-----    487    ------
Politični pregled.
Štajerski konservativci in Hohenwartov klub.  —
V Gradci se je osnoval poseben odbor največ iz mlajših duhovnikov, ki delajo na to, da bi štajerske nemške konservativne poslance prisilili, da izstopijo iz Hohenwartovega kluba in se pridružijo katoliški ljudski stranki. Konservativni poslanci voljeni so največ s pomočjo duhovščine, za to se je pa ta odbor obrnil pred vsem do župnikov, da bi pritiskali na poslance. Štajerski konservativni poslanci so se o tem posvetovali, a sta posebno dva kmetska poslaDea z vso odločnostjo ugovarjala iztopiti iz Hohenwartovega kluba. Posebno Kalten-egger neče nič slišati o tem Karlon se pa v prav odločiti ne more. V Hohenwartovem klubu mu prav ne ugaja, ker ni prijatelj Slovencev, boji se pa, da bi pri katoliški ljudski stranki ne imel prave veljave. Ker se pa gospodje boje za svoje mandate in jim posebno prete nemški nacijonalci, je vsekako pričakovati, da izstopijo iz kluba, v katerem so Slovenci.
Proti vplivanju na volitve. — Poslanec Bareuther je v državnem zboru stavil predlog, da bi se izdal zakon, po katerem bi se huje kaznovalo vplivanje na volitve. Po sedanjih zakonih se tako vplivanje večkrat niti kaznovati ne more. Tako je ta poslanec predlagal, da se bo kaznoval z zaporom do jednega leta, kdo bi koga s kakim pretenjem odvračal od volitve. Ravno tako se bode kaznoval tisti, ki bode hotel koga zapeljati, da voli po njegovi volji s tem, da bi mu obetal kako korist. Kaznoval se bode tudi tisti, ki vedoma voli, dasi nima volilne pravice, ali kacega zapelje k volitvi. Tudi bode kaznovan, kdor bi lazširjal laž,  da se je kak kandidat volitvi
odpovedal. Pravosodni minister se je o tem predlogu še precej ugodno izrekel. Levičarjem pa predlog ni posebno ugajal. Izročil se je kazenskemu odseku v pretres in poročanje in je le želeti, da kmalu zakon postane, ker ž njim se bodo preprečile marsikatere zlorabe pri agitacijah.
Deželnim glavarjem dalmatinskim bode baje imenovan dr. Klaic. To ima gotovo namen Klaicevo skupino privabiti v Hohenwai tov klub, da s tem vlada utrdi večino. Namest-ništvo dalmatinsko je predlagalo dr. Bulata za deželnega glavarja, a Badeni zanj.
Češko državno pravo. — Ministerski predsednik grof Badeni je naročil jednemu uradniku, naj dobro prouči vse akte v tajnem arhivu ministerstva, ki se tičejo češkega državnega prava. Kakor se kaže, se grof Badeni resno prizadeva, da bi napravil spravo s cehi. Želeti je, da se mu to posreči. Zaradi tega so pa jako nevoljni Nemci, in se posebno graška „Tagespost" repenči, da se cehom ne sme ničesa dovoliti v škodo Nemcem. Žal je, da se grol Badeni še vedno ozira na levičarje. Baš zaradi levice neče vlada podržaviti Češke gimnazije v Opavi.
Nemčija. — Minister notranjih del Koller, ki je uprizoril zadnje preganjanje socijalistov proti volji kanclerja kneza Hohenlohea, in ker je nasprotoval vojnemu ministru glede pre-membe vojaškega kazenskopravnega reda, je odstopil. Kollerjev nastop proti socijalistom, da je teh volilna društva razpustil zato, ker so si v zvezi, ni bil po godu nobeni stranki, ker se mora vsaka teh bati, da bi se nji ravno kaj tacega lahko pripetilo, kajti tudi društva raznih druzih strank, ne samo socijalistov, so si v zvezi. Po društvenem zakonu to v Nemčiji sicer ni dovoljeno, vendar se pa ta zakon tudi lahko mileje tolmači in ne tako, kakor ga je tolmačil Koller, da je to-li strogo nastopil proti socijalistom. — Nemčija ima čez 2 mi-ljardi dolga. Teh 2000 milijonov dolga si je pa Nemčija naredila še le po letu 1876. ne glede na to, da je dobila za dobljeno vojsko rproti Francozom 1. 1870. od teh pet milijard odškodnine. Posledica teh velikih dolgov je vedno novo oboroževanje od 1. 1870. naprej, ker se Nemčija boji Francije, da bi ji ta zopet ne vzela Alzacije in Lotaringije. Posledica tega, da si je Nemčija pridobila Alzacijo in Lotaringijo je torej ta, da je Nemčija v vedno večjih dolgovih.
Bolgarija in Makedonija. — V Bolgariji vlada v izvestnih krogih veliko navdušenje za Makedonijo. Posebno velikošolci se navdušujejo za njo. Minole dni je bil v Sredcu velik tabor, katerega namen je bil pozvati vlado, da se odločno potegne za makedonske Bolgare. Shod je bil mnogobrojno obiskan. Dijaki-govorniki so napadali turško vlado in zahtevali od bolgarske vlade, da najodločneje od turške vlade zahteva izvedbo istih reform v Makedoniji, kakor jih je obljubila za Armenijo. Opozicijonalni poslanci so tudi močno zabavljali proti bolgarski vladi, kar je dalo povod pretepom, in žandar-merija je s silo udeležnike tabora razpršila
Francija. — Dogodil se je zopet anarhistiški napad v državni zbornici. Dne 6. t m. je nekdo dvakrat ustrelil z galerije v zborovalno sobano. Zadel ni nobenega. Da so bili poslanci preplašeni, je umevno. Zločinca so prijeli. Imenuje se Lenoir in je trgovski pomočnik v Parizu. Trdi se, da se Lenoir ni nikdar pečal s politiko, z druge strani se zopet poroča da je anarhist V zbornic utihotapel se je zvijačnoo. — Poslanec Walter je v zbornici predlagal, da naj se odkloni ves proračun bogočastja. Zbornica naj se s tem izreče za ločitev cerkve od dižave. Walter je s svojim predlogom pogorel.
Turčija. — Minoli teden je brzojavno poročilo vedlo povedati iz Carigrada, da so poslaniki velevlastij z ozirom na to, ker turška vlada nikakor ni hotela dovoliti, da bi vsaka velesila še po edno stacijsko ladjo nastanila v Bosporu izročili turški vladi ultimatum, to je ali dovoli ali pa te s silo primemo Temu pritisku se je sultan udal in podpisal ukaz,   s katerim   se  dovoljuje velesilam,   nastaniti v Bosporu
po dve stacijski ladiji. — Mej tem ko vladajo po Turčiji še vedno veliki nemiri in se dogajajo poboji in požigi, si velevlasti drugi proti drugi kažejo neko zaupnost. Eusija se boji, da bi Anglija naenkrat ne prihitela z vojnimi ladijami pred Carigrad. Vsled tega je pripravljena Eusija za vsak slučaj. V Sebastopolji ima Rusija pripravljenih sedem vojnih ladij in devet torpedovk, ki vedno čakajo povelja na odhod* Kratko je Eusija pripravljena na vojsko. — Na turškem dvoru je tudi vse narobe. Prišlo se je na sled zaroti zoper sultana in preprečilo na tega nameravan atentat. — Sajd pašo, kateremu je sultan hotel poveriti veliko vezirstvo, a je ni hotel vsprejeti, je pobegnil k angleškemu poslaniku in pottm na angleško vojno ladij o. Sultan bi si rad tega s pod nog spravil ker ga sumi, da je on vglava reformske stranke in ljudstvo hujska k vstaji. — Nered in zmešnjava v Turčiji sta največja.
----    488    -----