboljše osnovnošolce in učence glasbene šole so prejšnji teden pripravili v celjskem Narodnem domu, kjer jih je pozdravil župan Bojan Šrot.
Program so pripravili učenci OŠ Hudinja, vabljeni učenci pa so prejeli posebna priznanja za odličnost ter vsestransko ustvarjalnost in uspehe v vseh letih šolanja ter knjižno nagrado z ravna-teljevim posvetilom. Poleg odličnega uspeha, ki so ga
številni učenci dosegali v vseh letih šolanja, se lahko letošnja generacija pohvali z odličnimi dosežki na tekmovanjih iz znanja (osvojili so kar 93 zlatih priznanj), športnih tekmovanjih, odlični so bili tudi mladi glasbeniki. Poleg tega so osnovnošolci izdelali 51 raziskovalnih nalog ter zanje prejeli 10 srebrnih in 2 zlati priznanji, na celjskih osnovnih šolah pa so imeli tudi 98 zlatih bralcev.
PM, foto: SHERPA
Zaslužen trenutek pod Ipavčevo lipo
ŠENTJUR - V 86 oddelkov šestih osnovnih šol občine Šentjur je to šolsko leto hodilo 1605 učencev. Od tega se jih 170 poslovilo od osnovnošolskih klopi. Od teh se jih je 36 po izboru ravnateljev udeležilo sprejema pri županu. Priznanje so si zaslužili tisti, ki so blesteli tako pri zaključnih ocenah, rezultatih nacionalnega preverjanja znanja in na državnih tekmovanjih v znanju iz različnih predmetov.
StO
Slovarji za najbolj pridne
POLZELA - Župan Ljubo Žnidar je z direktorico občinske uprave Alenko Kočevar pripravil sprejem za učence Osnovne šole Polzela, ki so končali devetletno šolanje in se lahko pohvalijo z odličnim uspehom v vseh letih. Teh je letos devetnajst, kar je šest več kot lani.
Sprejema so se udeležili tudi ravnateljica šole Valerija Pukl, njena pomočnica Simona Tomšič, psihologinja Tatjana Kroflič in razredničarke odličnjakov. V nagovoru je Ljubo Žnidar poudaril, kako pomembno je zna-
nje za življenje, in izrazil zadovoljstvo nad uspehi učencev ter jim zaželel, da bi tudi pri nadaljnjem šolanju bili uspešni in da bi s svojim znanjem obogatili lokalno skupnost. Vsem odličnjakom je izročil angleški slovar. V imenu odličnjakov sta se za sprejem zahvalili ravnateljica Valerija Pukl in učenka Nika Bedek, ob torti in soku pa so se sproščeno pogovarjali o tem, kam v srednjo šolo in na počitnice. Zanimivo je, da bo vseh devetnajst odličnjakov šolanje nadaljevalo na gimnazijah.	TT
www.novitednik.com
Iz družinske pekarne Kuder v Levcu nam z dobrotami postrežejo kar pred Kmetijsko zadrugo Petrovče, kjer izletnike vsako leto pričakajo z bogatim zajtrkom, s prigrizki in z napitki in kjer se dobra volja ob harmoniki začne že kmalu po osmi uri, pri prvem postanku. (Foto: ZLATKO BOBINAC)
Vse poti vodijo k zdravju
Deveti izlet z Zelenim valom Radia Celje s pravljičnim koncem v sončnem vremenu
rastlin, predvsem pa številni nasveti in nova spoznanja o zdravju iz narave. Prav svetovanje je ena od osnovnih dejavnosti vse od ustanovitve vrta, poudarja Ferantova z vabilom na ponovno srečanje in učno uro v vrtu.
Naši pogledi pa so bili zatem že obrnjeni proti zelenemu Gozdniku, h koči Lovske družine Griže, kjer nam tudi vsako leto ponudijo prostor in od koder izletnike v svet zdravilnih rastlin popelje Fa-nika Burjan.
Pod košato češnjo
V senci pod košato češnjo na trati ob lovskem domu (ki ima kratek čas nova, mlada in gostoljubna oskrbnika, Majo in Bogdana) je v druženju ob dobri volji, izmenjavi nasvetov in receptov, ob glasbi, ki nam jo je vrtel naš radijski didžej Mitja Tatarevič, ob družabnih igrah in ljudskih pesmih naših pevk, minevalo popoldne in izzvenelo v prehitro slovo.
Vrhunec izleta je bil vsekakor sprehod po obronkih gozdnih in travniških poti s prepoznavanjem zdravilnih in tudi strupenih rastlin. Učna ura s Faniko o tem, kako pravilno nabiramo, shranjujemo in uporabljamo zdravilna zelišča, kako varujemo naravo in rastišča, da jih ne izropamo. Naberimo le toliko zelišč, kot jih bomo v eni sezoni potrebovali zase in za svoje najbližje, je tudi eno od zlatih pravil Ze-
lenega vala in naše izletnice se tega držijo, so pripovedovale. A je bilo slišati tudi zgodbo Marije Šuhel s Pečovja, ki jo je užalostilo pretirano trganje in lomljenje vej cvetočega bezga, saj opaža, da ga je zato iz leta v leto manj.
Na sprehodu ob gozdni poti, poraščeni s sladkimi jagodami, na 700 metrih nadmorske višine tam v neokrnjeni naravi, vstran od ponorelega sveta, so znanja željni potniki izleta izvedli veliko koristnih nasvetov, od koprive do vr-bovca, bele in medene lakote, črne detelje in o vsem, kar je raslo ob poti. Rastlin nismo nabirali, ampak smo jih samo prepoznavali, ob pravilu, da »zdravilna zelišča vselej režemo s škarjami, pazimo, da ne poškodujemo rastišča in jih odlagamo v pletene košarice«, je spomnila Fanika.
Praktično znanje o zdravilnih zeliščih si je večina izletnikov podkrepila še s teoretičnim znanjem iz knjige o zdravilnih zeliščih v založništvu naše medijske hiše, kupljene kar v »bukvarni pod košato češnjo.«
Pa še ena iskra za konec: Za naslednjo leto, ko bo imel Zeleni val 15 let in bo na vrsti deseti izlet, je ena od izletnic predlagala, da bi šli z nami vsi letošnji udeleženci izleta skupaj z novo izžrebanimi potniki. Smeh. Aplavz. In slovo.
MATEJA PODJED Foto: MP
Žar v očeh potnikov od jutranjih do večernih ur, dobra volja, radovednost in znanje so skupni imenovalec sobotnega, devetega izleta z Zelenim valom Radia Celje v organizaciji naše medijske hiše.
S kuponi za izlet z Zelenim valom ste nas zasuli, saj jih je prispelo toliko, da bi lahko s potniki napolnili deset avtobusov, a z javnim žrebom pred očmi občinstva na Glavnem trgu v Celju smo sestavili zeleno karavano štiridesetih potnikov, ki so se vsak po svoje in vsak na svoj način veselili izleta z nami. »Jaz sem kar zavriskala, ko sem slišala, da sem bila izžrebana«, je pripovedovala na izletu ena od potnic. Spet druga je pripovedovala, da sprva ni mogla verjeti svojim ušesom, »potem pa mi je še soseda potrdila, da je res«. Kolikor potnikov, toliko zgodb. Takšnih in drugačnih. Vse so se zlivale v eno samo: k zdravju iz zelene lekarne.
Zato je naš izlet že ves čas svojevrstna strokovna ekskurzija, saj znanje o zdravilnih zeliščih postaja vse bolj cenjeno, nasveti iz babičine skrinje pa so prava podlaga za nadaljevanje tradicije in pridobivanja znanja pri uveljavljenih zeliščarjih in strokovnjakih s tega področja. »Veliko se naučimo prav iz vaših oddaj,« so laskale udeleženke izleta, ki so bile med petimi moškimi tudi letos v večini. A zato z znanjem in zanimanjem za naravne poti zdravljenja moški niso prav nič zaostajali. Pridno so si polnili glave in beležke z razlagami in nasveti, ki sta jih sejali dopoldne v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu mag. Nataša Ferant in popoldne pod zeleno kapo Gozdni-
ka zeliščarka Fanika Burjan. Obe sta dolgoletni sodelavki in svetovalki v oddaji Zeleni val, prav tako kot tudi prim. Janez Tasič. »Ker vse poti vodijo k zdravju,« je bilo slišati naše potnike. In tudi pregovor, ki si ga velja zapomniti in se ga spomniti za razmislek: »Zdrav človek nosi zlato krono - vidi pa jo bolni!«
Raj v rožniku
»Res prihajate na ogled v najlepšem času, v rožniku, ko je vrt zdravilnih in aromatič-nih rastlin v polnem cvetju,« nas je gostoljubno kot že vrsto let sprejela in povabila med gredice Nataša Ferant z razlago o 35-letni tradiciji vrta, kjer v času od maja do septembra raste tristo različnih vrst zdravilnih in aromatičnih rastlin.
Paša za oči in dušo, v zraku pa vonj po aromatičnih rastlinah: baziliki, citronki, meti, melisi, šentjanževki, ameriškem slamniku, rožmarinu, sivki, ognjiču, pehtranu, žajblju ... Ob vsaki gredici je tablica z latinskim in s slovenskim imenom rastline, tako da se lahko obiskovalci sami sprehajajo med gredicami in jih prepoznavajo.
Med našimi potniki je bil (s spremljevalko) tudi Milan Dernač z belo palico. »Ker ne vidim, prepoznavam rastline z vonjem in tudi otipom,« je pripovedoval in bil zelo srečen v družbi z nami. Pa tudi z veliko znanja o zdravju in zdravilnih rastlinah. Dal je pobudo, da bi v vrtu morda veljalo napise na tablicah dopolniti z brajico, pisavo za slepe.
Naši potniki se kar niso in niso mogli posloviti od cvetočega raja. Nanj jih bodo še dolgo spominjali kupljeni lončki zdravilnih in aromatičnih
Med gredicami zeliščnega vrta je bil sprehod pravi užitek
Izletniki v vrtu zdravilnih in aromatičnih zelišč v Žalcu - Št. 48 - 21. junij 2011 —
Poklon delavskemu Celju
V Muzeju novejše zgodovine Celje odslej tudi stalna razstava, posvečena delavstvu
Stalno razstavo Živeti v Celju, ki so jo v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli pred enajstimi leti, so obogatili z novo vsebino. V soboto so odprli nov del razstave z naslovom Delavsko Celje. Razstava predstavlja zaokrožen lok vzpona in usihanja delavstva kot družbenega razreda, vezanega na Gaberje - industrijski in delavski del Celja - v 19. in 20. stoletju.
Na stalni razstavi Živeti v Celju poleg kronološkega pregleda dogajanj v 20. in 21. stoletju, ki je predstavljen v Dnevniku treh generacij, je poseben prostor namenjen tudi obrtnemu (v Ulici obrtnikov) in meščanskemu sloju (v razstavni meščanski sobi). »Manjkal pa je poudarek na delavskem sloju, česar smo se v muzeju zavedali že od vsega začetka. Z novo razstavno sobo, ki je rezultat večletnega strokovnega dela, muzeoloških znanj in idej širše avtorske ekipe, smo zapolnili tudi to vrzel,« je dejala direktorica MNZ Celje mag. Tanja Roženber-gar Šega. Kajti, kot dodaja eden od avtorjev razstave dr. Tone Kregar, govoriti o Celju, Celjanih in utripu mesta v 20. stoletju ni mogoče brez upoštevanja nedvomno najštevilčnejše in najmočnejše kategorije prebivalstva, to je delavskega razreda. Celje je namreč nesporno veljalo za eno najbolj industrijskih mest ne le v slovenskem, ampak tudi širšem prostoru.
Osrednji eksponat razstave Delavsko Celje je tovarniška ura Emo, ki je nekoč usmerjala delavski vsakdan. Levo: soavtorica razstave Marija Počivavšek in desno direktorica MNZ Celje Tanja Roženbergar Šega.
Emova ura kot osrednji eksponat
Toda zakaj je trajalo celo desetletje, da je svoje mesto v muzeju dobilo tudi delavsko Celje? »Ravno zaradi njegove časovne, prostorske, zlasti pa vsebinske širine smo na začetku imeli težavo, na kakšen način v majhno muzejsko sobo postaviti sto let delavske kulture. To se nam je zdela misija nemogoče. Vendarle smo uspeli sestaviti nek mu-zeološki koncept, na katerem smo poskusili poudariti različne vidike delavstva in pri tem poskušali biti čim bolj jedrnati
Stalna muzejska postavitev Živeti v Celju je ena od osrednjih točk Muzeja novejše zgodovine Celje. Razstavo, ki govori o utripu in razvoju Celja in regije, o življenju Celjanov in njihovem delovnem in prazničnem ritmu v 20. stoletju, si je v enajstih letih ogledalo že več kot 70 tisoč obiskovalcev. Razstava je bila tudi nagrajena z najvišjo muzejsko nagrado - Valvazorjevo nagrado.
Panorama Celja za Koprivnico
Mesec po podelitvi priznanj 16. mednarodnega razpisa revije Likovni svet nagrajencem iz Evrope, ki je bilo 13. maja v Celju, in dva tedna po podelitvi priznanj nagrajencem izven Evrope v Turčiji je Mihailo Lišanin postavil novo razstavo nagrajenih likovnih del letošnjega razpisa.
V sosednji Hrvaški so razstavo povabili v goste ob proslavi dneva najstarejše šole v Koprivnici - OŠ Antuna Nemčica Gostovinskega. Odprtja razstave so se udeležili tako župan Zvonimir Mršic kot drugi predstavniki šolštva in kulture mesta Koprivnica. Mihailo Lišanin je ravnateljici Gordani Gazdic Buhanec v spomin na to svečanost predal svojo avtorsko fotografijo panorame Celja, pogled s Starega gradu iz leta 2000. Gostitelji pa so Lišanina v imenu mesta Koprivnica obdarili s kolekcijo risb naive priznanega naivca Ivana Večenaja ter v imenu otrok in šole s šopkom in zahvalnico za pomembno razstavo ob njihovem dnevu šole. Nastala je tudi obojestranska želja, da bi razstavo v večjem obsegu pozneje predstavili v galeriji gradu Koprivnica.
BA
in razumljivi. Na srečo smo se zelo hitro uspeli zediniti glede osnovnega predmeta, ki je temelj tega dela razstave. To je Emova tovarniška ura z Mariborske ceste, ki je bila zelo pomembna veduta delavskega Celja,« pravi Kregar.
Ura kot simbol spremenjenega časa je namreč v industrijski dobi konec 19. stoletja dobila povsem novo razsežnost. Če so se ljudje prej dolga stoletja ravnali po naravnih zakonitostih, je v industrijski dobi, z ustanovitvijo cinkarne in Westnove tovarne emajlirane posode, ura začela narekovati popolnoma nov ritem. Ne samo, da je označevala, kdaj je bilo treba biti v službi in kdaj se je delovni dan končal, ampak je delavska ura posredno vplivala tudi na vse ostale dejavnosti: šolo, odprtje trgovin ... Delavski čas je dejansko postal čas, po katerem se je v 20. stoletju začelo ravnati celotno mesto.
Ura pa je sugerirala tudi strukturo razstave Delavsko
Celje. Pri tem so se avtorji razstave spogledovali s staro sindikalno zahtevo po treh osmicah (8 ur za delo, 8 ur za počitek in 8 ur za prosti čas). Prvi del razstave tako govori o delu v proizvodnji, drugi o zasebnem, družinskem življenju delavca. Tretji del razstave pa se dotika družbene razsežnosti delavstva, torej preživljanja prostega časa, kulture, šolstva ... Ob tem se z razstavo v muzeju ozirajo tudi v prihodnost, ko se sprašujejo, kakšna je vloga dela danes oziroma ali je še vrednota.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
Razstavo Delavsko Celje dopolnjujeta tudi 15-mi-nutni video zapis in katalog, pri čemer v MNZ Celje načrtujejo tudi obsežnejši katalog, ki bo celostno predstavil stalno razstavo Živeti v Celju.
Odprtje razstave so popestrili z multimedijsko predstavitvijo avtorja Staneta Špegla in nastopom plesalk mednarodne delavnice GIBnoza.
Slovenska plat Koroške
»Dežela Koroška je za slovenske obiskovalce od nekdaj privlačna. Nostalgičen odnos do zibelke slovenstva je vedno napotil neštete potovalne skupine in posameznike iz Slovenije med koroške rojake, skoraj vedno tudi na Gosposvetsko polje, k začetkom slovenske vernosti in državnosti,« spominja bralce v predgovoru avtor desetletje starega kulturnozgodovinskega in turističnega vodnika po krajih, ki za obiskovalce iz Slovenije ne bi smeli biti ravno eksotika.
To je dežela in to so kraji, ki iz dnevnih novic naših medijev nikoli ne izginejo. V Sloveniji vemo vse o nespo-štovanju narodnostnih pravic na Koroškem, pa recimo kar nekaj o borbi za dvojezične krajevne napise ter o atentatu v Velikovcu, da o najbližjih trgovinicah v Pliberku niti ne govorimo. Kljub vsemu vedno znova ugotavljam, da v Sloveniji Koroško veliko premalo poznamo. Škoda, da je tako, in pri tem smo si
koroške vasi in mesta, tamkajšnjo bogato kulturo ter izjemne kulturne in naravne spomenike. Pa naj bo to nekoč povsem slovenska vasica Brdo/Egg v čudoviti Zilji - tako zelo daleč zahodno od današnje tromeje, da niti ni spadala v plebiscitno območje - ali skrajno vzhodno mestece Pliberk in trg Železna Kapla, v kolikor toliko še slovensko govoreči Podjuni. Tam, kjer se danes že pojavljajo dvojezični napisi (ki v nočnih urah ne izginejo več) ter kjer imajo pomembnejšo besedo politiki, ki se upajo za Slovence opredeljevati javno. Pred približno štirimi desetletji, ko sem bil na Koroškem prvič, bi bilo to podobno sanjam. Tako kot spominska plošča Pen kluba v počastitev dr. Franceta Prešerna na celovškem osrednjem Novem trgu, »kjer je delal najpomembnejši pesnik Slovencev«.
Knjiga je obenem turistični vodnik. »Narodnostni« turizem iz Slovenije se po obsegu seveda niti približno ne more
V rubriki Bukvarna Novega tednika vas novinarji našega časopisa in Radia Celje vabimo k prebiranju knjig, ki so se nam vtisnile v spomin; iz tega ali onega razloga. Mi priporočamo, vi izbirate. Prav je, da povemo, da rubrika ni komercialna, torej je nihče ne oglašuje in sponzorira. Odraža zgolj mnenje knjigoljubcev. Ob letu osorej se morda sestanemo ljubitelji knjig. Zato vas tudi vabim, da se nam, spoštovani bralci, pridružite in kakšno »bukvo«, ki vas je navdušila, predstavite tudi vi. Razmislek nam pošljite na naslov: tednik@nt-rc.si. Z veseljem ga bomo objavili.
nekoliko podobni s koroško zaplakanostjo, s pomanjkanjem obzorja.
Na Koroškem sem bil velikokrat, poznam jo razmeroma dobro. Tako na primer ne bom začel pogovora v slovenskem jeziku v nam sicer bližnji Labotski dolini, severno od obmejnega Labota/La-vamtfnda (kamor je nekoč iz Celja dolga leta redno vozil avtobus), tragikomično pa bi bilo, če bi začel po nemško govoriti z domačini v odmaknjenih Selah, v Karavankah. Povprečen obiskovalec iz Slovenije tega ne ve, zato se posamezniki osmešijo ter »manjšincem« zamerijo. Še najbolj viden znak slovenstva v posameznih krajih so pokopališča, kjer je mogoče spoznati, koliko je kakšen kraj slovenski po napisih na nagrobnih spomenikih, kamor turisti ravno ne zahajajo. Knjiga Po koroških poteh pomaga spoznati vse tisto, kar se skriva za zloglasno koroško narodnostno politiko in za razvpitimi dvojezičnimi napisi, pomaga spoznati
primerjati z obsegom turizma, ki ga na turistično izjemno razvitem Koroškem lahko pišejo z veliko začetnico. Tam je poleti in pozimi Evropa v malem in že v nekdanji Jugoslaviji se je veliko pisalo, da na desetine koroških jezer in druge zanimivosti ustvarijo več dohodka kot celoten jugoslovanski Jadran. Kot na primer v Vrbi/Veldnu ob Vrbskem jezeru, kjer se poleg običajnih turistov zbira mednarodna elita ter imajo svoje rezidence srednjeevropski pomembneži iz gospodarstva ter iz sveta zabave.
Roko na srce, brez knjige koroškega Slovenca Janka Zerzerja bi slovensko plat Koroške - njene kraje in ljudi - težko spoznali. Težko bi spoznali bistvo Koroške, zanimive in lepe, vendar do slovenske manjšine včasih tako krute sosede. Če bi to knjigo pozorno prebirali koroški nemški ultranacionali-sti, bi na slovensko plat dežele na senčni strani Karavank mogoče gledali drugače.
BRANE JERANKO
Na svoj
račun
Kako se učimo šmarščine
O joti na japonski način ter zahtevnem sporazumevanju v naših narečjih
Novinarjem ponavadi zamisli za zanimive časopisne prispevke ne manjka. Včasih se zgodi, da se mora novinar posebej potruditi in tistim, ki pokrivajo dogajanje v kakšni občini ali v več občinah, je zato razmeroma lahko. Težje je naši simpatični Simoni Šolinič, ki ima na skrbi področje črne kronike ter je odvisna od umorov, ropov in podobnih nebodigatreba dejanj.
Pri nas ni tako kot kje v Južnoafriški republiki in krvavi umori, o katerih Slovenci posebej radi berejo, na srečo niso na dnevnem redu. Takrat se mora Simona znajti drugače, kar ponavadi ni težko, saj ideje iz nje kar kipijo. Vsak novinar ima slabe trenutke in nekoč je urednica skoraj s povzdignjenim glasom rekla: »Simona, takoj se loti vroče teme!« Druga novinarka, očitno jasnovidna Bojana Av-gustinčič, ji je brž predlagala: »Ja, o kakšnem požaru piši!« In glej ga, zlomka! Že čez nekaj ur je Simona res morala poročati o požaru v Zgornji Savinjski dolini ...
Za Novi tednik in Radio Celje velja, da so njuni novinarji med najbolj delavnimi, vendar znajo »za trenutek odložiti delo«. Na primer ko kdo praznuje rojstni dan ali
okroglo obletnico, kot jo je konec lanskega leta ljubiteljica avtomobilske znamke Citroen Tatjana Cvirn. Na pogostitvi, ki jo je pripravila z domačo joto, je novinar Branko Stamejčič izrekel zgodovinske besede: »Today, tommorow ... Toyota!« Tudi kakšno sadje prinese občasno kdo od novinarjev, tako kot ga je ob neki priložnosti naravnost z domačega drevesa novinarka Urška Selišnik. Sadje je njenim sodelavcem tako teknilo, da je nekdo hitro pripomnil: »Urša pa nima slabe češplje!« In ker imajo novinarji in novinarke bogato domišljijo, smeha seveda ni zmanjkalo.
Doma pri našem sodelavcu Branku Ogrizku (s hišnim imenom Poljapke), ki živi in pridno dela na Kozjanskem na kmetiji, seveda nimajo samo sadnega drevja. Še nekaj nenadomestljivega imajo ... Nekateri sodelavci njegovega izrazitega šmarskega narečja, ki ga prinese vsak dan ponosno s seboj
na delo, na Novem tedniku in Radiu Celje sprva nismo niti dobro razumeli. Tako kot novinarka, ki je nekoč snemala pri Branku, ki dela v studiu kot tehnik, svoj prispevek in ga je morala kot ponavadi označiti s številko. »Ausnausnset!« ji je odgovoril Branko Ogrizek, vendar ga novinarka sploh ni razumela. Po hudem jezikovnem nesporazumu ji je tehnik svojevrstno šmarsko številko vendar le prevedel v knjižno slovenščino: »Oseminosemdeset!« Jezikovni nesporazum in smeh na njegov račun sta tako zelo odmevala, da na Novem tedniku in Radiu Celje danes ni sodelavca, ki ne bi vedel, kako se po šmarsko pravi številki 88! In ker smo že začeli z jedačo, naj zabeležim še Ogrizkove znamenite besede: »Jis ne jajm prij vsoki bojti, jejm sam tam, kjar mi dojo!« V knjižni slovenščini bi se temu reklo, da naš šmarski sodelavec ne je pri vsaki hiši, ampak
»Today, tommorow ... To-yota!« so bile besede Branka Stamejčiča, ko je Tatjana Cvirn, zaprisežena ljubiteljica avtomobilske znamke Citroen, postregla z joto svojim lačnim sodelavcem za rojstni dan.
Ker smo 66 let napolnili 2. junija smo se odločili, da se bomo takole na svoj račun smejali - upam, da skupaj z vami - kar ves junij. In še več: vabimo vas, da se nam pridružite in kakšen vic na svoj račun ali iz vašega kraja prispevate tudi vi. Najboljše bomo objavili v mesecu juliju in šaljivce tudi nagradili z majico Novega tednika.
samo pri tisti, kjer mu dajo. Branku Ogrizku seveda prav tako nikoli ne zmanjka smisla za humor in njegovih zgodovinskih stavkov je že kar nekaj. Pa še to: novinarje je tudi sicer navadil govorjenja v znamenitem šmarskem narečju. »Ja, kje pa je ta in ta?« na primer vpraša kdo od novinarjev po ka-
kšnem novinarskem kolegu, ki ga je trenutno pogrešil. »V be-ji sne-mle,« odgovori po šmarsko kdo od prisotnih, ki nima s Šmarjem pri Jelšah niti najmanjše povezave, z izjemo poslušanja Ogrizkove šmarščine. To seveda pomeni, da snema v studiu B Radia Celje.
BRANE JERANKO
FELJTON
Armidale - življenje in študiranje med kenguruji
Armidale je majhno podeželsko mesto na severozahodu zvezne države Novi Južni Wales, približno 500 km oddaljene od Sydneyja. Ima 25.000 prebivalcev in precej priznano univerzo, kjer sem imela privilegij in srečo, da sem pridobila študijsko mesto za en semester.
Preden sem prispela, je bil obseg mojih informacij o mestu Armidale precej omejen. Seveda sem se pozanimala na internetu in prebrala nekaj poročil študentov, ki so bili že pred menoj na izmenjavi, a za podrobnejše informiranje ob vseh drugih formalnih pripravah nekako ni bilo časa. In glede na to, da še nikoli prej nisem bila v Avstraliji, sem menila, da kakršnokoli sliko si ustvarim, ta zagotovo ne bo ustrezala realnosti. In prav sem imela.
Po dolgih, skoraj enoletnih pripravah je končno le prišel dan odhoda iz domovine. Slovo je bilo težko, a hkrati polno pričakovanj glede novih dogodivščin. Potovanje se mi je zdelo neizmerno dolgo in po dveh dneh negotovosti in neštetih miselnih monologih, v kaj se sploh podajam, sem prispela v Sydney. Noč sem prespala v bližnjem hotelu, kjer
sem ponovno odkrila razkošje prave postelje, in naslednji dan z majhnim propelerskim letalom prispela v Armidale, svoj dom za naslednjih nekaj mesecev. Na letališču, ki je celo nekajkrat manjše kot naše brniško, me je pričakala prijazna gospa iz mednarodne pisarne univerze in me seznanila z zelo koristnimi podatki.
S 1000 m nadmorske višine Armidale predstavlja najvišje ležeče avstralsko mesto. Visoka lega izrazito vpliva na vreme. V nasprotju s splošnim prepričanjem ostalega sveta v Avstraliji ni vedno vroče in sonce (na žalost) ne sije 365 dni v letu. Armidale je odličen primer, saj ima precej evropsko podnebje s štirimi letnimi časi. Poletja so vroča in jeseni, torej aprila, se listje na drevesih tudi tam obarva rumeno-rdeče kot v Evropi. A glede na to, da ima večina avstralskih večjih mest toplejše podnebje, je ta pojav za domačine prava atrakcija in vsako leto veliko število turistov prispe z namenom, da bi videli to nenavadno igro narave. In kot sem se aprila lahko prepričala, gre za res enkraten prizor. A vendar je to bil znak, da se bliža zima, ki je zima v pravem pomenu besede. Dnevi so sicer veči-
noma sončni, s povprečno 5 do 10 stopinj, ponoči pa se spustijo celo do -10 in včasih tudi sneži. Kljub temu se zdi, da si domačini nekako nočejo priznati, da je mrzlo. Večina hiš (predvsem študentskih) je zgrajenih brez kakršnekoli izolacije in tudi centralno ogrevanje je neznanka.
Prva stvar, ki sem jo doživela kot verjetno neke vrste kulturni šok, je bila nepopisna prostranost pokrajine. Kamor seže pogled, travnate površine in drevesa. Celo v mestnem jedru je veliko nezazidanih,
čudovitih zelenih parkov. Avstralci imajo prostor, veliko prostora, ki ga tudi s pridom izkoriščajo. Vse naseljene površine so izredno razpršene (z izjemo veliki mest seveda), kar je za Evropejce nekaj zelo nenavadnega. Tako je povsem normalno, da marsikatera cesta »izgine« nekje daleč v daljavi in da sonce zaide tam, kjer mora, na obzorju, in ne za sosednjim blokom. Za boljšo predstavo tale podatek: občina Armidale obsega območje neverjetnih 4235 km2, torej kar petino celotne Slovenije.
Armidalčani kot vsi Avstralci slovijo po odprtem značaju in prijaznosti. Tako se pogosto zgodi, da se kratek izlet v trgovino zavleče v polurni pogovor s prodajalko, ki želi izvedeti prav vse o Sloveniji. Ljudje so zelo radovedni in takoj, ko zasledijo le kanček sledu o tujem naglasu, nič hudega slutečega tujca preplavi val vprašanj. Tako je vzdušje v mestu zelo prijetno in domače. Ljudje se pozdravljajo na ulici z nasmehom, tudi če se ne poznajo. Zaupljivost ljudi do sočloveka gre celo tako
daleč, da ljudje, če nimajo ravno BMW-ja (ali kakšnega podobnega izjemno dragega uvoženega avta), svojega jeklenega konjička sploh ne zaklepajo.
Kot povsod v Avstraliji je tudi v tem mesetu mogoče opaziti močno željo po druženju in združevanju v raznih klubih. Vpisati se je mogoče v različne klube, od športnih in glasbenih do nakupovalnih, zbirateljskih in dobrodelnih. Med mladimi so zelo priljubljeni t. i. »outdoor« klubi, ki organizirajo različne adrenalinske izlete v bližnji oklici: rafting, down-hill, plezanje ... Predvsem starejši občani pa so navdušeni nad igro, imenovano »lawn-ball«. Gre za obliko športa, ki je zelo podobna balinanju, le da se igra na ogromni travnati površini in z obeh strani igrišča. Celoten potek igre bolj spominja na popoldanski sprehod z občasnim lučanjem krogel, ampak v državi, kjer je med najpriljubljenejšimi športi kriket, pri katerem ena sama igra traja do pet dni in imajo igralci celo odmore za kosilo, najbrž ne smemo biti preveč kritični.
SABRINA LESKOVŠEK Foto: arhiv SB
Poletje - planine vabijo
71-letni Anton Primožič letom navkljub ostaja aktiven »promotor« planinarjenja in po-hodništva
Primožič, ki je od nekdaj zapisan svetu tam »zgoraj«, se spominja, kako so nekdaj s po tremi avtobusi romali do vznožij hribov in planin, nato pa v slogi premagovali pot do vrha. Dandanes na gozdnih in planinskih poteh srečuje osveščene pohodnike in planince, ki živijo za prosti čas, preživet v naravi, kot tudi brezbrižne in lahkomiselne »avanturiste«.
Izkušen planinec ugotavlja, da ljudje v zadnjem obdobju dokaj množično odhajajo v planine, pri tem pa vse bolj postajajo individualisti. »Nekdaj smo hodili v dolgih gručah in pri tem za nekoga hodili prepočasi in za drugega prehitro. Zdaj se vsakdo v planine ali na pohod raje odpravi sam ali v družbi sebi enakih. Ljudje smo se glede aktivnosti razdelili glede na razpoložljiv čas in fizične sposobnosti,« pripoveduje. Prepričan je, da sta pohodništvo in pla-ninarjenje najbolj zdravi obliki življenja. »Venomer ubiraš druge poti, spoznavaš različne kraje, ljudi in njihove običaje ter tuje jezike, če te pot zanese do sosednjih ali še nekoliko bolj oddaljenih vrhov. Na
vsaki poti lahko doživiš kaj novega. Sam izbiraš čas, pot ter njeno težavnost, poleg tega pri hoji krepiš pljuča in srce ter skrbiš, da je celotno telo v >pogonu<.«
Samo oditi je premalo
Od zadovoljstva na poti je v veliki meri odvisna izbira prave obutve. Pohodni čevelj naj ima vibram podplat. V primeru, da na ramenih nosite težak nahrbtnik, je priporočljivo, da je čevelj čim bolj trd, mehkejšega obujte takrat, ko boste hodili neobteženi in bolj po ravnem. Dober pohodni čevelj je sestavljen
Anton Pimožič je dobitnik spominske plakete Planinske zveze Slovenije in dolgoletni vodja izletov v Planinskem društvu Celje - Matica. Planinarjenju in pohodništvu je zapisan od malih nog, ko je kot šolar prvič odšel na Porezen, nato z očetom na Blegoš in kot gimnazijec in član Planinskega društva Ljubljana - Matica nadaljeval z obiski naših in tujih planin in gora.
vsaj iz treh plasti, spodnja je neuničljiva in odporna, srednja daje podporo in zgornja skrbi za dihanje in udobje. Pomembno je tudi, da ima čevelj čim manj šivov, saj na njih naprej premoči. Zavezan čevelj naj se dobro oprime gležnja in udobno pritisne jezik na nogo. Primeren čevelj za povprečnega poho-dnika, ki v planine zahaja za rekreacijo, je na voljo za dobrih sto evrov. Nižja cena običajno ne nudi dovoljšnje kakovosti, medtem ko je višja marsikdaj preplačana. Oblačila naj bodo primerna vremenskim razmeram, odporna proti dežju in mrazu, naj dihajo ter so odporna proti vodi. V sredogorju in visokogorju pa tudi poleti ne pozabite na možnost podhladitve in ob tem na topla rezervna oblačila, kapo in rokavice. Mnogi prisegajo na pohodne palice, ki jih Primožič sicer ne uporablja pogosto, saj meni, da hoja brez palic izostri občutek za ravnotežje in nudi bolj intenzivno opazovanje okolice. V višjih predelih še bolj kot palicam daje prednost cepinu. Hkrati priznava, da so palice koristne za krepitev zgornjega dela telesa, zlasti rok in ramen. Tudi čelada naj bo v nahrbtniku
Celjanom najbolj priljubljene pohodni-ške točke so Tolsti vrh, Grmada in Celjska koča. Primerne zanje so še ture ob Savinji na Anski vrh, naprej na Hom in Brnico ter nazaj po »levški« brvi, nato t. i. Žerdoner-jeva pot ob Savinji na Anski vrh, naprej na Hom in Slomnik, navzdol do Košnice in nazaj čez Anski vrh ter pot iz Tremerij do Maliča in naprej na Šmohor. Od daljših Primožič priporoča Menino planino, Raduho, Olševo, okolico Logarske doline, Matkov in Robanov kot, Golte in Paški kozjak. V okolici Celja pa Stenico pri Vitanju, Kislico nad Socko, Kopitnik, okolico Konjiške gore, Boč, Donačko goro oziroma povsod tja, kamor vas zanese pot.
Anton Pimožič pri 71 letih redno zahaja po bolj in manj zahtevnih planinskih ter sprehajalnih poteh.
pravilo in ne izjema, še opozarja, zavedajoč se, da vedno ne prinaša popolne varnosti. Na izpostavljenih poteh ni nič manj priporočljiv komplet za samovarovanje. Primožič opozarja, da hitrost hoje prilagodite svojim zmožnostim in ta naj bo ves čas izleta kar se da enakomerna. »Začetne pol ure hoje mora biti namenjene ogrevanju. Hodite previdno in ne prožite kamenja. Pot in njeno okolico opazujte, saj boste le tako vnaprej zaznali morebitne težave in vremenske spremembe. Vpisujte se v vpisne knjige na vrhovih in v planinskih kočah. V vročih poletnih dneh med turo pijte zadosti osvežilne tekočine. V nahrbtniku imejte vsaj nekaj energijske hrane.« Primožič še svetuje, da si na daljši poti privoščite počitek vsako uro ali uro in pol.
MATEJA JAZBEC Foto. GrupA
Tek - zgodaj je treba začeti
Tako ljubezen do rekreacije kot pripravljenost za solidarnost imata nekaj skupnega - odnos do gibanja in sočloveka je treba začeti negovati že v rosnih letih.
Več kot dvesto učencev od prvega do petega razreda, nekaj staršev in krajanov OŠ Lava se je odzvalo povabilu Karitas in pripravilo Tek solidarnosti za afriške otroke -tek podnebnih sprememb. To je prireditev, ki bi si običajno zaslužila našo pozornost v Otroškem časopisu, ki ga v Novem tedniku prav tako objavljamo ob torkih. Tokrat smo naredili izjemo. Učenci so namreč z izjemno vztrajnostjo tekli tudi po 11 krogov in ker je en krog meril približno 700 metrov, to pomeni, da so pretekli več
kot 7000 metrov. To pomeni, da so že pravi rekreativci! In ker so ob koncu teka zbrali
tudi majice in jih s pomočjo Karitas poslali otrokom v Zambijo, si zaslužijo še do-
datno pohvalo. Ni kaj, pravi rekreativci s širokim srcem!
BPT, foto: OŠ Lava
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
24. junij ob 18.00
TEK
20. mali maraton državnosti, tek za Štajersko-Koroški pokal 2011; 10,5 km, maraton-ce@siol.net
25. junij ob 6.30
POHODNIŠTVO
Srečanje prijateljev Menine in ljubiteljev narave. Zbirno mesto pohodnikov na AP v Gornjem Gradu in avtobusni prevoz do Črnivca, od tam pohod do Planinskega doma na Menini. PD Gornji Grad (041 354 693)
25. junij ob 8.00 in10.00
KOLESARJENJE
5. rekreativni kolesarski maraton »Od gasilskega doma do gasilskega doma«. Start ob 8.00, daljša proga (92 km), ob 10.00, krajša proga (50 km), organizira Prostovoljno gasilsko društvo Lokarje, pgd.lokarje@gmail.com
Kolesarski vzpon na Golte
Sobota je bila v znamenju šestega kolesarskega vzpona na Golte, ki so bile v sezoni 2010/11 izbrane za najboljše smučišče v Sloveniji. Gledalci so pospremili rekordno število kolesarjev.
Prijetno vzdušje in druženje so kolesarji kronali s 16 km dolgo traso Mozirje-Golte. V prijetnem vremenu se je zbralo 177 kolesarjev, kar je bil nov rekord vzpona na Golte, ki je bil tokrat že šestič. Višinska razlika je znašala 1.047 metrov. Gledalci ob progi so lahko pospremili sedem različnih kategorij kolesarjev. V absolutni konkurenci pri moških je s časom 0:46:52, slavil Gregor Tekavec. Za dobro minuto je zaostal Dejan Vračič, za njim pa je v cilj priko-lesaril Matic Pečar. Pri dekletih je bila s časom 1:03:23 najhitrejša Nina Mermal. Za njo sta v cilj prišli Natalija Anderluh in Lucija Petavs.
Kolesarskega vzpona na Golte se vselej udeleži tudi kar precej domačinov in rekreativnih kolesarjev, ki jim je najbolj pomembno to, da do vrha sploh prikolesarijo. Odkar je cesta asfaltirana vse do Alpskega vrta je ta rekreativen vzpon nekoliko lažji.
MITJA KNEZ
Foto: SHERPA Višinska razlika (1.047m) rekreativnega vzpona je bila izjemna.
Leteči štart za kolesarje je bil pri gasilskem domu v Zagradu, kjer so tekmovalcem začeli meriti čas.
Letos rekord ni bil porušen
V soboto je podjetje Tuš organiziralo 12. kolesarski vzpon na Celjsko kočo ter družinski pohod.
Tradicionalni kolesarski vzpon je letos na Celjsko kočo privabil skromnejše število udeležencev v primerjavi s preteklimi leti. Okoli 450 kolesarjev se je točno ob 10. uri izpred Planeta Tuš odpeljalo proti Zagradu. Najhitreje je višinsko razliko 450 metrov in 7,5 km dolgo preizkušnjo premagal Gregor Tekavec, ki je za vzpon potreboval 17,17 minut. Lanski rekord Jureta Golčerja, ki je na Celjsko kočo prikolesaril v 16 minutah in 27 sekundah, torej ni bil porušen, četudi je imel organizator za novega morebitnega rekorderja pripravljeno tudi denarno nagrado. Med ženskami je bila najhitreje na cilju Špela Škrajnar, ki je potrebovala 22 minut in 56 sekund.
Družinskega pohoda se je udeležilo približno 1300 pohodnikov, ki so se nato na cilju skupaj s kolesarji
zabavali ob ritmih glasbene skupine Mambo Kings.
MOJCA KNEZ Foto: GrupA
Med udeleženci so bile tudi ženske, ki so prav tako uspešno kot moški premagovale strmino.
Projekt Evropa na dveh kolesih
S kolesom s Sicilije na Kozjansko so se odpravili štirje Mestinjčani
»Vtisi so najboljši,« je po prihodu na cilj v domače Mestinje povedal Janez Col-nerič, vodja ekipe kolesarjev tamkajšnjega športnega društva. Štirje kolesarji so poganjali pedala vse od juga Sicilije do domačega Kozjanskega, po 1862 kilometrov dolgi poti.
Janez Colnerič, Miran Fajs, Vojko Božič in Dragutin Špi-ljak so se na ultramaratonsko kolesarsko pot Sonelex 2011 odpeljali 3. junija iz slovitega sicilijanskega mesta Siraku-za, »največjega in najlepšega mesta stare Grčije«, katerega spomeniki so pod zaščito Unesca. Že prvi dan so skozi sicilijansko gnečo prispeli na celino, v nekoliko mirnejšo Kalabrijo, nato so vožnjo ob Jonskem morju kmalu zamenjali za vožnjo ob bolj domačem Jadranskem morju. Ob obeh morjih so prevozili kar približno 1600 kilometrov, brez hude vročine kot so jih bili vajeni z nekaterih kolesarjenj po Evropi v prejšnjih letih, ko so namerili tudi po 37 stopinj. Na Siciliji je bilo manj
Tako se je začelo na Siciliji. Pred štirimi kolesarji iz Mestinja je bil cilj, oddaljen nič manj kot 1862 kilometrov.
kot trideset stopinj, v Kalabriji največ 31. Med njihovim devetdnevnim kolesarjenjem je deževalo vsega dva dni.
Celoten mestinjski projekt se imenuje Evropa na dveh kolesih. Lani so tako priko-lesarili domov iz Carigrada, predlani iz Barcelone, pred tem iz Gdanska in Bruslja, pred nekaj leti so začeli ko-
lesariti do Beograda, Dubrovnika, Krka ... »Smeri nam že zmanjkuje, saj smo preko-lesarili s severa, z zahoda, vzhoda ter zdaj še z juga,« utemeljuje mestinjsko odločitev za kolesarjenje po celotnem italijanskem škornju vodja ekipe, 55-letni ultra-maratonski kolesar Colnerič. Colnerič je sicer predsednik
KS Mestinje, v Občini Šmarje pri Jelšah je občinski svetnik, v prejšnjem mandatu je bil predsednik občinskega nadzornega odbora.
Na letošnji poti po Italiji so jim dobro služili tako vreme kot kolesa, saj so imeli vsega tri okvare, pa še te so bile zgolj težave z zračnicami. Da o zdravju ne govorimo, saj se
ni nikogar od kolesarjev lotil niti navaden prehlad. Na hrano so skrbno pazili. »Glavni obrok smo imeli zvečer, ko smo uživali zlasti perutninsko meso. Čez dan smo se težki hrani izogibali,« se spominja vodja odprave. Njihovo pot, za katero je bilo med občani Obsotelja in Kozjanskega veliko zanimanje, je bilo mogoče spremljati na spletni strani mestinjskih kolesarjev www. ciklosvet.si.
Prvi kolesarski prijatelji iz domačih krajev so se Me-stinjčanom po prečkanju slovenske meje pridružili že v Lipici ter so jih spremljali vse do domačega kraja, ostali organizirani kolesarji iz Šmarja pri Jelšah in Rogaške Slatine pozneje. Še več, v obmejno Lipico jih je prišlo pozdravit celo šest motoristov iz okolice Šmarja pri Jelšah, od Domžal proti domu pa jih je z avtomobilom spremljal eden od sorodnikov udeležencev kolesarjenja po italijanskem škornju, ki je na velik podvig opozarjal celo z megafonom. Na cilju, v Mestinju, sta ekipo
pričakala domači župan Jože Čakš ter tamkajšnji poslanec dr. Vinko Gorenak, največje presenečenje pa sta bila nova prijatelja iz Novega Sada. Me-stinjski kolesarji so ju pridobili na lanski poti iz Carigrada čez Vojvodino in eden od njiju ima za seboj celo že kolesarski maraton od Novega Sada na Himalajo. »Nepozabno je bilo,« je zadovoljen vodja letošnje odprave Janez Colnerič. Vrnitev domov je nedvomno najtežje pričakoval kolesar Dragutin, ki je dan po koncu maratonskega kolesarjenja tretjič v življenju postal očka, tokrat male Karle.
BRANE JERANKO
Na ultramaratonu s Sicilije v domače Mestinje so mestinjski kolesarji vozili s povprečno hitrostjo 28 kilometrov na uro. Njihova najvišja dosežena hitrost na celotni poti je bila 70 kilometrov na uro. Njihova kolesarjenja niso tekmovalnega značaja.
Žolnirjeva in Polavderjeva »pometli« s
konkurenco
Rekordna udeležba judoistov in judoistk v dvorani Zlatorog - Skoraj 500 tekmovalcev iz 25 držav
Na že tradicionalnem tekmovanju judoistov za evropski pokal v Celju so člani celjskega Sankakuja znova blesteli. Najuspešnejši sta bili Urška Žolnir in Lucija Polavder, ki sta se okitili z zlatom.
Največ uspeha sta imeli po pričakovanjih Žolnirjeva in Polavderjeva. Prva je imela za nasprotnico v finalni borbi kategorije do 63 kg reprezentančno sotekmovalko Nino Miloševič. Pred domačimi gledalci je Žolnirjeva »pome-tla« z nasprotnicami. Lahko se pohvali tudi s tem, da je bila na sedmem evropskem turnirju v Celju še sedmič na zmagovalnem odru. Petkrat je slavila, dvakrat je bila druga. »Zadovoljna sem, da sem bila v Celju ponovno na stopničkah. To ni pomemb-
no toliko za točke kot za to, da slaviš pred domačim občinstvom, sorodniki in ostalimi tekmovalci, s katerimi treniramo, a nismo skupaj na ostalih tekmah svetovnega pokala,« je povedala po zmagi. Tako Urška kot Lucija sta bili desni roki glavnemu možu tekmovanja Marjanu Fabjanu. »Ta teden je bil, če se izrazim slengovsko, >ubi-tačen<. Ogromno prijav, priprav, a vse je steklo tako, kot smo si zastavili. Počitka ne bo, saj sledi trening kamp, potem priprave za svetovno prvenstvo ... Zato komaj čakam, da pridem domov in dam noge malce višje,« je z nasmeškom zaključila Urška Žolnir.
»Luca« je v finalu kategorije nad 78 kg premagala Francozinjo Elilie Andeol, tudi letos
pa je bila direktorica dvorane, zato je imela tako kot ostale sotekmovalke in sotekmoval-ci iz kluba Sankaku ogromno dela. Po uspešno končanem tekmovanju je Lucija Polav-der povedala, da je tekmovanje na domačem terenu nekaj posebnega: »Telo da več od sebe kot ponavadi. Vesela sem zmage, saj je to peta zmaga na sedmem turnirju v Celju, zato je še toliko večje zadovoljstvo. Sicer pa o samem tekmovanju prej ne razmišljam, saj je pred tem veliko dela s pripravo turnirja. Ko pogledam žreb pred začetkom tekem, potem šele vem, da sem na tekmovanju. Osredotočena sem predvsem na svetovno prvenstvo. Trenutno si želim, da ne bi bilo poškodb in da bi nemoteno trenirala, ker je potem vse mogoče.«
Urška Žolnir je v dvorani Zlatorog znova ugnala vse nasprotnice in zasluženo stopila na najvišjo stopničko.
V kategoriji do 57 kg je bila Vesna Dukič tretja. Nedeljski tekmovalni dan sta uspešno kronali tudi Petra Nareks in Ana Velenšek, ki sta zasedli drugi mesti. Prva v kategoriji do 52 kg,
druga do 78 kg. Uspešen vikend celjskih judoistov je s tretjim mestom (do 66 kg) kronal Roki Drakšič, ki je po zmagi v tekmi za tretje mesto dejal: »Medalja je, ampak je grenak priokus,
saj sem bil v polfinalu po sodniški odločitvi diskvalificiran. Meni se ni tako zdelo, a sodnik ima na koncu vedno prav. Polfinale je bil tako izgubljen, a sem potem slavil v tekmi za tretje mesto in odnesel medaljo. Je pa bila ta tekma nekakšno prehodno obdobje, ko začenjamo priprave na svetovno prvenstvo, da vidimo, kakšni sta stanje in forma.« Avgustovsko svetovno prvenstvo bo v Parizu.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Marjan Fabjan in njegovi tekmovalci so imeli ogromno dela, da je tekmovanje uspelo.
Tadej Kotnik med »grofi«
Nogometaši CM Celja so konec tedna odigrali medsebojno tekmo v Šentjurju. Zasedba Damjana Romiha pa ima tudi novega člana. »Grof« je postal Tadej Kotnik, ki je v pretekli sezoni nosil dres Simer Šampiona.
19-letni Kotnik je nogometno pot začel v Simer Šampionu, kjer se je od mlajših selekcij, prebil vse do članskega moštva. V sezoni 2010/11 je nosil tako dres mladinske kot članske zasedbe. S slednjo se je ob koncu razveselil uvrstitve v drugo nogometno ligo. Igra lahko kot napadalec ali vezist. Po podpisu enoletne pogodbe je Tadej Kotnik povedal, da so občutki neverjetni: »Vesel sem, da sem dobil priložnost, da se pridružim CM Celju. Ponujeno priložnost bom poskusil izkoristiti na najboljši možen način.«
Varovanci Damjana Romiha so se v soboto pomerili na medsebojni tekmi. Igralci so bili razdeljeni na »oranžne« in »zelene.« Prvi so slavili s 6:5, vendar pa rezultat po besedah Romiha ni bil v ospredju. »Trenutno delamo na kondicijski pripravljenosti. Na preizkušnji imamo tri igralce iz nižjih lig in postopoma bomo lahko videli, ali bo kdo ostal z nami,« je povedal. Celjsko moštvo bo jutri odigralo prvo prijateljsko tekmo, potem ko se bo v Kranju pomerilo s Triglavom. V soboto bo rumeno-modrim v Ljubljani nasproti stal SPINS (Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije).
MITJA KNEZ
Lucija Polavder Francozinji Elilie Andeol v finalu ni dopustila nikakršnih možnosti za zmago.
Priznanja mladim športnikom
Športna zveza Celje, ki združuje 57 društev, vsako leto najuspešnejšim mladim športnikom podeli pokale.
Zveza, ki podeljuje pokale najboljšim športnikom na podlagi pravilnika o priznanjih in nagradah, je letos nagradila mlade športnike iz 15 celjskih klubov in društev. Največ priznanj, kar 14, so prejeli Atletsko društvo Kladivar ter Ženski rokometni klub Celje - Celjske mesnine in moški Rokometni klub Celje Pivovarna Laško. Judo klub Sankaku jih je prejel pet, štiri priznanja oziroma štirje pokali so pripadli Kajak-kanu klubu Nivo, po tri sta prejela Kegljaški klub Celje in Smučarsko društvo Unior, dve je prejelo Avto-moto društvo Šlander, po eno priznanje pa so prejeli Drsalni klub Celje, Judo klub Iva Reye, Društvo za karate Celje, Policijski klub borilnih veščin Celje, Plavalni klub Neptun, Celjski šahovski klub ter Tenis klub Celje. Priznanja so prejeli posamezniki in posameznice, ki so bili v preteklem šolskem letu državni prvaki ali visoko uvrščeni na mednarodnih tekmovanjih.
MOJCA KNEZ
V nedeljo je bilo na Šmar-tinskem jezeru mednarodno tekmovanje v plavanju, ki se ga je udeležilo 30 tekmovalcev.
Tekmovanje, ki ga je organiziral Klub triatlon Celje, je poleg slovenskih privabilo še makedonskega in srbskega plavalca. Merili so se v treh disciplinah oziroma treh razdaljah. Na najdaljši progi pet tisoč metrov je bil s časom 1 ura in 25 minut najhitrejši Dejan Kardža z Raven na Koroškem, na 1.500-metrski razdalji je z 29 minutami in 49 sekundami slavil Celjan in član ŠRK Celje Sandi Ivančič, na najkrajši preizkušnji 800 metrov pa je bil najhitrejši Srb Saša Jovano-vič, ki je razdaljo preplaval v 17 minutah. »S to tekmo se je zaključilo letošnje dogajanje na Šmartinskem jezeru, vsaj kar se plavanja tiče, ki je postalo za plavalce nepogre-
»Nisem si mislil, da bo to prišlo v javnost«
Menim, da v Celju ter bližnji in daljni okolici ni več človeka, ki ne bi vedel, kdo je Simon Brus. Je mlad kaja-kaš, član KKK Nivo Celje, ki zadnji dve leti dosega odlične rezultate v mladinski konkurenci, letos pa je piko na i dodal še med člani.
Potem ko je lani slavil na eni najkakovostnejših tekem takoj za evropskim in svetovnim pokalom, teen cupu, je uspeh nadgradil še s srebrom na svetovnem mladinskem prvenstvu, krono pa postavil na olimpijskih igrah mladih v Singapurju, kjer se je okitil z zlatom v slalomu na mirnih vodah. Tekmuje tudi na divjih vodah, kjer se je letos izkazal za nepogrešljivega člana članske reprezentance.
»Zlato z evropskega prvenstva v moštvenih vožnjah mi veliko pomeni, saj takega uspeha nisem pričakoval. Smešno se mi zdi, ko me vsi sprašujejo, kakšni so občutki, saj tega ne znam opisati,« začne pripovedovati zgodbo o uspehu dijak Gimnazije Lava.
V Seu d'Urgellu ste bili prvič član članske reprezentance in takoj osvojili zlato na evropskem prvenstvu. Ste to pričakovali?
Sam ne, vendar so drugi. Menil sem, da bi lahko dobro vozil, sploh ekipno, kjer smo skupaj s Kauzerjem in z Me-gličem nato postali prvaki, a glede na to, da sem bil prvič tam ....
Veljate za zelo sproščenega in zrelega mladeniča, ki ve, kaj hoče.
Vse, kar počnem, delam z veseljem. Ko vozim kajak, sem neobremenjen, saj bolj kot si živčen, več napak lahko narediš na tekmovanju.
Zdaj ste član mladinske in članske reprezentance. Je naporno?
Zaenkrat še ne in mislim, da tudi ne bo. Sicer se mi še vedno zdi bolj pomembno mladinsko tekmovanje, sploh evropsko prvenstvo, kjer imam veliko možnosti za visoke uvrstitve. To bom že kmalu videl, saj bo prvenstvo prihodnji mesec v Banja Luki. Vendar to ne pomeni, da si ne želim dobrih mest tudi v članski konkurenci.
Zlato evropsko kolajno ste posvetili Nejcu Pangerlu. Zakaj?
Čeprav Nejca ne poznam dobro, vem, da je izvrsten športnik, ki ga je napadla zahrbtna bolezen, rak. To se mi je zdela lepa gesta, saj si lahko le predstavljam, kako mu je, ko se ne more ukvarjati s športom.
Najprej ste bili plavalec, nato ste prešli v kajakaške vode. Kako to?
Dve leti sem plaval, nato leto dni nisem treniral ničesar. Za kajak pa me je pri 11 letih navdušil oče. Začel sem na jezeru, kjer sem se na začetku veliko prevračal, nato smo šli na Savinjo. V vsem tem času sem zamenjal veliko trenerjev, a uspehi so se začeli, ko je v naš klub prišel Aleš Kuder, ki je res dober trener.
Glede na to, da ste polno zaposleni s treningi, imate
verjetno bolj malo prostega časa. Kako ga preživljate?
Takrat se predvsem družim s prijatelji, grem v kino ali gledam filme.
Kako so vas sprejeli sošolci, ko ste prišli z zlatom iz Španije?
V šoli so ekrani, kjer se pojavljajo moje ime in čestitke. Ko sem prišel v razred, so mi vsi ploskali, čestitali so mi tudi profesorji. Bil sem zelo presenečen, ker si nisem mislil, da bo to šlo v javnost, saj kajakaštvo ni smučanje, ki se ga kar naprej izpostavlja.
Kaj pa dekleta?
Star sem 17 let in rekel sem si, da si vsaj v srednji šoli z njimi ne bom »kompliciral« življenja. (smeh)
MOJCA KNEZ Foto: SHERPA
Simon Brus
)s
nih onov
Sandi Ivančič
šljivo,« je dodal organizator Jože Tanko.
MOJCA KNEZ
Konec ugibanj o trenerju
Ugibanj o tem, kdo bo
trener članske košarkarske ekipe Zlatoroga, je konec. Včeraj je uprava kluba na novinarski konferenci predstavila novega stratega Rada Trifunoviča.
Najboljša ekipa rednega dela državnega prvenstva ima novega trenerja. Triletno zvestobo je »pivovar-jem« obljubil 38-letni Rado Trifunovič, ki je do sedaj vodil domžalski Helios. Prav tako bo naslednja tri leta v Laškem ostal domači igralec Danijel Vujasinovič, ki je obenem kandidat za nastop na evropskem prvenstvu v Litvi.
Novega trenerja imajo tudi polzelski Hopsi. Po odhodu Tončija Mašine, ki je ekipo popeljal do šestega mesta v državnem prvenstvu, je njegovo mesto zasedel Jernej Kobale, dolgoletni košarkar te savinjske zasedbe. Kobale je uspešno vodil mlajše selekcije Hopsov, v prihajajoči sezoni pa se bo preizkusil še kot strateg članov.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
Jernej Kobale »Kobi« se bo v prihodnji sezoni preizkusil kot trener članske ekipe.
Marina Tomič je končno dosegla normo za svetovno prvenstvo, ki bo konec avgusta v Daeguju.
Slovenija izpadla, Tomičeva na SP
Slovenska atletska reprezentanca je na evropskem prvenstvu v turškem Izmirju zasedla predzadnje, 11. mesto in tako izpadla v drugo ligo.
Člani izbrane vrste so bili tudi celjski in velenjski atleti. Med njimi so bili članica AK Šentjur in najboljša metalka kopja Martina Ratej, ki je prvi dan tekmovanja razveselila tako sebe kot ostale kolege, ko je Sloveniji po dveh letih priborila zmago. Celjska tekačica Marina Tomič je zadnji dan prvenstva v teku na 100 metrov ovire zasedla tretje mesto in z rezultatom 13,10 dosegla normo za svetovno prvenstvo, tako da je bil vsaj to obliž na rane reprezentance. Popravila je tudi osebni rekord, zato je bilo njeno veselje še toliko večje.
V Turčiji so bili še Špela Hus, Andrej Batagelj in Maruša Černjul iz Kladivarja, od velenjskih tekmovalcev pa sta izbrano vrsto dopolnjevala Boštjan Buč in Petra Šink. Žal pa dve dobri uvrstitvi nista bili dovolj, da bi Slovenija obstala v ligi najboljših, od 12 reprezentanc je bila boljša le od Hrvaške.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
Golte v
kraljevski
etapi
Včeraj se je s četrto etapo končala Dirka po Sloveniji, tretja etapa je imela cilj na Golteh
Kraljevska etapa 18. Dirke po Sloveniji se je začela v Tržiču, nadaljevala skozi Kranj, Kamnik, Črnivec, Kranjski Rak vse do Mozirja in zaključila 170 km dolgo turo na Golteh. Tretja etapa velja za eno težjih, saj imajo kolesarji pred ciljnim vzponom še dva gorska medcilja. Golte so bile letos sploh prvič gostitelj cilja etape.
Zmagal je Italijan Diego Ulissi, ki je bil tudi skupni zmagovalec dirke. Pri rosnih 21-letih, šele drugo sezono se profesionalno ukvarja s kolesarjenjem, je Ulissi uspel premagati nekatere svetovno znane kolege, zato mu napovedujejo, da bo v prihodnosti gotovo krojil svetovni vrh. Med tekmovalci okoliških klubov ni bilo vidnejših uspehov, omeniti velja le tekmovalca Perutnine Ptuj Roberta Vrečerja, sicer Celjana, ki je bil skupno tretji in je za zmagovalcem zaostal le 38 sekund. Vrečerja smo predlani spoznali tudi na vzponu na Celjsko kočo, ko je porušil dotedanji rekord na tej preizkušnji. Gledalci, ki so spremljali dirko, so imeli na poti iz Mozirja do Golt kaj videti in tako bo tudi na prihodnji Dirko po Sloveniji, saj so bili organizatorji nad kraljevsko etapo navdušeni.
MOJCA KNEZ
Nepregledna množica ljudi, željnih užitka, na letošnjem petem pikniku Katrce
Dobra volja na petem pikniku Novega tednika in Radia Celje
Pa smo zvozili. Peti piknik Katrce Novega tednika in Radia Celje. Uspešno smo vi-
jugali med ovirami dolgotrajnih priprav kot smučar med količki. Ko smo s posebnimi očali, ki dajejo občutek alko-holiziranosti, skušali zvoziti še med količki centra varne vožnje na letošnjem pikniku Katrce, sicer mnogi nismo bili tako uspešni. Je pa uspel lov celjskih policistov s policistko Klavdijo Winder, ki so ujeli prav posebna lopova in ju pripeljali na oder piknika Katrce! Na njem se je zvrstilo več kot 20 glasbenikov, z dobro voljo
in pozitivno energijo pa smo že po prvi uri priklicali sonce in s tem tudi panoramski ogled z balonom iz zraka. Številna presenečenja so se vrstila eno za drugim in morda je za to kriva prav energijska ploščica, ki si jo je prislužil nekdo od obiskovalcev in ki daje energijo tudi v uredništvu Novega tednika in Radia Celje. Predvsem pa ste energija za naše ustvarjanje vsi tisti, ki ste prišli na piknik.
SB
Foto: NATAŠA MÜLLER
Župan občine Vojnik Beno Podergajs je direktorju Novega tednika in Radia Celje Srečku Šrotu izročil spominsko sliko, v zahvalo za gostovanje v Vojniku pa mu je spominsko darilo izročil tudi naš direktor.
Daniel Selinšek iz turistične agencije Relax je izžrebal srečnico, ki bo 13. septembra odšla na brezplačen dopust v Zadar za teden dni, kjer bo obiskovalce zabavala tudi animacijska skupina Novega tednika in Radia Celje. Greste zraven?
Bilbi je navdušila s svojimi uspešnicami in na odru tako kot številni glasbeniki eno od skladb poklonila Za odlično izvedbo letošnje Katrce sta se s poljubčkom predstavniku vojniških gasilcev Zdenku Vrenku Brendiju. Za dobro voljo so s posebnim šov programom poskrbeli Vagabundi.	zahvalili Simona Brglez in Klavdija Winder.
Voditeljica prireditve Klavdija Winder je na prizorišče prišla s Policijsko upravo Celje, ujela pa je dva Natalija Verboten je malega Maxa pustila doma v varstvu babice, na pikniku Katrce pa poskrbela za dobro »lopova« - Štamperlovega Pepija in Požrešjekovega Mihača.	voljo ob glasbi in klepetu z obiskovalci.
Posebnost letošnjega piknika je bil obisk Arabsko-slovenskega društva Rozana. Še posebej je obiskovalce očarala orientalska plesalka Sara.
Ob petem rojstnem dnevu smo zarezali v torto velikanko. Z leve: Simona Brglez, Klavdija Winder, Srečko Šrot, Janja Intihar in Tatjana Cvirn. Torto so naredili v slaščičarni Jelka z Dolge Gore. V torti se je skrival zlat prstan Zlatarstva Tajnšek iz Celja.
Problem slovenskih cest so tudi vozniki tovornih vozil
Redkokateri voznik tovornega vozila ne krši predpisov - Preutrujeni in tudi pijani
V zadnjih dveh letih je na Celjskem v nesrečah umrlo pet voznikov tovornih vozil, pri čemer do hudih poškodb prihaja tudi zaradi napak voznikov. Pogosto so za volanom preutrujeni in ne upoštevajo cestnih predpisov, tudi tovora nimajo vsi pravilno naloženega ali pritrjenega. Policisti so jih lani na našem območju kaznovali skoraj pettisoč-krat in ni malo takšnih, ki vozijo tudi pijani. Vozniki tovornih vozil, ki so dnevno na cesti po več kot deset ur, so pravzaprav tempirana bomba za volanom ...
Med kršitelji je največ tujih voznikov, predvsem Romunov in Bolgarov, kar je tudi skrb vzbujajoče. Če ti povzročijo prometno nesrečo in iz naše države odidejo, je težko pričakovati, da bodo za to kdaj odgovarjali. Najhujše nesreče, ki jih povzročijo vozniki tovornih vozil, se zgodijo v avtocestnih predorih, kjer pri trčenjih pride do požarov. To otežuje reševanje, kar je dobro znano predvsem gasilski ekipi, ki je 24 ur na dan dežurna na avtocestni bazi na Vranskem in ki je zaradi hitrega posredovanja v takšnih dogodkih že preprečila številne
Postaja prometne policije Celje je do zdaj izdala že več tisoč zloženk z opozorili in s preventivnimi nasveti za kolesarje in motoriste. Zloženko, namenjeno voznikom tovornih vozil, so pretekli teden izdali v štiri tisoč izvodih. Delili jim jo bodo ob kontrolah prometa. Kot smo že pretekli teden pisali, so v zloženki navedli vse pomembne podatke, ki jih ob vstopu v našo državo morajo poznati tuji vozniki in tudi slovenski. »Ravno ob vstopu v Slovenijo imamo table, ki opozarjajo na omejitve hitrosti, manjka pa znak, ki voznikom osebnih vozil s priklopnimi vozili oziroma prikolicami nakazuje, kolikšna je lahko največja njihova hitrost. Ta znak smo zdaj dodali v to zloženko, saj opažamo, da tudi ti vozniki prekoračujejo dovoljeno hitrost vožnje,« je dejal vodja izmene na Postaji prometne policije Celje Ljubo Poglajen.
Cariniki pri nadzoru preverjajo tudi, ali vozniki uporabljajo morda kakšne primesi pri pogonskem gorivu.
katastrofe. Nekateri vozniki tovornih vozil so še malomarni, saj - kot pravijo na policiji - redko kdaj ustavijo voznika, pri katerem kršitev ne najdejo.
Skoraj nihče ne upošteva prepisanega časa vožnje, vsi namreč vozijo krepko več kot je to zanje dovoljeno. Dnevno smejo voziti 9 ur, dvakrat tedensko lahko tudi 10 ur. Pomembna so določila o obveznem odmoru, ki
nega vozila ustavil, kdaj je začel vožnjo in kako hitro je vozil. To jim omogoča pre-
gled digitalnega tahografa, ki vsebuje vse podatke kar za 29 dni nazaj.
Toda vozniki niso kar tako in želijo uniformirance pogosto prelisičiti. Trenutno to počnejo z navadnim magnetom (ki se lahko vzame iz vsakega večjega zvočnika). Tega nato namestijo na napravo, ki povezuje vgrajen
Pogosta kršitev voznikov tovornih vozil je neupoštevanje varnostne razdalje, ki mora zanje biti najmanj sto metrov. Globa za tiste, ki se tega ne držijo, je 300 evrov, novi Zakon o prometnih pravilih, ki se bo začel uporabljati 1. julija, pa poleg denarne kazni kršiteljem prinaša še tri kazenske točke. Ravno prekratka varnostna razdalja je vzrok za nesreče predvsem v predorih.
jih morajo vozniki tovornih vozil upoštevati. »Po štirih urah in pol vožnje se morajo za 45 minut ustaviti. Ta odmor lahko nadomestijo znotraj te 4,5 ure tako, da se enkrat ustavijo za 15 minut, nato mora slediti še 30-minutni odmor,« navaja pomočnik komandirja Postaje prometne policije Celje Matej Černec. V kolikšni meri to vozniki tovornih vozil sploh prakticirajo, celjski prometni policisti preverjajo najmanj trikrat na teden v poostrenem nadzoru. Takrat se na teren odpravijo tudi skupaj s cariniki in prometnimi inšpektorji. S posebno programsko opremo v za to opremljenem vozilu preverijo, kolikokrat in kdaj se je voznik tovor- Tudi cariniki imajo za nadzor posebej urejeno vozilo.
Cestninsko postajo na Vranskem dnevno prestopi 30 tisoč vozil, ena četrtina je tako imenovanega plačljivega prometa, kamor spadajo tovorna vozila, vozila s priklopnimi vozili ter manjša kombinirana vozila z lahkimi priklopniki. V času poletne sezone je tega prometa še več, saj se mnogi s prikolicami ali čolni, natovorjenimi na vozila, odpravljajo na morje.
digitalni tahograf z napravo, ki beleži število vrtljajev vozila. S tem onemogočijo prenos podatkov in policija ob nadzoru ne more priti do izpisa podatkov, ki kažejo na čas začetka vožnje ali na hitrost oziroma na število postankov. Mnoge analize prometnih nesreč pa pokažejo, da vozniki ravno teh pravil sploh ne upoštevajo in da vozijo krepko več od dovoljenega časa.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Nad Terom
iskali
Jureta!
Ponovna iskalna akcija pogrešanega Celjana
V četrtek in petek je bila nad Terom v Savinjski dolini iskalna akcija mladega Celjana Jureta Plevnika, ki je neznano kam izginil aprila pred enajstimi leti.
Primer je vsa ta leta tako zapleten, da policiji nikakor ne uspe najti utemeljenega suma, da je bil fant umorjen, čeprav so v tej zadevi storili izjemo v slovenskem prostoru: kljub temu, da njegovega trupla niso našli, so pred leti spisali kazensko ovadbo. Kaj je policijo spodbudilo k iskalni akciji, ni znano, saj o podrobnostih preiskave vsa ta leta ne govori. Res pa je, da je bil letos spet nekoliko večji tudi medijski »pritisk« na preiskovalce ... V iskalni akciji, v kateri so zaradi izrazito strmega pobočja sodelovali za to opremljeni reševalci, žal pogrešanega niso našli.
Pol leta pogojne kazni za malomarno zdravljenje
www.nowtednik.com
Senat okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedoval sodnik Marko Brišnik, je včeraj specialista nevrologa Marka Grassellija in specialista radiologa Sama Slokana spoznal za kriva zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti. Obsodil ju je na pogojno kazen šestih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta.
Brišnik je v obrazložitvi sodbe dejal, da v tem primeru ni šlo za zelo očitno kršitev oziroma za hudo malomarnost. In čeprav je stopnja krivdne odgovornosti v tem primeru nizka, je nesporno, da je zaradi njune malomarnosti bolnik F. P. umrl. Kot je poudaril Brišnik, je radiolog Slokan koloidno cisto na MR slikah glave spregledal zaradi nenatančnega pregleda slik. Sodišče je ugotovilo, da je šlo za nenamerni spregled, da je verjetno Slokan prej s svojimi razlagami slik rešil tisoče življenj, v tem primeru pa je bila njegova malomarnost usodna. Nevrolog Grasselli pa je, kot se je izrazil Brišnik, sam svoj talec. Tisti dan, ko so F. P. sprejeli zaradi hudih glavobolov, je bil namreč oddelčni zdravnik, zdravnik v ambulanti, lečeči zdravnik F. P. in popoldne še dežurni zdravnik. Ob taki organizaciji dela je nemogoče, ugotavlja sodišče, da ne bi prišlo do napak in malomarnosti. In prav v tem primeru resnega pristopa k zdravljenju ni bilo.
Grasselli ni odredil nobenih dodatnih pregledov, ni se posvetoval z radiologom, zaveden pa je bil z napačno razlago MR slik in z že
prej napačno postavljeno diagnozo, ki jo je postavil drug zdravnik.
V tem primeru je tako šlo za t. i. nezavestno malomarnost, zato jima je sodišče odmerilo najnižjo možno kazen, ki jo predvideva kazenski zakonik za taka dejanja. Sodba še ni pravnomočna, zagovornika obeh pa sta že napovedala pritožbi.
ŠK, foto: SHERPA
Z leve: Samo Slokan in Marko Grasselli
NOVI TEDNIK
OTROŠKI ČA50PI5
17
Oda prijateljstvu
V petek, 27. maja, je OŠ Šempeter v Savinjski dolini v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravila zaključno prireditev Oda. Gre za tradicionalno, že sedmo prireditev. V preteklih letih so se zvrstile Oda športu, glasbi, gledališču, knjigi, šoli in zdravju. Letošnja je bila posvečena prijateljstvu - tisti človeški vrednoti, ki soustvarja naše svetove in nas bogati. Prireditev so popestrile stojnice
v preddverju dvorane, na katerih so bili predstavljeni izdelki, ki so ponazarjali in oblikovali verige prijateljstva. Ob tej priložnosti smo izdali tudi tematsko šolsko glasilo.
Predstavili smo pet sklopov prijateljstva, in sicer Prijateljstvo med nami, Prijateljstvo različnih narodnosti, z otroki s posebnimi potrebami, z živalmi, med generacijami. Vsak sklop je popestril eden od gostov. Na
odru so spregovorili: evropski poslanec Ivo Vajgl, Nuša Konec Juričič, predstojnica Oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, glasbenik Rok Trkaj, Vesna Melanšek, gonilna sila Centra za avtizem, Tatjana Mernik, aktivna članica Kinološkega društva Pluton in Anita Ogulin, sekretarka pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Odo prijateljstvu smo šempetrski osnovno-
Bodoči čebelarji imajo svoj čebelnjak.
Nov šolski čebelnjak v Šentrupertu
V sredo, 25. maja, je nova podružnična šola v Šentrupertu (Laško) dobila v uporabo tudi nov učni čebelnjak. Namenjen je predvsem mladim čebelarjem - krožkarjem, ki pod vodstvom mentorja Andreja Jerneja pridno spoznavajo čebelarstvo. Vodi jih skrb za ohranitev slovenske sivke in želja po ohranitvi oziroma povečanju zanimanja za čebelarjenje v tej idilični vasi nad Laškim.
Učni čebelnjak ob izredno lepi šoli krasi okolico šole, namenjen je učenju čebelarjenja ter druženju ne samo otrok, ampak tudi njihovih staršev. V čebelnjak je postavljenih več različnih panjev, zaenkrat pa so s čebelami naseljeni trije. Po naselitvi vseh panjev s čebelami, za kar bomo poskrbeli laški čebelarji, bodo krožkarji lahko pridelali vsaj 50 kg »svojega« medu.
Otvoritve in predaje čebelnjaka se je udeležil tudi An-
ton Tomec, tajnik ČZS. ČZS v svojem programu namenja veliko pozornosti področju izobraževanja in pomenu čebelarstva. Čebelarski krožki v šolah so uspešna oblika izobraževanja šolarjev, prav tako pa ČZS preko sredstev javnega obveščanja in na številne druge načine osve-šča širšo javnost. ČZS sicer ostaja lastnik darovanega čebelnjaka pet let, potem pa čebelnjak preide v last ČD Laško. Čebelarji ČD Laško smo se obvezali, da bomo nudili mladim čebelarjem vso pomoč, krožkarji pa bodo pod nadzorom mentorja skrbeli za čebele. ČZS je vse krožke oskrbela tudi z zaščitno opravo.
Letošnji pomori čebel v Prekmurju kažejo, da smo do narave še vedno neodgovorni in malomarni. Do povzročiteljev katastrof v naravi smo čebelarji še posebej kritični. Tega se zavedajo tudi mladi čebelarji, ki želijo v svoji okolici ohraniti
spoštljiv odnos do narave. Otroci v Šentrupertu prav gotovo veliko prispevajo k temu. Doseženi rezultati krožkarjev na republiških tekmovanjih v zadnjih letih so dokaz njihovega dobrega dela, nagrada za njihov trud pa je učni čebelnjak.
Čebelarji se zahvaljujemo za moralno in finančno podporo županu občine Laško Francu Zdolšku, Dimitriju Grilu, vodji oddelka za družbene dejavnosti v občini Laško, ki je poskrbel, da je čebelnjak postavljen v urejeno okolje, ravnateljici OŠ Primoža Trubarja Laško Ljudmili Pušnik, ravnateljici PŠ Ireni Gaberšek ter Renati Kolšek s podružnične šole Šentrupert, ki so se aktivno vključile že v priprave za postavitev čebelnjaka, potem pa vse do zaključka pomagale. Zahvala tudi družini Horjak, ki je velikodušno odstopila zemljišče in ki sicer aktivno sodeluje v čebelarskih vrstah.
JOŽE BLAGOTINŠEK, tajnik ČD Laško
šolci posvetili medsebojnim odnosom, sprejemanju drugačnosti, odnosu do živali
in povezovanju različnih generacij. Vse to smo spoznavali tudi s starši, z Vrtcem
Šempeter, II. OŠ Žalec, Centrom za avtizem, z varovanci Doma Nine Pokorn Grmovje, univerzo za tretje življenjsko obdobje in z zvezo prijateljev mladine. To složnost smo pokazali tudi v zaključni pesmi Mesto sanj, ko smo na odru skupaj zapeli otroci, starši in učitelji.
Letošnja prireditev je bila v vsem presežek. Z roko v roki - z učenci, učitelji, starši, mlajšimi, starejšimi, drugačnimi - smo ustvarili pravi plesno-glasbeni- kul-turno-umetniški večer, ki se ga bomo z radostjo v srcu spominjali še dolgo.
Kolektiv in učenci OŠ Šempeter
Mladi gasilci na Kalu
Mladinska komisija Gasilske zveze Vojnik-Dobrna je v maju pripravila tridnevno taborjenje za najmlajše. Tabor je bil v prijetnem planinskem okolju Kala, udeležilo pa se ga je 47 mladih in deset mentorjev iz vseh šestih društev naše gasilske zveze.
Za vsak dan smo si zadali določene obveznosti. V petek smo se zbrali pred gasilskim domom v Vojniku, od koder smo se podali na Kal polni veselja in pričakovanja. Ko smo prispeli, smo se razdelili po sobah. Prišli so gasilci iz Vojnika z avtomobilom GVC 16/25 in nam predstavili opremo v vozilu in za kaj se uporablja. Otroci so bili najbolj veseli, ker so lahko preizkusili dihalni aparat. Preizkusili so se z gašenjem pri normalnem tlaku ter z načinom gašenja pri visokem tlaku. Ugotovili so, da se pri visokem tlaku porabi manjša količina vode
in da je ta način bolj učinkovit. V soboto smo začeli z budnico, saj nas je zbudil mentor Uroš s harmoniko. Sledila je telovadba, ki jo je vodil mentor Robi. Nadaljevali smo z zajtrkom, po njem pa smo izvedli predavanje, saj je bilo v ospredju gasilsko izobraževanje za pridobitev znanj osnovnih, najmlajšim gasilcem razumljivih vsebin. Svoje spretnosti so mladi lahko pokazali pri vezanju vozlov, nudenju prve pomoči, gašenju z gasilnikom in drugih veščinah. Po kosilu so se mladi pomerili v različnih igrah z vodo in brez nje. Tabor je bil v znamenju preizkusov znanja za preventivno značko. Vsi kandidati so uspešno opravili preverjanje in so s ponosom prejemali priznanja in svoje prve čine. V nedeljo je bil prav prijeten tudi vzpon na Mrzlico in vrnili smo se z dodatno energijo, ki smo jo
porabili na igrišču v raznih športnih igrah in polivanju z vodo - mentorjev, seveda.
Ob družabnih večerih je bilo veliko smeha in dobre volje, saj so med seboj odkrivali »Gasilske talente«. Mentor Uroš je poskrbel za dobro glasbo ob tabornem ognju, naši mladi pa so z njim veselo zapeli različne pesmi. Vse tri dni smo se imeli odlično, saj smo združili prijetno s koristnim, ob tem so se stkala še nova prijateljstva.
Prav je, da se zahvalimo GZ Vojnik-Dobrna, ki nam je omogočila to taborjenje, strokovnim sodelavcem za prijetno izobraževanje, mentorjem - saj je tabor minil brez nezgod - in tudi vsem mladim, ki so bilo tako prijetni in so dokazali, da rastejo v prave gasilce.
PETRA TRŽAN, predsednica mladinske komisije GZ Vojnik-Dobrna
Ko je ljubezen do športa
nagrajena
Atletika velja za kraljico športa, zato ne preseneča, da se številni učenci vanjo zaljubijo že dokaj zgodaj. Učenci OŠ Polzela niso pri tem nobena izjema.
Medobčinskega atletskega tekmovanja v Žalcu se je udeležilo kar nekaj učencev, najuspešnejši pa so bili Matevž Kunst (met vorteksa), Miha Plevčak (60 m) in Ina Rojnik (300 m), saj so se uvrstili na državno atletsko tekmovanje v Mariboru. Tudi tam so dokazali, da so pravi borci.
Zares izjemen uspeh je dosegel sedmošolec Matevž Kunst, ki je postal državni prvak v metu vorteksa. Ali so mu pri tem pomagali trdi treningi rokometa, vesta samo on in njegova mentorica Lotti Blatnik. Eno pa vemo vsi, ki ga poznamo. OŠ Polzela in sebi je priboril naslov, ki bi mu ga zavidal in hkrati privoščil športnik, rekreativec ali nekdo, ki se s športom sploh ne ukvarja. Rečemo lahko torej samo še to: »Matevž, ponosni smo nate in na tvoj uspeh. Verjamemo, da na boš razveseljeval tudi v prihodnje.«
KARMEN ZUPANC
Matevž Kunst
Dijaki pri petju eko himne
Slovenija - moja domovina
V petek, 27. maja, je bila na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja Celje zaključna prireditev projektnih dni Slovenija - moja domovina. Dijaki so vse leto razmišljali o svoji domovini, letos namreč obeležujemo 20-letnico slovenske samostojnosti, in v raznih delavnicah z različnih področij so raziskovali, kaj je tisto tipično slovensko, kaj nas loči od drugih narodov.
Prireditev smo začeli s himno, v nadaljevanju pa smo si ogledali predstavitve osmih delavnic. Pod mentorstvom Milana Andrica smo skušali
izvedeti, ali so megaliti tudi pri nas. Delavnico z naslovom Arhitektura brez arhitekture, brez arhitekta je vodila Tanja Barle. Z narodnozabavno glasbo v Sloveniji, ki je del naše popularne kulture, so se ukvarjali pod vodstvom Mojce Kostanjšek, slovenske znanstvenike pa so spoznavali v delavnici, ki sta jo vodila Igor Kastelic in Aleš Dobnik. Pod mentorstvom Marjete Petriček smo si ogledali tipične slovenske domove, dijaki, ki so sodelovali v delavnici Slovenski pesniki o svoji domovini, pa so se nam pod vodstvom Nine Markovič Korent predstavili z dramatizacijo treh domovinskih pesmi slovenskih pesnikov. Pod vodstvom Mirana Škorjanca smo primerjali tudi gradnjo in večje posege v prostor v prejšnjem stoletju in danes. Ob koncu prvega dela pa so nas dijaki pod mentorstvom Marlenke Žolnir Petrič popeljali tudi na ogled najzanimivejših mostov v naši ožji in širši okolici.
Ker pa izražamo ljubezen do svoje domovine tudi s pozitivnim odnosom do okolja,
v katerem živimo, je bil drugi del prireditve ekološko obarvan. Ob tej priložnosti smo po dveletnem sodelovanju v projektu Ekošola kot način življenja podpisali tudi ekolisti-no in medse povabili nekatere predstavnike organizacij in inštitucij, s katerimi sodeluje naša šola. Po ogledu zadnjih treh delavnic na temo ekologije so nacionalni koordinator ekošol Slovenije Gregor Cerar, podžupan Mestne občine Celje Janko Požežnik, predstavnica družbe za ravnanje z odpadki Simbio Helena Kojnik in predstavnica podjetja Fit media Vanesa Čanji potrdili naše nadaljnje sodelovanje. Ekolistino so v nadaljevanju podpisali tudi predstavnik staršev Miran Roškarič, predstavnica dijakov Valentina Novak, ravnateljica Irena Posavec ter koordinatorica projekta Alenka Lah Kalan. Bogat kulturni program, ki sta ga vodila Andraž Černivšek in Anja Marinkovič, dijaka 2. letnika programa okoljevarstveni tehnik, smo zaokrožili s pesmijo Domovina, še na mnoga leta.
IP
Osemnajst let osmice
Letošnji jubilejni pohod Turistične osmice sta ponovno pripravila Vinogradniško društvo Štefan in športno društvo iz Svetega Štefana.
Pokrovitelj je bila Krajevna skupnost Sveti Štefan. Na čelu pohoda so bili konjeniki domačega konjeniškega društva in vodnici Jana Golob in Amadeja Čavš. Pohodniki so krenili izpred gasilskega doma do Lekmarja in naprej do Planinškove gorce v Šentjanžu, kjer je bil prvi postanek z okrepčilom. Pot se je nadaljevala do Babne Reke do Mužerlinovih, tam je bi kratek ogled modernizirane molže krav in zbiralnice mleka. Na Svetem Štefanu je pohodnike čakal topel obrok, sledilo je veselo druženje z ansamblom Mimo pisk in bogatim srečolovom.
MILENKA BLAŽEVIC
Po 60 letih spet v istem razredu
Še je živ spomin na OŠ Šentjur iz leta 1950/51, ko so učenci v 1. razredu s stisnjeno pestjo ob čelu pozdravljali tovarišico Maro Šumej - Stopinšek!
Nepozaben je tudi spomin na prve črke in številke, prvo čitanko, račune, prve ljubezni in še veliko doživetega. Po 60 letih so se takratni sošolci ponovno prešteli v istem razredu, v isti šoli. Izostanki so bili neopravičeni, razen če so imeli
mamino opravičilo. S seboj so prinesli polno prijetnih spominov iz preteklosti. Zaključek srečanja, ki ga je pripravila Frida Romih iz Vrbnega pri Šentjurju, je bil pozno popoldne v gostišču Jug v Šentjurju.
FR
Polna dvorana kulturnega doma v Štorah je z zanimanjem prisluhnila pripovedi Vlaste Nussdorfer.
Vlasta Nussdorfer v Štorah
V organizacijskem odboru, ki je v naš kraj povabil Vlasto Nussdorfer, da predstavi svoje knjige in dejavnost Društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč, smo veseli sodelovanja z Občino Štore in županom Miranom Jurkoškom, ki nam je prireditev omogočil v Kulturnem domu Štore. Prireditev je bila namenjena vsem občanom, šolam in vrtcu.
Poleg vabljenih gostov so se prireditve udeležile tudi članice ŽO SDS Štore in predstavniki SDS Laško. V velikem številu so se prireditve udeležili tudi prostovoljke in prostovoljci celjske regije (projekt Starejši za starejše), ki ga vodi koordinatorka Ivanka Tofant. V veliko čast nam je bilo, da smo lahko gostili Vlasto Nussdorfer, žensko, ki s svojim poslanstvom po-
maga sočloveku in prepoznava človeka v stiski, ki na tem področju deluje že vrsto let. Predstavila nam je zgodbice, ki so se močno dotaknile naših src in to srečanje nas vsekakor ni pustilo ravnodušne. Da je ta tema v svetu še kako aktualna, vidimo v vsakdanjih poročilih, novicah, na koncu koncev tudi v našem lastnem okolju. Ravno zaradi tega smo se odločili, da o tej, za nekatere tabu temi, vsi skupaj glasno spregovorimo. Zanimiva so bila tudi vprašanja iz občinstva, na katera je Vlasta Nussdorfer odgovorila s primeri vsakdanjega življenja. Dopoldne opravlja delo v službi kot državna tožilka, v popoldanskem času pa se posveča Belemu obroču. Zaupala nam je, da svoje poslanstvo širijo tudi v sosednje države. V dvorani se je čutila neverjetna energija in toplina, ki jo izžareva Vlasta Nussdorfer. Je strokovnjakinja, ki vedno
znova širi svojo odgovornost iz načela transparentnosti, ki je pomembno predvsem do širjenja informacije, ki so javnega značaja.
Prireditev je povezovala letošnja dobitnica občinskega priznanja Mirela Mustic, ki je tudi sestavila nekaj pesmic na temo Belega obroča, predstavile so jih deklice iz skupine Pojoče zvezdice. To so desetletne deklice iz spodnjih Štor, ki jih vodi Verica Štante. Pesmic je bila še posebej vesela naša gostja, ki si je zaželela, da se objavijo na spletni strani društva Beli obroča. Občinstvo je lahko prisluhnilo čudovitim zvokom citer, na katere je igrala Patricija Gajšek, in flavtistki Emi Ka-čičnik. Po izčrpni predstavitvi in zanimivih vprašanjih, smo v avli nadaljevali z druženjem ob dobrotah, ki so jih pomagale pripraviti prostovoljke od Rinke do Sotle.
DANICA PISANEC
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Ponosni na nemško jezikovno diplomo
Izpit iz nemške jezikovne diplome (Deutsches Sprachdiplom, Niveau C1), ki ga na Srednji ekonomski šoli Celje izvajamo že enajsto leto, je namenjen dijakinjam in dijakom, ki imajo kakovostno znanje nemščine in imajo radi tuje jezike.
V letošnjem šolskem letu štirje dijaki in vsi so izpit so izpit iz NJD opravljali uspešno opravili. NJD pred-
stavlja pomembno dokazilo o kvalificiranosti in bonus pri prijavi za delovno mesto doma ali v tujini. Visoka vrednost NJD se kaže tudi v tem, da se izpit nahaja v zgornji lestvici Evropskega
referenčnega okvirja. Prav tako se zahtevano znanje nemškega jezika za študij na nemških univerzah in visokih šolah dokazuje z NJD Konference Ministrstva za kulturo ZR Nemčije.
Letošnja slavnostna podelitev diplom je bila 25. maja pri veleposlaniku ZR Nemčije v Sloveniji Werner-ju Burkartu v njegovi rezidenci v Ljubljani. Navzoči so bili tudi: koordinator in svetovalec za nemški jezik Reinhard Zuhlke, ravnatelji, programski učitelji in predstavniki nemškega veleposlaništva. Dijake sta na izpit pripravljali učiteljici Marjeta Marko in Tatjana Ivšek. Obema mentoricama se zahvaljujemo za odlično opravljeno strokovno delo.
Diplome so prejeli: Robert Urankar, Srednja ekonomska šola Celje, Doroteja Anderlič in Nina Pušnik, Gimnazija Celje - Center ter Sonja Kugonič, Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko.
Vsem dobitnikom diplom iskreno čestitamo in želimo, da osvojeno znanje še nadgradijo in izkoristijo možnosti, ki jim jih odpira znanje tujih jezikov.
MARIJA SODIN, koordinatorica NJD
Sramota sredi Celja
Že pred dobrim letom je bila objavljena slika zapuščenega bunkerja nasproti Mobitela v Celju, v parku, ki je last Župnije svetega Danijela. Takrat je bil odgovor, da mora zadevo urediti župnija, ki je lastnica parka, a se do danes ni nič uredilo, ampak so še vrata v bunker bolj na široko odprta z raznimi odpadki, človeškimi izločki in tudi kakšna narkomanska igla se najde zraven. Ker se bunker s ceste zaradi žive meje ne vidi, je najbrž zatočišče raznih skupin in posameznikov in ne bi bilo čudno, če bi kdaj v notranjosti bunkerja odkrili kakšno človeško truplo. Inšpekcijske službe MO Celje bi morale »naložiti« lastniku, da stvar sanira in ustrezno zavaruje vhod v bunker.
JOŽE JURC
Ljudske pesmi v Rogatcu
V Domu kulture Rogatec je bilo območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Strokovna spremljevalka srečanja, ki ga je pripravil JSKD OI Rogaška Slatina s finančno podporo občin Rogaška Slatina in Rogatec, je bila Vesna Sever.
Na Večeru ljudskih pesmi in viž, kot so organizatorji poimenovali prireditev, so se najprej predstavile članice pevske skupine Kulturnega društva Deteljice, ki so pred kratkim izdale novo zgoščenko ljudskih pesmi. Vsaka skupina je poleg šopka travniškega cvetja in priznanja prejela tudi njihov izdelek. Na odru so se nato zvrstili še pevska sekcija DU Šentjur, ki si je nadela ime Jesensko cvetje,
kot tretji nastopajoči so nastopili Ljudski pevci in godci KD Dobrina, nato pevke KD Ve-koslava Strmška Kristan Vrh, Štefanski fantje, Ljudski pevci s Prevorja z godcema ljudskih viž Dragom Žekarjem in Bogdanom Vodebom, Sestre Jakob z Dobrne, Vaški pevci iz Kostrivnice, kot zadnje pa so nastopile domačinke - pevke iz Rogatca. Prireditev se je končala s skupno pesmijo Prav luštno je res na deželi. Vsaka skupina se je predstavila s tremi pesmimi. Po prireditvi je strokovna spremljevalka, etnologinja in kulturna antropologinja Vesna Sever opravila razgovor z vodji skupin. Podala je nekaj nasvetov in smernic, ki bi vodile k čim bolj izvirni izvedbi. Na vzpodbuden način je skupi-
nam položila na srce nekatera pravila ljudskega petja in igranja. Predlagala je, da skupine v svoj repertoar vključijo pesmi čim starejšega izvora, to so predvsem pesmi običajev, vojaške, pripovedne in ljubezenske pesmi. Pokomentira-la je tudi načine oblačenja in predlagala, da naj ne bi skupine nosile enakih »uniform«, kot je navada pri pevskih skupinah, ki pojejo priredbe in umetne pesmi. Primernejša so oblačila, ki jih oblečejo za »ta boljše« priložnosti ali kot še danes radi rečemo »mašne gvante«. Družabno srečanje udeležencev prireditve v Rogatcu se je nato nadaljevalo v gostišču, kamor se je preselila tudi pesem, ki je odmevala do noči.
MR, foto: VS
aViiKiffc
M

12. SREČANJE LJUDSKIH
& PEVCEM GODCEV
Žaba gleda & išče na Vizijah 2011
Ljudske pevke iz Rogatca
Gledališki skupini Žaba gleda & išče se je letos s predstavo Volilna kampanja ali nekdo te mora imeti rad uspelo uvrstiti v finalni del festivala mladinskih gledaliških skupin Vizije 2011, med 9 najboljših mladinskih gledaliških skupin Slovenije in zamejske Slovenije.
Žaba gleda & išče je študentska gledališka skupina, ki deluje v okviru Prosvetnega društva Vrhovo. Njeni člani Hana Brečko, Ula Brečko, Katarina Klajn, Urška Klajn, Luka Klanšek, Jan Šilec in Žiga Žveplan na široko gledajo v svet in iščejo motive, ki bi se na odru prelevili v razlog za smeh, trenutek za razmislek ali v nepredvidljivo zmes dobrih občutkov. Sladko-ki-sla komedija Katarine Klajn Volilna kampanja ali nekdo te mora imeti rad je ob uprizoritvah doživljala zelo dobre odzive publike, ki so skupino spodbudili, da se z njo prijavi na Festival Vizije. Komedija govori o naivno dobromisle-čem kandidatu za predsednika, o Ljubu, ki tavajoč skozi
predvolilni cirkus spoznava stereotipne družbene razmere in značaje.
Na lokalnem predizboru je predstavo Volilna kampanja ocenil Miha Alujevič in z natančno, pozorno in naklonjeno kritiko skupini odprl pot naprej.
Na regijske izbore se je uvrstilo 45 gledaliških skupin, ki jih je ocenjeval državni selektor Marko Bratuš. Festival je bil od 20. do 22. maja v Novi Gorici. V čudovitem okolju obeh prizorišč (SNG Nova Gorica in gledališke dvorane Gimnazije Nova Gorica) se je v dveh dneh zvrstilo devet predstav, tekmovalni del pa se je v toplem poletnem večeru končal s finalnimi nastopi petih rok skupin.
Nedelja je bila namenjena gledališkim delavnicam, okrogli mizi o videnih predstavah in razglasitvi rezultatov.
Žirija, ki so jo sestavljali igralka in pisateljica Maja Gal Štromar, igralka Medea Novak in frontman skupine Big Foot Mama Grega Skočir, je vizio-narja za najboljšo gledališko
predstavo namenila predstavi Jack (Schaelchen Kaffee) Teatra Šentjanž iz Avstrije, rok vizionarja za najboljšo rok skupino pa je podelila skupini Freeway Machine iz Stične.
V sklepnih govorih in na spletni strani JSKD je žirija poudarila, da sta »vsaka predstava in rok nastop unikum zase in da je bila, čeravno se sliši kot zguljena fraza, odločitev o zmagovalcih težka.« V nadaljevanju so poudarili, da so »mladi tokrat dokazali, da v današnjem atomiziranem svetu še obstajajo posamezniki in skupine, ki si prizadevajo, da ne bi postali upogljiva, ubogljiva horda s plašnicami na očeh, temveč ljudje, ki jih ni strah razmišljati na glas.«
Člani Žaba gleda & išče se iskreno zahvaljujemo vsem, ki na kakršenkoli način podpirate našo dejavnost. Veseli nas, da smo lahko na Vizijah razmišljali na glas in bili slišani. To nam daje zagon, da tudi v prihodnje ne bomo tiho.
ŽABA GLEDA & IŠČE, Prosvetno društvo Vrhovo
IŠČEMO TOPEL DOM
Ajk je mešanec, star 9 mesecev. Našli so ga v Žalcu. Je srednje rasti, prijazen in išče skrbnega gospodarja.
Ava je 6-mesečna mešanka. Doma je bila v Slovenskih Konjicah. Tudi ona je srednje rasti in prijazna.
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/74906-00; internetni naslov www.zonzani.si
Barki je prav tako mešanec, star 11 mesecev. Našli so ga v Šentjurju. Je srednje rasti in prijazen ter išče skrbnega gospodarja.
DELOVNI ČAS	tel. 03/7493210
pon.- pet. 7. 19. ure	g$m 041-618-772 \\Y sob. 7.-12. ure ~
ned. 7. - 8. ure	veterinarskaboliiicašentjur
dežurstvo 24 ur
www.vb-sentjur.si
radiocelje
'fl^' 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Skrbnega gospodarja išče tudi 8-letna Punca. Lastnik jo je oddal, zato potrebuje novega gospodarja. Je večje rasti in prijazna.
PRAV(N)I KORAKI
M I	v	■ v ■
Rubež premičnin
Vprašanje: Moj polnoleten sin še vedno živi z mano in svojo sestro z družino. Ni zaposlen, je alkoholik in brez premoženja. Na sodišču teče že dlje časa izvršilni postopek za izterjavo denarne terjatve. Del dolga sem zanj že poravnala, za preostanek še teče postopek. Upnik je predlagal rubež premičnin. Skrbi me, da se ne bi z rubežem poseglo na stvari, ki so moja last ali last hčere in njene družine.
Odgovor: Iz pisma izhaja, da je izključni dolžnik sin in da poleg njega za njegov dolg ne odgovarja še kdo drug (ne solidarno in ne subsidiarno). To pomeni, da lahko upnik terja poplačilo svoje denarne terjatve le od njega. Zakon o izvršbi in zavarovanju
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154.
določa, da sme kot sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve sodišče dovoliti prodajo premičnin, prodajo nepremičnin, prenos denarne terjatve, unovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nema-terializiranih vrednostnih papirjev, prodajo deleža družbenika in prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet. Upnik je očitno preveril in ugotovil, da dolžnik nima več nepremičnin, zaposlen ni, na bančni račun nima prilivov, ni družbenik kakšne družbe niti nima vrednostnih papirjev. Zato, da se poplača njegova terjatev, ostane le še rubež in prodaja premičnin - kar je tudi predlagal.
Načeloma je lahko predmet izvršbe vsaka dolžnikova stvar. Vendar so iz izvršbe izvzete določene stvari (pomeni, da se ne smejo zarubiti). Tako se na primer ne smejo zarubiti dolžnikova obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni
stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, kolikor je vse to nujno potrebno dolžniku in članom njegovega gospodinjstva; hrana in kurjava, potrebni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva za šest mesecev; delovna in plemenska živina, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolžniku kmetu nujni za kmetijsko dejavnost, ter seme za uporabo na njegovem gospodarstvu in krma za živino za štiri mesece. V primeru, da bi se izvršba na ta sredstva vseeno opravila, lahko dolžnik vloži ugovor. Poleg dolžnika lahko vloži ugovor in predlaga odlog izvršbe tudi tretji (v opisanem primeru mama, sestra, svak), če bi se zarubile njihove stvari. Tretji morajo z verjetnostjo izkazati, da so stvari dejansko njihove, ne pa od dolžnika. Kako in s čim bodo to dokazovali, je odvisno od konkretnih okoliščin in od tega, za kakšno premičnino gre. Če bi upnik ugovoru tretjih nasprotoval ali če bi sodišče njihov ugovor zavrnilo, lahko tretji sprožijo pravdni postopek, kjer bodo dokazovali, da so zarubljene premičnine njihove. Bralka in njeni bližnji torej lahko zavarujejo svoje pravice in premičnine in preprečijo izvršbo na njihove predmete, če bodo pravočasno in pravilno ukrepali.
Mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica
ZAKLJUČNA PRIREDITEV OSME AKCIJE
ZDRAVEGA HUJŠANJA
NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE
NOVI TEDNIK
NASVETI
21
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
ROŽICE IN CAJCKI
Homeopatija 3.
Homeopatska zdravila niso rezultat le špekulacij. Za seboj imajo tudi dolgo dobo poizkusov. Različne razredčene substance je Hahnemann najprej preizkušal na sebi in nato še več mesecev na prostovoljcih. Poskušal je izzvati znake, ki naj bi imitirali bolezen, ki jo bodo zdravili.
Pri preiskovancih so ves dan natančno opisovali vse znake. Prepovedali so jim uživanje kave, alkohola, začimb, čaja, izogibali naj bi se stresu, medtem ko so lahko pili pivo in bili zmerno fizično obremenjeni. Po testiranju so podpisali izjavo o sodelovanju in resničnosti navedb, dobljenih med preizkusom. Preiskovanci so
bili zdravi ljudje, zdravila niso nikoli preizkušali na bolnikih. Podatki so statistično analizirani in lahko trdimo, da predstavljajo prvo uporabo statistike pri analizi učinka zdravil v medicini.
To preizkušanje na zdravih je postalo tudi osnova ostalih preizkusov zdravil v moderni medicini. Tako so preizkusili tudi znani nitroglicerin. Odkril ga je kemik Antonio Sobrero, profesor na univerzi v Torinu. Od odkritja leta 1848 je minilo veliko let. V uporabo je prišlo kot homeopatsko zdravilo in šele od leta 1880 ga uporabijo kot zdravilo za zdravljenje angine pektoris.
Homeopatska zdravila so pripravljena v obliki tinktur
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
oziroma tekočin. Pogosto tudi v obliki pilul, ki so narejene iz sladkorjev, pri čemer se doda osnovna zdravilna tekočina v predvideni razredčitvi. Te osnovne tekočine se pripravljajo z ekstrakcijo snovi iz zelišč, z mletjem suhih organov ali drobljenjem kemikalij, s to-pljenjem, z redčenjem ... Tako se pripravlja tudi ekstrakt iz rastline, ki se uporablja že stoletja v kardiologiji. To je digitalis purpurea. Podobno je z nepozebnikom - hamamelis. Nekateri pripravki vsebujejo le razredčene snovi, kot je navedeno na zdravilu, lahko pa vsebujejo tudi po dve do tri dodane snovi, ki niso razredčene in niso navedene, a imajo
HUJSAIUJI
8-12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
)2/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
k _Dr. Pirnat dj£. Razlagava 29, Maribor
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
e in male
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
^Kuharike Lultue
zdrauiina zeilSča, čaji in čajne mešanice

•'ff
_>o
1:!
¿KJ
i* m
d«
Informacije: 03/4225-100
Podplsanl-a
naslov:
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske hukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanie živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico poiljite na naslov: NT&RC d.o.o., PreSernova 19,3000

Podpis:
v prisotni koncentraciji močan biološki učinek. Tako se pogosto dodaja le rahlo razredčen cinkov acetat ali glukonat, ki lahko povzroči izgubo sluha, vonja, las ...
Zagovorniki tudi med zdravniki
Seznam obsega več kot 1200 snovi. Za vse je določena bolezen, ki jo zdravijo, tako da ima homeopat le nalogo, da natančno izpraša preiskovanca o njegovih težavah, načinu življenja, navadah, sorodstvu, prehrani in vse skupaj v kakšni uri razgovora, ki ne potrebuje fizičnega pregleda, opredeli, poveže v simptome in predpiše zdravilo.
Zaradi tega pozitivnega odnosa, ki se vzpostavi v slabi uri razgovora in zanimanja za življenje in težave bolnika, bo imela homeopatija vedno zagovornike. Ima jih tudi med zdravniki. Vemo, da je placebo učinek močno orožje pri zdravljenju, prav tako kot razgovor, zanimanje za bolezen, skupno reševanje problemov in težav. Velikokrat je zdravilo, ki ga bolnik dobi v obliki tablete, kapljic ali mazila, le še dodatno pomagalo pri reševanju bolezni.
Tega se zaveda tudi zdravnik, ki ima omejen repertoar indiferentnih zdravil, kamor prištevamo tudi večino ho-meopatskih pripravkov. Tako svetujemo spremembo sloga življenja, fizično aktivnost, spremembo prehrambenih navad, obvladovanje stresa, nadzor telesne teže, krvnega tlaka in sladkorja, ureditev medsebojnih odnosov v službi in družini. Vse to zahtevamo od bolnika z le malo podpore: v šolah hujšanja, z dietnimi listki, predvsem pa s tabletami.
Pogosto so stranski učinki navedeni na priloženem papirju strah in trepet pred uživanjem zdravil. Zato jih pogosto jemljejo neredno ali sploh ne, saj precenjujejo in poveličujejo simptome stranskih učinkov, so prestrašeni in zaskrbljeni. Velikokrat bi bilo bolje, da bolnik ne bi dobil zdravila, čeprav potrebuje nekaj, kar bi podprlo njegovo odločitev o pomembnosti sprememb.
Homeopatska zdravila v rokah izkušenega in odgovornega zdravnika lahko zaradi odsotnosti stranskih učinkov in neškodljivosti olajšajo številne psihične težave, ki jih doživlja marsikateri bolnik. Zato menim, da je neodgovorno, da se homeopatija popolnoma ločuje od zdravnika, saj je pogosto pri zdravljenju le beseda premalo, bolnik pa potrebuje nek dokaz, da se zdravi. Tako bo lažje rešil težave odvisnosti od zdravil z zdravilom, ki mu dokazano ne more škodovati. Zdravnik pa bo vedel, kaj jemlje, vedel pa bo tudi, katero zdravilo res potrebuje in da ni izpostavljen modernim šarlatanom, ki so končali MBA-študij homeo-patije in moderne piramidne ekonomije, v kateri je zaželen vsak zasvojenec z alternativnimi pristopi zdravljenja.
Foto: GupA
Rastlinici po podobi sonca
Naši poganski predniki so bili prepričani, da v času poletnega solsticija, ko se začenja poletje, bog sonca z blagoslovom obdari rastlinice in jih napolni s skrivnostnimi močmi. Polni sta jih na primer šentjanževka in ognjič, rastlinici, ki sta narejeni prav po njegovi podobi.
Šentjanževko naberimo na šen-tjanževo, ker ima takrat največjo vsebnost zdravilnih učinkovin.
Šentjanževka za poletne večere
Šentjanževka ali krčna zel (Hypericum perforatum) je prava kresna cvetlica, kajti največjo moč premore prav na kresni dan oziroma na šentjan-ževo, ko jo je tudi najmodreje nabirati. Na njeno tesno vez s soncem kažejo že njeni zali zlatorumeni cvetovi, ki so kot pomanjšano sonce. Naši predniki so slepo zaupali v šentjan-ževkine čarobne moči. Na kresno noč, ko se začenja poletje, z njim pa nevarnost hude ure, so jo pritrdili na okna, da ne bi treščilo v hišo. Ljudje so z njeno pomočjo našli skrite zaklade in rešili vse srčne težave. Šentjanževka je rastlina, ki ima dolgo tradicijo tudi v ljudskem zdravilstvu in je še dandanes priljubljeno zeliščno pomagalo za lajšanje sto in ene zdravstvene tegobe. Najbolj od vseh šen-tjanževkinih pripravkov gotovo slovi šentjanževo olje, ki je eno najboljših naravnih sredstev za zdravljenje sončnih in tudi drugih opeklin. Učinek zaviranja vnetja temelji na flavonoidih, ki jih rastlina vsebuje. Šentjanževka učinkovito pomirja od sonca razdraženo kožo in jo neguje po sončenju, a pri njeni uporabi moramo biti izjemno previdni. Šentjanževega olja ali čaja ne uporabljajmo, kadar gremo na sonce, temveč šele zvečer, ko pridemo s sonca. Šentjanževka namreč vsebuje rastlinsko barvilo oziroma pigment hipericin, ki naj bi bil fototoksičen, kar pomeni, da ob sočasnem izpostavljanju sončni svetlobi lahko povzroča škodljive reakcije. Čislano šentjanževo olje brez večje umetnosti pripravimo sami, na primer po sledeči receptu-ri: sveže cvetove namakamo v štirikratni količini oljčnega olja. Stekleno posodo, v kateri jih namakamo, zapremo in za tri tedne postavimo na toplo mesto. Občasno vsebino pre-tresemo. Po tem času bo olje dobilo značilno rdečkasto barvo. Precedimo ga skozi krpo in prelijemo v majhne temne stekleničke, ki jih dobro zapremo in shranimo na hladno in temno mesto. O precejšni zdravilni vrednosti šentjanževkine-ga čaja, ki med drugim lajša
Piše: PAVLA KLINER
depresijo, glavobole, težave v menopavzi in puberteti, bomo pisali kdaj drugič.
Spoštovanja vreden ognjič in njegov lastnik
Tudi ognjič (Calendula officinalis) spominja na majhno sončece ali ogenj. Na kresno noč so iz njegovih žarečih cvetov pletli venčke in jih obešali na podboje vrat, kjer so se zaščitili pred tem, da bi hudobija in zlo vstopila v hišo. Kjer je bil ognjič, je bila sreča na dosegu roke. Kdor položi ognji-čeve cvetove pod blazino, ima ponoči preroške sanje. Tudi do pravice na sodišču bomo lažje prišli, če bomo imeli s sabo, najbolje v žepu, ognjič. Če se bomo okopali v kopeli iz ognjičevih cvetov, nas bodo ljudje nevede bolj cenili in spoštovali.
Ognjič žari kot sonce.
Pa se za hip ustavimo še pri zdravilni vrednosti te prelestne cvetlice. Ker je ognjič povezan s soncem, se seveda spodobi, da celi rane, ki nastanejo zaradi sončnih opeklin. Pospeši nastanek novih celic, pospeši kroženje krvi in poveča napetost kože. Zaradi vsega tega lahko rečemo, da tudi pomlajuje kožo. Iz ognjiča si pripravimo učinkovito hladilno mazilo za pordelo in vneto kožo. Uporabimo ga za vse vrste ran, pri kožnih obolenjih, glivičnih vnetjih, opeklinah, aknah, a tudi za nego suhe in občutljive kože in razpokanih ustnic. Eden od mnogih receptov za to mazilo predlaga, da pol litra cvetov ter pol kilograma masla ali svinjske masti razgrejemo v kozici. Nato na hitro ocvremo na drobno sesekljan ognjič, odstavimo, pustimo čez noč in vmes večkrat premešamo. Naslednje jutro pripravek nekoliko segrejemo in stresemo na nekaj plasti gaze, oblikujemo culico in stiskamo. Nalijemo v manjše posodice in shranimo. O čislanem ognjičevem čaju, ki med drugim čisti kri in zdravi vnetje želodčne sluznice, bomo pisali ob drugi priložnosti.
22
BORZA DELA / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE. GDTDVINSKD IN NEGOTOVINSKO POSLOVANJE. SKRBZA RED IN ČISTOČO., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 25.6.2011; ENGROTOŠ D.D.; ROWLING. MARIRORSKACESTA128,3DDD CELJE NATAKAR - M/Ž; STREŽRA HRANE IN PIJAČE, GOTOVINSKO IN NEGOTOVINSKO POSLOVANJE. SKRR ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTD, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 25.0.2011; ENGROTOŠ D.D.; PE PLANET DAR, MARIBORSKA CESTA 128.3000 CELJE
VOZNIK TOVORNJAKA E-KATEGORIJE - M/Ž; NAKLADANJE. RAZVAŽANJE BLAGA DO STRANK. RAZTOVARJANJE. V MEDNARODNEM IN DOMAČEM PROMETU. VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 25.0.2011; ERBA. TRGOVINA IN STORITVE. D.0.0, GASILSKA CESTA 22.3202 L^UBEČNA NATAKAR - M/Ž; STREŽRA PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV. 14.7.2011; SK0L, TRGOVINA. GOSTINSTVO IN ZASTOPANJE. D.0.0, STANETOVA OLICA 20.3000 CELJE AVTOMEHANIK
VZDRŽEVALEC - M/Ž; VZDRŽEVANJE STROJEV. NAPRAV IN VOZIL. DOLOČEN CAS. 12 MESECEV. 25.0.2011; DIN0S D.D.; DIN0S D.D, REGIJA VZHOD. CENTER ZA PREDELAVO CELJE. GAJI37.3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR. TESAR - DELOVNO MESTO JE CELJE Z0K0LIC0- M/Ž; ZIDANJE OBJEKTOV. IZDELAVA 0PAŽEV IN KANALIZACIJE. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV. 27.0.2011; GOSTINSTVO EAGLE, GOSTINSTVO IN STORITVE. D.0.0., KAJDH0VA OLICA 7. 3210 SLOVENSKE KONJICE STRUGAR
OPRAVUALEC CNC STROŽNICE- M/Ž; PRIPRAVLJA PROGRAME. NAČRTE IN IZBIRA PROGRAME ZA IZDELAVO IZDELKOV NA CNC STROŽNICI. STROŽI IZDELKE GLEDE NA ZAHTEVE PODANE Z DELOVNIM NALOGOM IN NAČRTI, OPRAVLJA DELO NA 0RDEL0VALNIH STROJIH ZA P0TRERE PROIZVODNJE. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 27.0.2011; ELAST0MERI. GOMIRANI VALJI IN K0LDTI. D.0.0, REŽIGRAJSKA CESTA 4.3000 CEUE
OBLIKOVALEC KOVIN
MONTER OGRAJ - M/Ž; PRIPRAVA MATERIALA. PREVOZI DO STRANK. MERITVE. POSTAVITEV OGRAJ. MONTAŽA VRAT. VODENJE EVIDENCE P0RARE MATERIALA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 25.0.2011; NIVO STR0J-K0VINA. TRGOVINA. PR0I-ZV0DNJAIN STORITVE. D.0.0., LAVA 11.3000 CEUE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VARILEC - M/Ž; VARJENJE RAZLIČNIH MATERIALOV. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV. 22.0.2011; ES0T ELEKTR0 STROJNA OPREMA. TEHNOLOGIJA. TRGOVINA IN STORITVE D.0.0, KERSNIKOVA ULIDA21.3000 DELJE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA 0RM0ČJE CELJA - SVETOVALEC PRODAJE - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM. TRŽENJE ZAV. PRODUKTOV. PRID0RIVANJE TERMINOV. PRIPRAVA IZRAČONOV. DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV. 14.7.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIR0R POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA. K0MENSKEGA 0LICA4.1000 UORUANA PRODAJALEC
PRODAJALEC. POSLOVODJA. DELOVNO MESTO V CEU0 - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE STRANKAM V TRGOVINI Z ELEKTRONIKO. RAČONALNIŠTVOM. PRODAJA STRANKAM NA TERENU. U0L0ČEN ČAS, 3 MESECE. 27.0.2011; EDIC0M IZVOZ-OVOZ. TRGOVINA IN STORITVE D.0.0. ŠENTJUR. PRIJATELJEVA ULICA 12.323D ŠENTJUR UPRAVNITEHNIK
ZDRAVSTVENI ADMINISTRATOR V. - M/Ž; OBVLADANJE 1U-PRSTNEGA SLEPEGA PISANJA NA RAČUNALNIK, PISALNI STROJ. V0UENJE ZDRAVSTVENE ADMINISTRACIJE. EVIDENC. PISANJE PO DIKTATU. ITD. DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV. 2.7.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE. OBLAKOVA ULICA 5.3D0D CELJE ADMINISTRATIVNITEHNIK PRAVDSODNIS0UELAVEC-V0UJA VPISNIKA- M/Ž; SODELOVANJE PBI VODENJU IN IZDAJANJU ODLOČB TEB V0BENJE ENOSTAVNEJŠIH POSTOPKOV IZ PRISTOJNOSTI ORGANA. V0BENJE VPISNIKOV. B0STAVA SPISOV IN DRUGIH PISANJ SODNIKU.. DOLOČEN ČAS, 25.0.2011; OKROŽNO SODIŠČE V CEU0. PREŠERNOVA ULICA 22.3000 CEUE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK KOMERCIALIST NA TERENO - M/Ž; NADALJNI RAZVOJ TRGA ZA PROGRAM 0GRAJNIH SISTEMOV IN KOVINSKIH KONSTRUKCIJ. PRIPRAVA PONUDB. ORGANIZACIJA IN SPREMLJANJE MONTAŽ. NAROČANJE MATERIALOV. PRIPADAJOČA ADMINISTRATIVNA DELA V DKVIRU DELDVNEGA MESTA. SLOŽRENE POTI. OSTALO V POSLOVNIH PROSTORIH DROŽRE V CELJU. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 22.0.2011; NIVO STR0J-K0VINA. TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE. D.D.0..LAVA 11.3000 CEUE
KOMERCIALIST
KOMERCIALNI PREDSTAVNIK NA TERENO - M/Ž; PRODAJA TISKARSKIH STORITEV NA PODROČJU SLOVENIJE. NEDOLOČEN ČAS, 25.0.2011; FOTOLIK TRGOVINA. GRAFIČNE IN FOTOGRAFSKE STORITVE. D.0.0, TEHARSKA CESTA 4. 3D0DCEUE
EKONOMIST (VSŠ)
KOMERCIALIST V SALONU IN NATERENU - UEL0VN0 MESTO VCEUU- M/Ž; IŠČEMO TEHNIČNEGA KOMERCIALISTA/«. KI IMA IZKUŠNJE NA PODROČJU DIREKTNEGA TRŽENJA TEHNIČNIH IZDELKOV-Z OSNOVAMI ELEKTROTEHNIČNEGA ZNANJA. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV. 25.0.2011; DRM. PROIZVODNJA IN TRGOVINA S TRANSFORMATORJI IN KOMPONENTAMI ZA REKLAMNE NAPISE. D.0.0., 0RLEŠKA CESTA IB. B210 SEŽANA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
PRAVNIKVII/2-M/Ž; IZVAJANJE ZAHTEVNEJŠIH PRAVNIH NALOG. VODENJE OPRAVLJANJA STROKOVNIH NALOG NA OŽJEM DELOVNEM PDDRDČJU. ODLIKOVANJE GRADIV S PREDLOGOM PRAVNIH REŠITEV. DOLOČEN ČAS 31.12.2012, 22.0.2011; OKROŽNO SODIŠČE V CELJU. PREŠERNOVA ULICA 22.3UUUCEUE
VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC (PDI) - STROKOVNI SODELAVEC - M/Ž; PROUČEVANJE ZADEV. KI M0 JIH DODELI PRAVOSODNI FUNKCIONAR. PRIPRAVA STROKOVNE PDDLAGE ZA SPREJEM 0DL0ČITV. PRIPRAVA 0DL0ČITV. PRIPRAVA 0RRAZL0ŽITV ODLOŽITVE. ZASTOPANJE STRANK PO P0D-RLASTILU FUNKCIONARJA PRED SODIŠČI, DOLOČEN ČAS, 25.0.2011; OKROŽNO SODIŠČE V CELJU. PREŠERNOVA ULICA 22.3UUUCEUE
VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC (PDI) - STROKOVNI SODELAVEC - M/Ž; PROOČEVANJE ZADEV. KI M0 JIH DODELI PRAVOSODNI FUNKCIONAR. PRIPRAVA STROKOVNE PDDLAGE ZA SPREJEM ODLOČITVE, PRIPRAVA DDL0ČITVE. PRIPRAVA
0RRAZL0ŽITV ODLOŽITVE, ZASTOPANJE STRANK PO P0-DBLASTILU FUNKCIONARJA PRED SODIŠČI. DOLOČEN ČAS 31.12.2012, 25.0.2011; OKROŽNO SODIŠČE V CELJU. PREŠERNOVA ULICA 22.30DD CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST NUKLE-ARNEMEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST NUKLEARNE MEDICINE. ZDRAVNIK SPECIALIST INTERNE MEDICINE Z USMERITVIJO V NUKLEARNO MEDICINO - M/Ž; SPECIALISTIČNO ZDRAVLJENJE, POSTAVLJANJE DIAGNOZ, SVETOVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 25.0.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA OLICA 5.30DD CELJE
UE LAŠKO
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK PRDDAJALEC - M/Ž; DOSTAVA BLAGA PO TRGOVINAH. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.0.2011; AVTDPRE-VOZNIŠTVO MARJAN KNEZ S.P, ŠENTRUPERT 40 A. 3271 ŠENTRUPERT
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVABDVALNIZASTDPNIK-SVETOVALEC PBOBAJE NATERENU - LAŠKO - M/Ž; SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PROUUKTOV. PRIDOBIVANJE TERMINOV. DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 4.7.2011; GBAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSDOVNA ENOTA LJUBLJANA. KOMENSKEGA ULICA 4.1000 U00UANA ELEKTROMONTER
SERVISER HLADILNETEHNIKE -M/Ž; IZVAJANJE SERVISNIH POSEGOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA HLADILNIH SISTEMIH IN HLADILNICAH. IZVAJANJE POSKUSNIH UBBATUVANJ. P0-UČEVANJE UPORABNIKOV. NEDOLOČEN ČAS, 7.7.2011; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO. OGREVANJE D.0.0, BREZNO 7 A.327BIAŠK0 NATAKAR
NATAKAB - M/Ž; BELO V STREŽBI V RESTVARACIJI. KAVARNI. SOBNI STREŽBI IN POGOSTITVAH, SKRR ZA ČISTOČO IN UREJENOST DELOVNEGA OKOLJA, IZVAJANJE STANDARDOV DELA V STREŽBI. SODELOVANJE PBI INVENTURAH. DROGA DELA PO NAVODILO NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.0.2011; RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DD0REGA POČUTJA. TURIZEM, D.D.D.. TOPLICE ID. 3272 RIMSKE TOPLICE
UE MOZIRJE
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK
SERVISER - M/Ž; SERVISIRA ELEKTRIČNA ORODJA IN NAPRAVE IZ PRODAJNEGA PROGRAMA. NAROČA IN PREVZEMA PRIPADAJOČE REZERVNE DELE. OPRAVUAMERITVE. KI OSTREZAJO STANDARDO ZA POPRAVILA ORODIJ. DBVEŠČA STRANKE 0 POPRAVLJENIH STROJIH. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 24.0.2011; GRLICA. ELEKTROSERVIS. TRGOVINA D.0.0, HOFBAUERJEVA ULICA 2.333U MOZIRJE SERVISER - M/Ž; SERVISIRA ORDDJA IN ELEKTRIČNE NAPRAVE IZ PRODAJNEGA PROGRAMA. NAROČA PRIPADAJOČE REZERVNE DELE. OPRAVLJA MERITVE. KI OSTREZAJO STANDARDO ZA POPRAVILA ORODIJ IN ELEKTRIČNIH NAPRAV. PERE REZERVNE DELE ELEKTRIČNIH STROJEV IN NAPRAV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 30.0.2011; GRLICA. ELEKTROSERVIS. TRGOVINA D.0.0, HOFBAUERJEVA ULICA 2.333D MOZIRJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG
STROKOVNI DELAVEC - M/Ž; PSIHOLOŠKA TESTIRANJA. DELO S SKUPINO. IZVAJANJE DELAVNIC. SVETOVANJE. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV. 1.7.2011; ZAVOD ROJ-CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE. OSPOSADUANJE IN REHABILITACIJO. VELENJE. OBRTNIŠKA ULICA 17.3331 NAZABJE STBOKOVNI BELAVEC V ZAPOSLITVENEM CENTBO - M/Ž; INDIVIDUALNO SVETOVANJE. PSIHOLOŠKA PODPORA. MOTI-VIRANJE IN VODENJE. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV. 1.7.2011; ZAPOSLITVENI CENTER ROJ. ZAVOD ZA OSPOSADUANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV. NAZARJE. OBRTNIŠKA OLICA 17.3331 NAZABJE
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 25.0.2011; BAČON-MONT ANDREJ OERDNIK S.P, ZEČE 47. 3210 SLOVENSKE KONJICE ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH. PRERIJALNIH. OBRE-ZILNIH. KADIRRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJI, VODENJE DN .... DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV. 14.7.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVDZND PODJETJE, D.0.0, STRANICE 55. 3200 STRANICE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE.... DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV. 14.7.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVDZND POUJETJE. D.D.O.. STRANICE 55.32U0 STRANICE STRUŽENJE - M/Ž; STRUŽENJE PROIZVODOV, SIGNIRANJE PROIZVODOV, MONTAŽA IN DEMDNTAŽA REZILNEGA ORDDJA. DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV, RAZREZ MATERIALA NA STROJNI ŽAGI, SAMOKONTROLA MER PROIZVODOV, VNOS MERITEV V PO. KONTROLA MER, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 14.7.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVDZND POUJETJE. D.D.O.. STRANICE 55.32U0 STRANICE ODREZDVANJE DDKDVKDV - M/Ž; DELO NA STROJIH ZA DBREZDVANJE DDKDVKDV, TOPLO ODREZDVANJE IN PREBIJANJE DDKDVKDV. KALIBRIRANJE. DELO NA BRUSILNIH STROJIH, MONTAŽA IN DEMDNTAŽA ORODIJ. BRUŠENJE ORODIJ. KONTROLA PBDIZVDBDV, VNOS PODATKOV V BA-ČONALNIK SPD.. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 14.7.2011; MABDVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZND PODJETJE, D.0.0, STRANICE 55.320B STRANICE SORTIRANJE PROIZVODOV IN POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI - M/Ž; SORTIRANJE PROIZVODOV ROČNO IN S POMOČJO PRIPRAV IN KALIBROV. VODENJE EVIDENC, EMBALIRANJE. TEHTANJE, EVIDENCE 0 NESKLADNIH PROIZVODIH (ONP). DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 20.0.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVDZND POUJETJE, D.D.O.. STRANICE 55.320B STRANICE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽRA HRANE IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 17.7.2011; MARIJA HLASTEC S.P. GOSTINSTVO. KRIŽEVEC 57.3200 STRANICE ELEKTRIKAR ELEKTRONIK ELEKTRONIK - M/Ž; IZBRANI KANDIDAT DO PBI SVOJEM BELO OPRAVLJAL ENOSTAVNA IN ZAHTEVNEJŠA DELA S PODROČJA ELEKTRONIKE TER VZDRŽEVANJA STROJEV IN
NAPRAV. K SAMEMU DELU SODI SE POPRAVLJANJE RAČUNALNIŠKE OPREME (HARDWEB. SDFTWER). NAMEŠČANJE RAČUNALNIŠKE STROJNE IN PROGRAMSKE OPREME PRI UPORABNIKIH. BELO BO POTEKALO V TREH IZMENAH. ZA LAŽJE IN BOLJ KAKOVOSTNO BELO BOSTE DELOVALI V SKUPINAH Z IZKUŠENIMI STROKOVNJAKI IN SODELOVALI Z ZUNANJIMI IZVAJALCI. NEDOLOČEN ČAS, 1.7.2011; SWATY-CDMET. UMETNI BRUSI IN NEKOVINE, D.0.0, TITOVA CESTA 00.2D0DMARIRDR GRADBENITEHNIK
GRADBENI TEHNIK - M/Ž; PREGLED GRADOIŠČ. KONTROLA ZAPOSLENIH, VPISOVANJE GRADBENIH BEL V GRADBENI DNEVNIK.... DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 22.0.2011; GANEKS GRADNJE GRADOENIŠTVO IN STORITVE D.0.0, ŠKALSKA CESTA 13.321D SLOVENSKE KONJICE ZOBOTEHNIK
ZOBOTEHNIK - M/Ž; ZOBOTEHNIČNE STORITVE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.0.2011; SANIDENT STORITVENO PODJETJE. D.0.0, KOVAŠKA CESTA 25 R.3214ZREČE ZOBOTEHNIK - PRIPRAVNIK - M/Ž; ZOBOTEHNIČNE STORITVE. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 22.0.2011; SANIDENT STORITVENO PODJETJE. D.D.O.. KOVAŠKA CESTA 25 B. 3214ZBEČE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAB - M/Ž; STREŽRA PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 22.0.2011; DADO TRGOVINA IN GOSTINSTVO, D.D.O.. U00UANSKACESTA 28.323DŠENTJ0B KMETIJEC
TRAKTORIST - KMETIJSKI BELAVEC - M/Ž; OPBAVUA DELA S TRAKTORJEM TER OSTALA KMETIJSKA BELA V SADJARSKI PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.0.2011; MEJA KMETIJSKO PODJETJE ŠENTJUR. D.D, CESTA LEONA D0RR0TINŠKA3.323D ŠENTJUR OBLOČNI VARILEC
VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH CEVI PRI IZDELAVI PREROJEV IN DROGA VARILSKA DELA. VZDRŽEVANJE STROJEV. NAPRAV IN ORODIJ ZA VARJENJE, SKRR ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI. VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV. DROGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DELA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.0.2011; VILKO-GBAB. NIZKE GRADNJE. D.0.0, ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A.323UŠENTJUR GOSTINSKI TEHNIK
NATAKAR - M/Ž; STREŽRA PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 22.0.2011; DADO TRGOVINA IN GOSTINSTVO, D.0.0, UOOUANSKACESTA 28.3230 ŠENTJUR DOKTOR DENTALNE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK - M/Ž; DELO ZOBOZDRAVNIKA V MLADINSKI ZOBOZBBAVSTVENI AMBULANTI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.0.2011; FEBBENT. D.D.O.; FEBBENT D.D.O.. PE ZDRAVSTVENI BOM, CESTA LEONA BOBBOTINŠKA 3 B. 323D ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
STROJNI MEHANIK
OPERATER CNC STROJA - M/Ž; NASTAVLJANJE IN LAŽJE PROGRAMIRANJE CNC STROJEV (STRUŽNICE IN REZKALNI STROJI), UPRAVLJANJE IN POSLUŽEVANJE STROJEV PO NAVODILIH. NADZIRANJE DELA NA POSAMEZNIH STROJIH TER DSTALADELA PO NAVODILIH NADREJENEGA VODJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.7.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D, OLICA TALCEV 1.325D ROGAŠKA SLATINA KUHAR
KUHAB-M/Ž; PRIPRAVA JEDI. NEDOLOČEN ČAS, 14.7.2011; ALDNSO GOSTINSTVO D.0.0, MALI OBREŽ 0.8257 DDBDVA NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; PRIPRAVA NAPITKOV, STREŽRA HRANE IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 14.7.2D11; ALONSO GOSTINSTVO D.O.O.. MALI OBREŽB. 8257 DDBDVA ELEKTRIKAR ELEKTRONIK VZDRŽEVALEC - ELEKTBD PODROČJE - M/Ž; VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.0.2011; GORENJE, D.D.; PROGRAM MEKOM. OPRAT RISTRICAOR SOTLI. HRASTJEDR BISTRICI 2 A. 3250 RISTRICAORSOTLI LABORATORIJSKI TEHNIK STROKOVNI SODELAVEC ZA PODROČJE LABORATORIJSKE DIAGNOSTIKE. PROMOCIJA IN PRODAJA NA TERENO - M/Ž; ZAHTEVASE ZNANJE IN POZNAVANJE DELAV DIAGNOSTIČNEM LABORATORIJU (BOLNIŠNICA. ZDRAVSTVENI BOM, ZASEBNIKI) - MIKBOBIOLOGIJA, KEMIJA. BIOMEBICINA ... PROMOCIJA IN PRODAJA ARTIKLOV ZA PODROČJE LABORATORIJSKE DIAGNOSTIKE IN DOSTAVA BLAGA KONČNIM KUPCEM. SPREMLJANJE JAVNIH RAZPISOV TER IZDELAVA IN ODDAJA PONUUR NAROČNIKOM. KREIRANJE, SPREMLJANJE IN EVIDENTIRANJE DOKUMENTOV POSLOVNEGA PROCESA (NARAVA, PREVZEM, PRODAJA) TER INTERNIH DOKUMENTOV PODJETJA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.7.2011; ORIANA DIAG. TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0, CELJSKA CESTA 15.3252 ROGATEC STROJNITEHNIK
STROJNI VZDRŽEVALEC - M/Ž; ZAHTEVNO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV ENERGETSKIH INSTALACIJ NA STROJNEM PODROČJU VZDRŽEVANJA. SODELOVANJE PRI INSTALACIJSKIH IN VZDRŽEVALNIH DELIH, OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH DEL PRI VZDRŽEVANJU STROJEV IN NAPRAV. VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA PO NAVODILO NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 1.7.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D.. OLICA TALCEV 1.3250 ROGAŠKASLATINA
VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
RAZISKOVALNO RAZVOJNE DEJAVNOSTI - M/Ž; RRD NOVEGA IZDELKA, NEDOLOČEN ČAS, 7.7.2011; ERIPD - EKSPERIMENTALNI RAZVOJ IZDELKOV PRIJAZNIH DO OKOUA D.0.0, KUNŠPERK 18.3250 RISTRICAOR SOTLI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
REFERENT V PRODAJI - M/Ž; IZVAJANJE DELOVNEGA NAČRTA OZIROMA PLANA PRODAJE ZA LASTNO BLAGOVNO ZNAMKO IN TUJE BLAGOVNE ZNAMKE, OSEBNO IN TELEFONSKO KOMUNICIRANJE S STRANKAMI IN SVETOVANJE KUPCEM. PRIPRAVA PRODAJNIH DOKUMENTOV. POMOČ PODROČNEMU VODJI PRI ADMINISTRATIVNIH DELIH, ORISKOVANJE KUPCEV IN SEJMOV TER DSTALA DELA PO NAVODILO NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 22.0.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D, OLICA TALCEV 1. 3250 ROGAŠKA SLATINA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
PRAVNIK - M/Ž; UREJANJE PRAVNIH ZAUEV, NEDOLOČEN ČAS, 24.0.2011; AR PLANE, STORITVE, D.0.0, ŽAGAJ 53. 325B BISTRIGAOB SOTLI
UE VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
MONTER - M/Ž; MONTAŽNA DELA NA TERENO. NEDOLOČEN ČAS, 25.0.2011; KIL KOVINE. DODELAVA KOVIN IN OSTALE STORITVE. D.O.O.. EFENKOVA CESTAB1.3320 VELENJE KLJUČAVNIČAR / C02 VARILEC - M/Ž; SPOSORNOST SESTAVLJANJA PO NAČRTU IN VARJENJE PO CO! POSTOPKU, NEDOLOČEN ČAS, 25.0.2011; KIL KOVINE. OBDELAVA KOVIN IN OSTALE STORITVE. D.0.0, EFENKOVA CESTA 01.3320 VELENJE
ELEKTRIKAR - M/Ž; VSA ELEKTRIČARSKA DELA. NEDOLOČEN ČAS, 25.0.2011; KIL KOVINE. DODELAVA KOVIN IN OSTALE STORITVE. D.0.0, EFENKOVA CESTA01,3320 VELENJE CEVAR - M/Ž; POTRERNO ZNANJE IZOMETRIJE. V CEV JE POTRERNO NAREDITI VDOD. REZANJE IN SESTAVLJANJE CEVI. NEDOLOČEN ČAS, 25.0.2011; KIL KOVINE. OBDELAVA KOVIN IN OSTALE STORITVE. D.0.0, EFENKOVA CESTA 01. 3320 VELENJE
TIG (ARGON) VARILEC / WIG WELDER - M/Ž; VARJENJE PO TIH POSTOPKO. VARIJO SE ČRNE CEVI IN RELI MATERI- Št. 48 - 21.
ALI. DELO POTEKA NA NIZOZEMSKEM. NEDOLOČEN CAS, 17.7.2011; KIL KOVINE, OBDELAVA KOVIN IN OSTALE STORITVE. D.0.0, EFENKOVA CESTA 01.3320 VELENJE TIG VARILEC - M/Ž; VARJENJE PO TIG POSTOPKO. ČRNE CEVI IN RELI MATERIALI, A TEST(PO MOŽNOSTI TOV). DELOVNO MESTO V TUJINI. NEDOLOČEN ČAS, 22.0.2011; KIL KOVINE, DODELAVA KOVIN IN OSTALE STORITVE, D.O.O.. EFENKOVA CESTAB1.3320 VELENJE
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; SESTAVLJANJE IN VARJENJE PO CO! POSTOPKU, NEDOLOČEN ČAS, 22.0.2011; KIL KOVINE, DODELAVA KOVIN IN OSTALE STORITVE, D.O.O.. EFENKOVA CESTAB1.3320 VELENJE BLAGOVNI MANIPULANT SKLADIŠČNIK - M/Ž; PREVZEM IN IZDAJA GRADBENEGA MATERIALA. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 24.0.2011; PD-ŠTAJNER. TRGOVINA IN STORITVE, D.D.O.. RAVNE 21.3325 ŠOŠTANJ
SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTDPNIK-SVETOVALEC PBOBAJE - M/Ž; SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRDDUKTDV. PRIDOBIVANJE TERMINOV. DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 4.7.2011; GBAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA UUBLJANA. KOMENSKEGA OLICA 4.1000 LJUBLJANA PRODAJALEC
PRODAJALKA - DELOVNO MESTO JE V VELENJU - M/Ž; PRODAJA OBUTVE IN TORRIC. VODENJE IN ORRAČUN BLAGAJNE. UREJANJE PRDDAJALNE. PREVZEMANJE BLAGA. SDDELOVANJE PBI PROMOTIVNIH AKCIJAH PRODAJALNE. DROGA DELA PO NALOGO NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 1.7.2011; FISHER INTERNATIONAL TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O.. KIDRIČEVA OLICA 30.30DD CELJE RAČUNALNIŠKITEHNIK PROGRAMER - ANALITIK (JAVA) - M/Ž; POSTAVLJANJE PODATKOVNEGA MODELA. IZDELAVA PROGRAMOV PO TEHNOLOŠKIH NAVODILIH, TESTIRANJE SVOJEGA DELA, SODELOVANJE NA PROJEKTIH PRI POSLOVNIH PARTNERJIH, DRUGAOPRAVILA PO NALOGO NADREJENIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.B.2011; ADESCO MENEDŽMENT. INVESTICIJE IN MARKETING ZA ENERGETSKO ZANESLJIVOST IN KONKURENČNOST D.O.O.. KOROŠKA CESTA 37 A. 332U VELENJE EKONOMSKI TEHNIK
KOMERCIALIST - M/Ž; VSA KOMERCIALNA DELA (OBDELOVANJE PONUDB. POVPRAŠEVANJ. NAROČANJE MATERIALA. IZTERJAVA PLAČIL...) DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 24.0.2011; POŠTAJNER. TRGOVINA IN STORITVE, D.D.D.. RAVNE 21.3325 ŠOŠTANJ
UE ŽALEC
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 3.7.2011; AVTO-PREVOZNIK STOJAKOVIČ RORISLAV S.P. UBOJE 42.3301 PETBOVČE
ELEKTROMONTER
SERVISER HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; IZVAJANJE SERVISNIH POSEGOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA HLADILNIH SISTEMIH IN HLADILNICAH. IZVAJANJE POSKUSNIH OBRATOVANJ. POUČEVANJE UPORABNIKOV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.7.2011; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO. OGREVANJE D.0.0, BREZNO 7 A. 3270 LAŠKO AVTOKLEPAR
AVTDKLEPAR - M/Ž; POPRAVLJA POŠKODOVANE DELEAVTD-MORILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.7.2011; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.0.0, LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A. 3310 ŽALEC SKLADIŠČNIK
SKLADIŠČNIK VOZNIK - M/Ž; PREVZEM DOOAVLJENEGA MATERIALA, IZDAJA MATERIALA ALI PROIZVODOV, ORČA-SNO RAZVAŽANJE MATERIALA DO STRANK PRI KATERIH SE NAPRAVI KOLIČINSKI IN KVALITETNI PREVZEM, ORČA-SNO DDVAŽANJE VHODNIH MATERIALOV ALI PROIZVODOV - RAZKLADANJE (V SKLADIŠČU IN IZVEN), DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 27.0.2011; ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O.. CESTA NA LAVO 2 A. 3310 ŽALEC SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VODJA PICERIJE-NATAKAR-M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČE, CATERING. ORGANIZACIJA DELA V LDKALU. RAZPOREJANJE ZAPOSLENIH, NEDOLOČEN ČAS, 25.0.2011; D-COM. POSREDNIŠTVO SLAVICA SPOLENAK JAKDP S.P. ČOPOVA OLICA 23.3000 CEUE
TEHNOLOG - DELOVNO MESTO VŽALCU-M/Ž; TEHNOLOGI ZA RAZLIČNA PODROČJA - KAKOVOST, VARJENJE, BRIZGANJE PLASTIKE. RAZVOJ IZBELKOV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.7.2B11;ABF-ZAPOSLITVE. STOBITVE B.O.O. IZOLA. PRE-ŠERNOVACESTA55. B31DIZOIA-ISOLA KUHAR
PICOPEK IN PEK MESA- M/Ž; PRIPRAVA TER PEKA PIC TER MESANAŽARU. DOLOČEN CAS, 0 MESECEV, 28.0.2011; SPD, D.O.O.; SPD, D.0.0. PODRUŽNICA PICERIJA BDNITA. ŽALEC, CEUSKA CESTA 7. CELJSKA CESTA7.3310 ŽALEC NATAKAR
NATAKAR-M/Ž; STREŽRA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 28.0.2011; SPD, D.0.0. PODRUŽNICA PICERIJA BDNITA. ŽALEC, CEUSKA CESTA 7. CELJSKA CESTA 7.3310 ŽALEC
NATAKAB - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 25.0.2011; D-COM, POSREDNIŠTVO SLAVICA SPOLENAK JA-KOPS.P, ČDPOVAULICA 23.3UUD CELJE STROJNITEHNIK
ORDDJAR - DELDVNO MESTO VŽALCU-M/Ž; VZBBŽEVALNA BELA NA BBIZGALNIH DRODJIH. REZKANJE. STRUŽENJE, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 24.0.2011; ABF - ZAPOSLITVE, STORITVE D.0.0. IZOIA. PREŠERNOVA CESTA 55. 0310 IZOIA-ISOLA
NASTAVUALEC STROJEV ZA BRIZGANJE PLASTIKE - DELDVNO MESTO V ŽALCU - M/Ž; NASTAVITEV STROJEV ZA BRIZGANJE PLASTIKE, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.0.2011; ABF - ZAPOSLITVE, STOBITVE B.O.O. IZOIA, PREŠERNOVA CESTA 55. G310IZOLA-ISOLA
CNC PROGRAMER STRUGAR - M/Ž; IZDELAVA PROGRAMOV GLEDE NA ZAHTEVE PODANE Z DELOVNIM NALOGOM NASTAVLJANJE CNC STRUŽNIC STRUŽENJE IZDELKOV IZVAJANJE MERITEV IN KONTROLE HRAPAVOSTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.0.2011; OIAJ ANTON "DLAJ". S.P. GRIŽE D. 33D2GRIŽE
VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
OSEBNI BANČNIK I (M/Ž) V PE CELJE - POSLOVALNICA ŽALEC - M/Ž; ODPIRANJE RAČUNDV STRANK - FIZIČNIH OSEB. ZBIRANJE IN PBDDAJA VSEH VRST DEPOZITOV. ZAVABOVANJ IN VREDNOSTNIH PAPIRJEV, OPRAVUANJE KREDITNO-GARANCIJSKIH POSLOV, OPRAVLJANJE POSLOV PLAČILNEGA PROMETA PO NALOGAH KOMITENTOV, OPRAVLJANJE IN PRODAJA VSEH OSTALIH STORITEV IN PRODUKTOV. REŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH REKLAMACIJ, SPREMLJANJE IZVRŠEVANJA POGODBENIH OBVEZNOSTI STRANKE IN PRAVOČASNO USTREZNO UKREPANJE, POSREDOVANJE STIKOV OZ. UREJANJE POSLOV ZA KOMITENTA V OSTALIH DE BANKE. MENTDBSTVO. INŠTRUKTORSTVO. PO POTREBI OPRAVLJANJE BLAGAJNIŠKIH POSLOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.0.2011; SKD DANKA D.D. LJUBLJANA. AJDOVŠČINA 4.1000 LJUBLJANA INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PRDJEKTA- M/Ž; VODENJE PROJEKTOV NA PDDRDČJU STROJNIH INSTALACIJ. DELO NA PODROČJU RAZVOJA IN TESTIRANJA HLADILNE TEHNIKE IN TOPLOTNIH ČRPALK, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER IZVEURA CER-TIFICIRANJA PROIZVODOV. NDDENJE TEHNIČNE PODPORE IN ORGANIZACIJA TEHNIČNIH IZOBRAŽEVANJ. IZVAJANJE ZAGONOV OPREME TER POUČITVE UPORABNIKOV. NEDOLOČEN ČAS, 20.0.2011; TERMO SHOP B.O.O, TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 170.3311 ŠEMPETERVSAVINJSKI DOLINI
VODNIK
Z roko v roki za gorenjski izgled,
dobrodelni koncert
21.00 MC Patriot Slovenske Konjice
Literarni večer
predstavitev del članov literarnega društva Gnezdo
Poletje I vCELJU.1 knežjem i mestu
TOREK, 21. 6.
20.30 Stari grad Celje
Oliver Dragojevic & Dupini
glasbeni večer za sladokusce
SREDA, 22. 6.
17.00 do 19.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Gusarska zabava za otroke
otroško gusarsko druščino bodo zabavali Bori in Zupi z čarodejem Andrejem
18.00 Mestna plaža
Minutka za zdravje 19.00 Mestna plaža
Potopisno predavanje
ČETRTEK, 23. 6.
18.00 Mestna plaža
Lutke vabijo na plažo: Pojte, pojte drobne ptice
gledališka predstava ljudskih pesmi za otroke
20.00 Vodni stolp_
Poletni glasbeni večer orkestra Glasbene šole Celje
koncert Mladinskega pihalnega orkestra, Extra banda in Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje
KINO
PLANET TUS
Spored 21. 6. in 22. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Hitri in drzni 5 - akcija 15.50, 18.35, 21.10 Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi - komična akcijska pustolovščina, 3D 20.50, 21.50 Dekliščina - komedija 17.50, 20.30
Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi - komična akcijska pustolovščina 15.10, 18.10, 21.00 Prekrokana noč 2 - komedija 16.45, 19.05, 21.25 Možje X: Prvi razred - akcija 16.00, 18.45, 21.20 Kung fu panda 2 3D - animirana družinska pustolovščina, sinh.
15.20, 17.30, 19.40, (torek 18.40)
Kung fu panda 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 16.05, 18.15, 20.25 Avtomobili 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh., 3D (sreda 18.00) premiera
SREDA in ČETRTEK 21.00 Dobro srce - drama
'"ti [FHÄcelJe

www.radiocelje.com
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
23
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! zlatarna adamas
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
STROJI
2321
2321
PRODAm
DOBRO ohranjeno traktorsko prikolico prodam. Telefon 051 389-606. 2370
Kupim
oDDAm
TRAKTOR Zetor, Ursus, Imt, Store, Univer-zal, lahko v slabšem stanju, kupim. Telefon 041 678-130.	p
POSEST
pRoDAm
SVETINA, Javornik. Vikend, v naravi, 100 m2, primeren za dva upokojenca, prodam za 79.000 EUR. Telefon 041 847-093.
2323
HITRI KREDITI
LJubljani* h* «■ 71
pRoDAm
bo 4.500 fluff
\u upotajentt ■ u apoilent IQ4Q
Vroče t1-"
090 500 600
n

pogovorna oddaja ob petkih ob Z3-55
^ww.tvarena.^
*o *
ZLATARNA KRAGOLNUt
V ZLATARNI KRAGOLNTIK VCITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIKA KRAGOLNIK d.0.0., Kettejeva 12, Celje
GRADBENO parcelo v Zadobrovi, 505 m2, prodam za 43.000 EUR. Telefon 041 786-366, Janko.
ODDAM
DVOSOBNO opremljeno stanovanje na Otoku v Celju oddam v najem. Cena po dogovoru. Telefon 031 320-107.
2385
GRADBENO parcelo v Zadobrovi, 571 m2, prodam za 48.000 EUR. Telefon 041 796-366, Janko.
PRODAm
PARCELO in stanovanje na deželi v okolici Šentjurja prodam. Telefon 041 267481.
2369
LESEN vikend v Dramljah pod Uršulo, z vinogradom in zemljiščem, v velikosti 750 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5792-075.
2386
POSLOVNI prostor, približno 8, 18 in 100 m2, v Celju, ob Planetu Tuš, oddam v najem. Telefon 030 657-318. 2345 UREJEN prostor, skladišče, priročna delavnica ali podobno, garaža, Celje, okolica, oddam v najem. Telefon 041 262-063.	2345
STANOVANJE
KUpIm
ENOSOBNO stanovanje, velikost 40 m2, v mirnem okolju v središču Prebolda, prodam. Telefon 031 853-107. 2338
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo.
223.	Š 832
SUHE in debele krave in telice, za zakol, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286.	Š 191 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351. 2098
pRoDAm
40-letna mladostna ženska, doma iz okolice Celja, želi spoznati moškega do 55 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.
2393
ZAPOSLITEV
MOŠKI išče delo: fizična dela. Telefon 041 392-978.	2372
LETO staro električno negovalno posteljo z blazino za preležanine in jogijem, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 350-312.
2314
PRODAM
PUJSE, težke do 130 kg, možnost dostave, ugodno prodam. Telefon 041 655-528.
Š 250
LEPO teličko simentalko, težko približno 250 kg, od dobre krave dojilje, prodam. Telefon (03) 5829-179, 041 222-375.	2375
OSLA, starega 9 mesecev, ni čipiran, prodam. Telefon 041 597-243. l 196 PONI žrebca, starega 14 mesecev, prodam ali menjam za govedo. Telefon 031 554-666.	2389
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike, mehanike, statike in statistike za vse stopnje. Petka, Peter Košir, s. p., telefon 031 616-970.	n KAKOVOSTNO in po ugodnih cenah polagamo keramiko. Telefon 070 744-452. Saltera, d. o. o., Grobelce 33 b, Sveti Štefan. 2390
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
H!TRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p DOMAČ bezgov čaj, regratov med in slivovo marmelado ugodno prodam. Telefon (03) 809-0501. 2380 VINO, belo in rdeče, možna dostava, prodam. Telefon 031 221-243. 2395
OSTALO
I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: |
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
POZOR	POZOR
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Ar mu VIP d.O .o 1,99 f/rnin
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
INVALIDSKI skuter, akumulatorski, do 160 kg nosilnosti, tudi za zahteven teren, kot nov, prodam za 1.200 EUR. Telefon 031 854-030.	p
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Podjetje NT&RC, d.0.0. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
06634360
Z^M^Wt IV-t-t t V
SLJlK U>Wt LV-6-Ç11/
Otrokom slikanica, staršem pa evri
Zaradi velikega števila novorojenih občanov Braslovč v minulih mesecih so bili prostori občine ponovno premajhni, ko sta župan Branimir Strojanšek in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Ma-rovt pripravila sprejem za otroke in njihove starše.
Letos je bil zato sprejem za 35 otrok v prostorih braslovške osnovne šole. Župan je ob tej priložnosti otrokom zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti in jim podaril slikanico in državno zastavo. Starši otrok pa so prejeli enkratno denarno pomoč v višini 126 evrov. Skupno se je v občini Bra-slovče lani rodilo 60 novorojenčkov, kar pomeni, da se za naraščaj v tej občini ni bati.
TT
FOTO TEDNA Foto: SHERPA
Dan, ko je Anže odpeljal Polono.
Štorklja še naprej radodarna
V	preboldskem hotelu sta župan Vinko Debelak in podžupan občine Prebold Franc Škrabe sprejela 33 otrok, rojenih v zadnjih mesecih, in njihove starše. Vsi so prejeli vrednostne bone.
V	občini že nekaj let zapovrstjo beležijo rekordno število rojstev. Razlog za takšen porast gre v veliki meri pripisati novim mladim družinam, ki so se priselile v Prebold. Pred dvema letoma je imel namreč Prebold glede na število prebivalcev na razpolago največ novozgrajenih stanovanj v Sloveniji. V šali pa bi lahko rekli, da so v kraju pod Žvajgo štorklje zadnja leta zelo radodarne tudi zato, ker imajo svoj bivalni prostor na dimniku KZ Prebold.
DN
IMAMO DOJENČKA
Malo prehitro, a nič manj veselo je družina Gorenak 6. aprila dobila novega člana, malega Aljošo. Njihov »polnočnik« je ob rojstvu tehtal 3240 gramov in bil velik 50 cm. V veselje bratcu Jonu ter ponos mamice Barbare in atija Uroša.
JTE/JŠAjMO
ZAKLJUČNA PRIREDITEV OSME AKCIJE ZDRAVEGA HUJŠANJA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
[TOREK, 21. JUNIJ, OB 18. URI V CITYCENTRU CELJEH
Voditelj prireditve stand-up komik Janez Trontelj
/ssïïfânF
iBrufifl
IFaaioteliSlnovi
■ am.uuc.jc ^