■■■ ti e bolezni, I Natisov 15.000 izhaja vsaki i, datiran z dnevom slednje nedelje. inina velja za Av-za celo leto ■»rane, za Ogrsko SSf 50 vin za celo iu prof. Lom 0; za Nemčijo stane 1, Pertik i. i, celo leto 6 kron, za . _ _ meriko pa 8 kron; * JX/E drugo inozemstvo se Cuni naročnino z ozi- laMrtrt m na vis0k0St P0št- to odvH2 b. Naročnino je pla- , za umiva Q naprej. Posamezne cv.se prodajajo po 8 v. redništvo in uprav-iStvo se nahajala v iju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ai odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za >/i strani K 40-— za V* strani K 20 — za >/, strani K 10 — za Vi« strani K 5'— za Vs» strani K 250 za V« strani K L— Pri večkratnem oznanilo se cena primerno zniža. tev. 25. Ptuju v nedeljo dne 20. junija 1915. | XTI. letnik. vetovna vojska. istva te in nemško zmagovito prodiranje v Galiciji. — Junija meseca več ot 122.000 Rusov vjetih. — Italijanski napadi ob Soči, na koroški ije krvi p denica 2 d rot i kaši vi a 80 vi: giht, a ni boleči rašek pr :virni st »ošiljatev škem. tirolski meji povsod zavrnjeni. — Velike laške izgube. — Črnogorski napadi ob meji odbiti. — Kužne bolezni na Srbskem. — Nemške zmage proti Francozom in Angležem. — Anglija vojne trudna. uno Položaj na severu je z vsakim dnevom za •fee in nemško orožje ugodnejši. Pretežni del alicije in vsa Bokovina nahaja se zopet v naši ki in krvavi boji se bijejo že v neposredni ini Lemberga. Ruske armade so popolnoma ibite. Medtem ko so Rosi maja meseca več pol milijona vojakov izgubili, vjeli so nem-in naši vojaki tekom junija, torej v 14 dneh, nad 122.000 Raso v. Usoda neštetih milijonov de carja-batjnške se s krvavo resnostjo nje. Italijanska vojna ni imela doslej nobenega iva na splošni vojni položaj. Vsi napadi naših ijalekih bivših „zaveznikov" so bili doslej krvavo odbiti, da so laške železnice prena-ijene z ranjenci, medtem ko na tisoče mrtvih ijanov ob naših mejah leži. Položaj na Francoskem in v Flandriji je v nem nespremenjen. Krčeviti napadi sovražna nemško fronto so se vsi izjalovili. Isto-;o brani z najlepšimi uspehi prijateljska Tur-svoje dardanelske dari. Na Balkanu pa se pričel zopet medsebojni dirindaj. Grčija, Srbija, ija, Balgarija, Rumnnija in Črnogorska se jjajo v medsebojni konkurenci in nikdo ne , kaj se bode zopet v balkanskem peklenskem Iju sknhalo. PaBamezni srbski in črnogorski adi na naše meje so se ponesrečili. To je kaz, da smo tudi na tej naši meji pripravljeni, movino braniti. Pričakovati je za konec tega tedna velikih ;ov na severu. V splošnem pa je položaj in zveste naše nemške zaveznike tako den, kakor še v poteku cele te vojne ni bil. imo ponosi na naše in nemške armade! Avstrijsko poročilo od nedelje. K.-B. Dun a j, 13. junija. Uradno se danes opoldne razglaša: Rusko bojišče. Na južno-vzhodnih mejah silijo vojaki armade Pflanzer nadalje zmagovito naprej. Po trdovratnih bojih zavzeli smo včeraj Tysmenico, T1 u m a c z in visočine severno O 1 e s z a. Južno Czernčlica se borimo. Novi ruski napadi proti Zaleszczyki bili so krvavo odbiti. Iz Bukovine napredujoč, čez državno mejo, vrgli so naši vojaki Ruse iz njihovih, ob meji pripravljenih močnih postojank nazaj. V zasledovanju zasedli smoveč krajev Besarabije. Včeraj padlo je 1560 Rusov v roke zasledovalcev. Na zgornjem Dnjestru Dapadajo zavezanci uspešno v smeri na Zydaczov, kjer držijo še večje ruske moči južno obrežje Dnjestra. V Srednji Galiciji dovedel je napad avstro-ogrskih in nemških vojakov do zavzetja S i e n i a w e in po zavrnitvi močnega sovražnikovega napada do zavzetja v naskoku vseh sovražnikovih postojank severno-vzhodno mesta. Tukaj smo 3.500 Rusov vjeli. Ostali položaj je nespremenjen. Italijansko bojišče. Ob Soči (Isonzo) vršili so se zadnja dva dni zlasti pri Plavi resnejši boji. Dne 11. t. m. tam od brigade Ravenna napravljeni poskus, pridobiti vzhodno obrežje, končal je s tem, da so odšli Italijani nazaj. Včeraj zjutraj prekoračili bo Italijani zopet reko. Po hudem boju posrečilo se je našim vojakom, da vržejo so- vražnika, ki je dobival vedno nove moči, nazaj in da obdržijo lastne svoje postojanke, pred katerimi je ležalo čez 400 mrtvih Italijanov, trdno v svoji roki. Na koroškem in tirolskem obmejnem kraju trajajo topovski boji naprej. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Zopet velika zmaga nad Rusi. (Avstrijsko uradno poročilo od po n d el j k a.) K.-B. Dunaj, 14. junija. Uradno se razglaša: 14. junija opoldne. Rusko bojišče. Združene armade v srednji Galiciji so včeraj nanovo napadle. Ruska fronta vzhodno in južno-vzhodno Jaroslava bila je po hudem boju predrta in je bil sovražnik pod najtežjimi izgubami k nazadovanju prisiljen. Včeraj smo vjeli 16.000 Rusov. Medtem trajajo boji južno Dnjestra še naprej. Pri D e r z o w u, južno Mikolajewa odbili so naši vojaki krvavo štiri močne napade. Sovražnik izpraznil je potem v begu bojišče. Severno-zapadno J n r a w n e vsilili so zavezanci proti Zydaczowu in so pridobili včeraj po težkem boju B e g u z n o. Tudi severno Tlumacza napreduje napad uspešno. Mnogo vjetih, katerih število še ni znano, padlo je tam v naše roke. Severno Zaleszczyki napadli so Rusi po 11. uri ponoči v tri kilometre široki fronti, štiri člene globoko. Pod velikimi izgubami se je ta napad v ognju naših vojakov izjalovil. _ 2 - BtrMchill'ova gr«n5ioi« Is kelenJftT« je naravni izvletek (ekstrakt) najfinejših jena a o j i S £ i 1 SStitaPSLVOllill. Zfil Ani AiV m ,0,Jbo'l "»Pe*«"" korenin. StroohilTor* »r«uOio«. 1* «m«sj» j e. Za 1 MW* •"»■**»»■» «w*««\|«*w »jied tega pnnuno najbolj&i iolodeo ckrepfcujooi prebava, lik« ,»-„,1, k Italijansko bojišče. V bojih pri Plavi dne 12. jnnija pustil je sovražnik, kakor se je zdaj dognalo, čez 1000 mrtvih in j a ko veliko ranjenih pred našimi postojankami ležati. Veeraj pozno zvečer so naši vojaki takaj zopetni napad kakor vse prejšnje zopet zavrnili. Italijani torej ob Sočini fronti niso mogli nikjer prodreti. V koroškem in tirolskem obmejnem okraja se ni ničesar bistvenega zgodilo. Balkansko bojišče. Južno A n t o-v a c a zavrnila je ena naših poljskih straž napad okoli 200 Črnogorcev po kratkem boja. Drugače je položaj na južnem vzhoda nespremenjen. Namestnik generaštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Avstrijsko poročilo od torka. KB. D a naj, 15. junija. Uradno se danes opoldne razglaša: Rusko bojišče. Vsled napada zaveznih armad so se skoraj na vsej fronti v Galiciji hudi boji razvili. Vojaki armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda silijo po zavzetju S i e n i a w e na vzhodnem obrežju S a n a v severni in severno-vzhcdni smeri naprej. Grad in m8jerija Piskorawice smo včeraj v naskoku vzeli in mnogo vjetih napravili. Pod težkimi boji sili armada generalobersta pl. M a c k e n s e n na obeh straneh K r a k o-wiece in na Oleszyce naprej. Obenem napadajo vojaki generala Bohm-Ermolli Ruse vzhodno in jugovzhodno M o s c i s k e, kjer krijejo nove sovražnikove postojanke smer proti (irodekn. Jnžno zgornjega Dnjestra držijo velika ruske moči mostovje pri M i k o 1 a j e w u, Z y-daczowu in Haliczu proti napredujočim zveznim vojakom armade L i n s i n g e n; reko doli pa stojijo vojaki generala Pflanzer-B a 11 i n pred Mizniowom in Czerne-1 i c o ter držijo zavzeti Zaleszczyki proti vsem ruskim napadom. Deli te armade so v Besarabiji med Dnjestrom in Prathom tam stoječe ruske moči nanovo k nazadovanju prisilili in jih proti C h o t i n u ter ob Pruthu na zaj potisnili. Število v galiških bojih od 12. junija naprej vjetih Rusov se je včeraj zopet za par ti-boč povečalo. Italijansko bojišče. Novi poskuai Italijanov, da bi prišli do naših postojank pri Tolminu in Plavi, ostali so zopet brezuspešni. Včeraj vladal je v posameznih oddelkih Sočine fronte mir. Po italijanskem parla-mentarju prinesena prošnja, da naj se zaradi pokopavanja mrličev ogenj vstavi, se je iz vojaških razlogov odklonila. Ob koroški meji vzel je v naskoku štajerski landšturm mali Pal, vzhodno prelaza P1 6 c k e n, in je tri protinapade sovražnika na to obmejno goro zavrnil. V tirolskem obmejnem okrožju tipa sovražaik proti naši postojanki in drži brezvplivai artiljerijski ogenj. Na neki obmejni točki prisilil je neki naš orožniški oddelek brez lastnih izgub neko italijansko kompanijo k nazadovanju in je vjel 58 Italijanov. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško poročilo od torka. K.B. Berlin, 15. junija (W.-B.). Iz Velikega glavnega stana se danes poroča: Zapadno bojišče. Francozi so dozi- j veli včeraj zopetni poraz. Vkljub njihovim težkim izgubam od 13. junija bo z veliko močjo nadaljevali svoj poskus prodiranja na fronti Lievin-Arras. Z velikanko porabo muni-cije pripravljeni in v tesnih vrstah izvršeni francoski napadi so se zopet brez izjeme i z j a 1 o-v i 1 i v ognju naših pridnih vojakov pod najtežjimi izgubami za sovražnika. Severno Moulina sons Touvent (severno-zapadno Soissonsa) se nam še ni posrečilo, pridobiti dne 6. junija izgubljene jarke nazaj. V Champagni severno Perthesain Le Mesnila se je boj deloma zopet ponovil, brez da bi zamogel sovražnik kak dobiček doseči. V nedeljo bila je cerkev v Leffinghu južno zapadno od Ostende med meščansko božjo službo od sovražnikove artiljerije obstreljevana. Več belgijskih civilnih oseb bilo je pri tem ranjenih. Včeraj bilo je odprto mesto K a r 1 s fn h e, ki ni v nobeni zvezi z bojiščem in nima prav nikakoršne utrdbe, od sovražna flotilje letalnih strojev z bombami obmetano. Kolikor je doslej znano, bilo je pri napadu 11 meščanov ubitih in 6 ranjenih. Vojaško škodo se seieda ni moglo napraviti. Od enega naših bojnih letalnih strojev bil je en letalni stroj sredi flotilje ustreljen. Letalci so mrtvi. Drugi sovražni letalni stroj bil je pri Schirmeckn prisiljen, da pride na zemljo. Vzhodno bojišče. Zapadno S z a w e 1 naskočili so nemški vojaki vas Dauksze in so potem zavrnili več, od dveh do treh ruskih regimentov izvršenih protinapadov. Vjeli so 4 oficirje in 1660 mož. Naše nanovo pridobljene postojanke južno in vzhodno ceste Marjampol-Kowno bile so včeraj opetovano in brezuspešno od velikih sovražnikovih moči napadene. Sunili smo iz fronte Lipowo-Kalwar-j a naprej, vsilili v ruske linije in zavzeli spre-dajšne jarke. Tudi na O r z y c u se je posrečilo našim vojakom, zavzeti v naskoku vas Jednorozek, Gzerw ona Gora in mo3t vzhodno od nje. Doslej na tem kraju 325 vjetih Rusov. Sovražnikovi napadi proti našim postojankam severno B o 1 i m o w a so se izjalovili. Južno-vzhodno bojišče. V bitki od 13. na 14. jnnija od armade generalobersta pl. M a c k e n s e n tepenemu nasprotniku se ni posrečilo, da bi se vstavil v svoji zadajšnji pripravljeni postojanki severno-zapadno Javvoro-w a. Sovražnik bil je vržen, kjerkoli se je vstavil. Plen se poveča. Vsled ojstrega zasledovanja so tudi ruski vojaki južno železnice Przemysl-Lemberg k nazadovanju prisiljeni. Vojaki generala v. d. M a r w i t z vzeli so včeraj M o s c i s k o. Desno krilo armade generala pl. L i n s i n g e n naskočilo je visočine zapadno J e z u p o 1 a. Njih kavaljerija dosegla je pokrajino južno Marjampola. Najvišje armadno vodstvo. .veznik k Avstrijsko poročilo od srede. l,"e IXH Dunaj, 16, junija opoldne. Uradnic j« k u poroča : a£'° _ z°ri Rusko bojišče. V Galiciji niso za«*'1' ' Rusi splošni napad vkljub najkrepkejši bw»ed D;jmj izdržati. Od naših zmagovitih vojakov hudohavnik ; sledovani, umikajo se ostanki premaganih mišjih vojf korov čez Cewkow, Lubaczov in Ja*PolnJ«>' row nazaj. Južno Lemberške ceste je ara0 v r a š Bohm-Ermolli danes ponoči rusko w . - i_ i- , , . > vedno janko na celi tronti v naskoku vzela in sona n a a nika čez S a d o wa- \V i s z n i ca in Rn4 pred j. nazaj vrgla. Južno Dnjestra se borimo predcužbe či stirjem. Vojaki armade P f 1 a n z e r so iS razvidi zjutraj M i s n i o w vzele. Dosedanje (*' p" m ke in boji meseca junija Pr'n8in;x.r so bogati plen. Od. 1. do 15. t. m.i0 za smo 108 oficirjev, 122.300 vojakov, 53 hi ta 1 n nov, 187 strojnih pušk in 58 municijskih vpdočnosi Italijansko bojišč o. Italijani r b i j a skusili so nove posamezne napade, ki pa so*ra'?t povsod odbiti. Tako ob Soči pri M o n f a 1 k i i n da bi dobili le grižljaj jedi. Mnogo vojakov i; ^ a je orožje proč, da so lažje bežali. a v i 1 ev. Ki Resnica o Srbiji. > o d e V listu „Wiener Montagazeitang" objrh S'}j je neki znani pisatelj pod naslovom „R;Bt \ o Srbiji" zanimiv članek, v katerem zanika 'rnog° vorice, da hoče Srbija z nami posebni mir s?*"* l niti. Srbija je danes postransko bojife8a F lusammenstoPzNlschen Yorposten tmMustenfind Boji preekako straž nar J Primorskei i mejni Prinašamo slojih o bojih avstrijskilfcredn italijanskih predslijjo r na Primorskem, tega katerih si je naš Hov perfidni in izdajaje its sovražnik že prikouiu krvavo svoje bučeenem trknil in kateri kater bili povod že večjilgtrelj važnejših ter za njn rj orožje zmagovitih M u i godkov. V obče nMass mo, da bode ta slgeli i radi svoje zanimiripozri cenj. čitateljem »t," jala. 3 — jena nsoda se bode odločila na »jiščih Poljske, Galicije inlta-» *0i*>u)* je. Za našo monarhijo se bori zdaj četrti vezn.k kot prostovoljec v Srbiji in lomi vsak "" n bolj moč i, vojnim materijalom dobro oprem-' ne srbfke armade. Ta grozni vojni prostovo- . Uradno c je kužna smrt. Od 326 tujih in do- ičih zdravnikov, ki so začetkom vojne v sltižbi . ■ ili. je v zadnjih mesecih 124, več i- niso zami ' J , , ■ f i. . ima na pegastem tifnznnmrl o, :ejši bran ^ Djjm; tudi telesni zdravnik kralja Petra, :ov hudo ravnik generalising vojvode Potnika ter iganih ros ij>b vojakov. Vkljnb tej sanitarni bedi Srbije 7 in J a v polnjeni sta vlada in časopisje z duhom rra v r a S ' v a ' " s * r a 8 *• n e J e z e ptoti rstro- Ogrski. Belgraj«ko časopisje slavi vedno umor nadvojvode Franca Ferdi-la in sovi | n j a kot nacijonalno junaštvo, kakor je bilo in Rud pred par dnevi v vodilnem listu belgrajske mo pred i ožbe citati. Smer srbske državne politike pa ir so vč( razvidna iz uradnega lista „Samonprava" od 1. p. m., v pragmatičnem članka „Sporazum toresov Srbije in Italije", kjer se pravi, daje P ' e8nii5enjeAv8tro-Ogr8keravnota-t. m. v 0 2a Srbijo kakor za Italijo k a-V, 53 ka i t a 1 n a potreba kot jamstvo za boljšo jskih vo; 'dočnost obeh držav. To je položaj na Srbskem. rbija je in ostane za Avstrijo trastni sovražnik, dokler stoji na bo-ičn že kakšni veliki sovrsžnik, ki to sovrsstvo .e je ar; rusko po# a n j e b *■ inega se ml. ;iji. poroča na vzh med S talij ani :i pa so falko vi meji tiroisk Tirolski vojaki pridejo kmalu iz Galicije proti Italiji. K.B. Dunaj, 15. junija. Iz vojnega tis lovnega stana se poroča Odkar nam je Italija vojno napovedala, pri-ajajo k raznim višjim vojaškim komandam in blastvam ginljive in od staroznanega patrijo-zma pričujoče prošnje iz Tirolske, da naj se brambo dežele d o mačim vojakom (TRI a u p a. ,IOJ Tirolsko ljudstvo: je lahko prepričano, da d o s o grmadno vodstvo čustva, iz katerih te prošnje se na c svirajo, v polni meri ceni in da bode kma-«taikov'n ^as p.rišel, ko bodejo hrabri tirolski voli i k o 'k'' ^ Be z^aJ ^e na 8evernm bojiščih bijejo, .. ''aničevanega starega sovražnika ^ z D a p a d l i i n p r e m a g a 1 i. jako h (To pomeni: vrhovno armadno vodstvo je repričano, da bode v Galiciji in sploh proti z Galio hwiji kmalu odk>čitev padla, tako da se bode iso Rl81110?!0 kmalu večje dele tam bojujočih se vo-• aikov proti izdajalski Italiji poslati. Op. nr.) 3a.ni Spor med Srbi in Črnogorci. lorah cf " in da K.B. Sofija 12. junija. Poročila iz kom- b ie*enlnp(?a kraja pravijo, da so se med S r- °_ ' liinČrnogorci v zadnjem času v e- ' oyvrl ika nasprotja zaradiAlbanijepo- a v i 1 a. Kakor se trdi, prišlo je celo do bo- ev. Eonečno so Črnogorci grozili, da se fcodejo Albancem pridružili, ako bi " objs *u S'W proti Skutariju. R vin l^° le bržkone izraz stare konkurence med inika »črnogorskim Nikito in revolverskim Petrom. Na mir sk *Bb^ način je Balkan peklenski kotelj, iz kate- [-,0jjg rega prihajajo vedno nova presenečenja in raz- ^ss^m Očaranja. Op. ur.). red- niso napravili nobene razlike in niso vzeli le ! predmete, ki so jih rabili za izpopolnitev svoje i oprave, marveč so oropali tudi vse, kar se j jim je zdelo vredno. Tadi gostilno Laca S o r-: tori, katerega dva sinova sta že v jeseni na i Italijansko dezertirala, bila je istotako oropana i in demolirana. kakor imetje cesarja zvestega i prebivalstva. Veselje Italijauov trajalo je le kra-i tek čas. Kajti ko so čez par dni tudi zadnji ■ prebivalci C a s o 11 a, ki so vkljub vsemu do j tedaj še doma vzdržali, k nam pobegnili, zapri-! čela je sedaj naša artiljerija osenj in je očistila « vas od italijanskih vojakov. Ti dogodki kažejo, j kako prav je imel italijanski zgodovinar M o 1 -i m en ti, kateri je zadnjič v „Corriere della sera" pisal, da se italijansko prebivalstvo v Av-j striji Čez vojno manj veseli, nego se to v Italiji i misli, da je nasprotno vsled dogodkov preatra-i seno in razburjeno. ' Ljuti napadi Herveja proti francoskemu vodstvu vojne. K. B. Pariz, 10. junija. V zvezi z včeraj-i šnjim člankom, v katerem Herve ostro obsoja, [ kako se poroča o dogodkih francoski publiki, | obrača danes v „Guerre s^ciale" kar najostreje j svoje napade proti načinu francoskih vojaških j operacij. Herve" piše: Vlada in armadno vodstvo ne smeta verjeti, da je narod od uspehov nji-! hovih vojaških operacij v septembru navdušen, J kajti v primeri s prinesenimi žrtvami so le pre-s malenkostni. Vsi poskosi, predreti nemška črte i pri Soissonu, St. Mihielu in v Champagni so se popolnoma ponesrečili. Izgube so strahovite. V sedanjem trenutka se skuša očividno prodreti pri Arraeu, pa tndi po začetnem uspehu se je ta ofenziva ustavila. Vsakdo ima vtis, da v vojaškem ozira ne gre dobro. Pričenja se vsakdo čutiti v nevarnosti. Herve vprašuje, če je morda pomanjkanje municije vzrok neuspeha ofenzive. Ce je to pravi vzrok, potem bi ne smelo armadno vodstvo žrtvovati mu stotisoče človeških življenj pod pretvezo, da se hoče olajšati Rusom delo. Vsekakor pa se mora uvideti v oči-gled nemogočnosti doseči kak uspeh, da mora biti v porabi francoskih čet nekje napaka. Armadno vodstvo pa mora vedeti, kje da ga tišči čevelj ter mora tudi tema odgovarjajoče nastopati. K.B. Curih, 10. junija. „Neue Ziiricher Zeitung" poroča iz Ženeve, da je bil Hervejev list „La Guerre sociale" ustavljen. Amerika in Nemčija. Te dni je došla nota amerikanske vlade na nemško, v kateri se nadalje razpravlja o znani zadevi podmorske vojne. Amerikanska vlada je sicer precej doktrinama, vendar pa ni vtis tak, kakor da bi se hotela Amerika podati v kako vojno pustolovstvo. Upanje je, da se bode ta diplomatski spor mirnim potom rešil. S to j željo soglaša sicer tadi večji del amerikanske | javnosti. Kapitan pl. Miicke o bojih v Dardanelah. Kapitan ladje „Emden" plem. Mucke je predvčerajšnjim sprejel urednika „Neues Wiener Tagblatt" in se je izrazil o akciji v Dardanelah sledeče: Dardanele stoje kakor železo in ne more se jih dotakniti. Prav posebno me je ami-ziralo, ko sem bral zadnjo izjavo Chorchillovo, ki je svojim potrpežljivim rojakom, kakor znano, pred par dnevi pripovedoval, da je pričakovati zmage nad Dardanelami, kakršne še ni bilo v zgodovini Kdor pozna prave razmere, ta more na take baharije odgovoriti le s posmehom. To bo zopet ena onih blamaž, ki je že tolikrat doletela Churchilla. Tako je na primer tndi rekel, da je v najvažnejši in najodličnejši dobi angleške mornarice na njenem čelu in se je tudi s tem blamiral, ker je ravno nasprotno res. Treba je pomisliti, je nadaljeval Miicke, da so Turki izborni vojaki in se na Gallipoli posebno izborno bijejo. Izkrcani kor zaveznikov, ki jim je nasproti stal, je štel pričetkoma 60.000 mož, ki so se ob morski obali trdno vkopali. Napadi Tarkov proti tema izkrcanemu koru so začetkoma trpeli vsled tega, ker artiljerija angleških ladij ni dopustila, da bi se njihovi napadi razvili, in je s svojimi težkimi topovi prevladovala vso ozemlje ob obali. Položaj pa se je izpremenil v onem hipu, ko so se prikazali podmorski čolni. Potem je šlo zelo hitro. Angleži so izgubili ladje: „ Goliath", „Tri-nmph", „ Agamemnon", „ Majestic" v enem tednu, Francozi „Casablanco" iu še neko ladjo. Tadi drage sovražne ladje so še izginile. Brodovje zaveznikov se je umaknilo in ga ni več videti. Zdaj je cilj Turkov, uničiti izkrcani kor, ki se je po težkih izgubah zdaj zopet izpolnil na 60.000 n.ož. Vse kaže, da bodo to dosegli. Na Gallipoli se nahajajoči Angleži in Francozi morajo svojo pitno vodo s seboj voziti, ker je tam ni. In ker je njihova zaloga vode pošla, jim jo morajo dovažati na posebnih majhnih transportnih ladjah. Toda tudi to dovažanje podmorski čolni vedno bolj otežkočajo in bo končno najbrže popolnoma onemogočeno. Potem pa preostaja za angleško francoski. izkrcani kor edinole kapitulacija. Zavezniki so, ko so pričeli to podvzetje, pregledali eno izmed najvažnejših načel vojne vede, namreč splošno priznano načelo, da se ladij proti utrdbam na kopnem sploh ne sme uporabljati. Končno je rekel kapitan: „Municij-sko vprašanje Turčije ne povzroča nobene skrbi več. Zdaj je dovolj rannicije. Špijonaža v Belgiji. K.B.Berlin, 13. junija. Wolffov urad poroča: V L u 11 i c h n so usmrtili 8 špijonov. Od začetka vojne sem rabijo naši sovražniki veliko število špijonov, ki v domovini in v od naših vojakov zasedenih pokrajinah novice zbirajo ter na gotova centralna mesta oddajajo. Gre se za daleč razširjeno uredbo, ki je v vseh svojih delih spretno delovala. Že dalje časa bilo je nemškim oblastnijam znano, da se nahajajo v raznih holandskih mestih središča vohunstva, katerih delovanje se je zlasti v Belgiji čutilo. Zdaj se je posrečilo, razkriti celo organizacijo, katere sedež se nahaja v M a a s-t r i c h t u in jo napraviti neškodljivo. Nič manj kakor 17 špijonov se je vjelo in pred sodnijo postavilo. Dognalo se je, da so ti špijoni iz Belgije neprenehoma svojim voditeljem v Maas-tricba vesti o prevažanju vojaštva po belgijskih železnicah posredovali. Vojno sodišče v Lutticbu izreklo je čez te vohane že 5. t. m. sodbo. 11 Kako ravnajo Italijani s svojimi lastnimi rojaki. HQ, K.B Dunaj, 13. junija. Iz vojnega tis- j kovnega stana se poroča : liJCeil Na kateri način vodijo Italijani vojno v ob- Jmejnih krajih naše dežele, v katerih stanujejo 10 B'lnjih rojaki, kažejo sledeči dogodki : K nepo-ijskihjgreono 0D italijanski meji ležečim krajem, ki le-jredstižijo pred našo odporno črto in smo jih vsled 3m> I tega izpraznili, spada tndi mala vasica C a s o t-naš nato v dolini Astico. Ze dne 27. maja napadla zdajali je italijanska infanterija, močna približno ene pre kompanije, to popolnoma neoboroženo vas. Ob-boče i enem je zapričela tndi italijanska artiljerija ogenj, kateri je osem hiš poškodoval. Brez vtemeljenja streljala je potem italijanska infanterija v vas in ranila pri temo sledeče ženske: Katerino u n a r i. Ano in Erthes Sterchele ter ssimo S o r t o r i. Takoj po njih prihodu za-i so Italijani z plenjenjem vasi, ki se je pri poznejših obiskih vedno ponavljalo. Pri tema := >o -s s s Ž tteri večjih za n: itih •če u! ta si: imiv m a © S m. i*a T3 £ O S ja < B N »— "e — i: ° ^ c M>*> v OB S" o š'M C/J £. a "S .£. _£i '3 o os IS •3 ^3 •*-( > 13 Si ■2.1 O IX, as -= -Š .—. _ ta O CLi *=> -O a O a > 11 obtožencev bilo je obsojenih na smrt, ostalih 6 pa na sknpaj 77 let ječe. Dne 7. t. m. se je 8 špijonov ustrelilo. Za ostale tri se glede milostne prošnje še ni odločilo. S tem uničenjem 17 agentov se je prizadelo sovražnikovi špijo-naži hudi udarec. Istotako hitra kakor stroga justica nemških vojnih sodnij pa bode k izdajstvu nagnenemu delu belgijskega prebivalstva primerni strah dala. Anglija trudna vojne? Iz švicarskega mesta B e r n a, ki se je izkazalo v sedanji vojni kot prvorazredni vir diplomatskih poročil, posreduje sb sledečo vest: Anglija je prepričana o nemogočnosti nadaljnega uspešnega vojskovanja Rusije od 2. maja sem, to je odkar se je posrečilo rnsko fronto pri Tarnovv Gorlici prodreti. Glavni vzrok leži v velikanskem pomanjkanju streliva. Anglija hoče potom Amerike na mir siliti. Bryan je zaupnik angleškega zunanjega mini-sterstva z ozirom na vprašanje miru. Njegov odstop se je zaradi tega zgodi). Ne smatra se za nemogoče, da se izda prepoved izvoza streliva iz Amerike. Anglija bi ta povod porabila, da zapusti svoje zaveznike. (Ta vest izhaja, kakor rečeno, iz dobrega vira; vendar pa ni uradna in je dvom o njeni resničnosti bolj ali manj opravičen. Na vsak način pa dokaznje, da prizna že vso inozemstvo nemške in naše zmage. Op. ur.) Državni tajnik Bryan. Poročali smo že v zadnji številki, da je amerikanski državni tajnik Bryan, katerega sliko danes priobčnjemo, odstopil. Ta odstop se vte-meljuje s tem, da Bryan ne soglaša z nazori, ki jih ima predsednik Zedinjenih držav, Wilson o svetovni vojni. V Ameriki sta namreč dve stranki: ena, ki hoče na vsak način, da napove Amerika i Nemčiji vojno in druga, ki hoče ohraniti mir. Kakor vse kaže, je zadnja mirovna stranka v večini. Ljudstvo. Cesar dejal je v nekem telegramu na nadvojvodo Jožefa Franca, da moli k Bogu, da bodejo našli njegovi ljubljeni narodi njih brez-primerni požrtvovalnosti in junaštvu primerno plačilo. Ta pravična ocenitev čednosti in dela našega ljudstva povzroči nehote resno razmotrivanje. Kar je naše ljudstvo v orožju od začetka avgusta lanskega leta do današnjega dne izvršilo, spada k najbolj občudovanja vrednemu in najveličastnejšemu vseh časov. Najprvo se je ljudstvo izborno zoperstavljalo sovražniku, ki je bil v velikanski premoči, že več mesecev preje pripravljen, ki je posedoval najboljša tehnična bojna sredstva in je stal pod izbornim vodstvom; že s tem so se sovražnikovi najnevarnejši načrti izjalovili. Potem se je naše ljudstvo v orožju zmagovito branilo v zimi naravnost nezaslišane strogosti in trajanja, v najhujšem mrazu in divjih snežnih viharjih, v težavnem visokem _ 4 _. gorovja Karpat, branilo proti morju Easkakujo-čih sovražnikov. In zdaj, po desetmesečnih težkih bojih podi največjo armado sveta z uničujočimi udarci iz zasedenih pokrajin, medtem ko je ob strani zvestega zaveznika nasprotniku samemu iztrgalo deželo, ki je za tisoče kvadratnih kilometrov večja, nego je imel sovražnik naše zemlje kedaj v roki. Da, naši vojaki! So ljudje, ki imajo o besedi „vojak" povsem napačni pojem. Njim so vojaki še vedno posebni stan ali poklic, nekaj kar poleg ljnd*tva samostojno obstoja. Tega pa od vpeljave splošne vojnedolžnosti ni več. In ta velikanska svetovna vojna, ki je vse za boj sposobne može in mladeniče vzela, je zadnjim sledovom starega vojaškega poklica konec napravila. Oai, ki se tam tako zmagovito borijo in izdržujejo najhujše napore, to niso več stoječa armada sama. Takoj prvega dne so z mladim moštvom odhajali rezervisti in nadomestni rezervisti in potem so jim sledili milijoni 'črnovojnikov, starih in mladih, proč od polja, od delavnice in iz pisarne in katedre. Eden dunajskih regimentov sam poslal je že 30.000 vojakov na bojišče in vendar šteje normalno vojno stanje regimenta samo 4000 mož. Da. to ni več stari vojaški stan, — to je vse ljudstvo, kise tam znnaj bori. Kmet in učitelj, tovarniški delavec in rokodelec, hlapec in vseučiliški profesor, uradnik in študent oblečeni so v sivo obleko, oboroženi z orožjem, ki ga poznajo dostikrat komaj par tednov, — in ti bijejo velike bitke, največje v svetovni zgodovini ter dosegajo krasne zmage. Pojma vojak in ljudstvo se ne moreta več ločiti, sta v enega spojena. In naši oficirji! Posebni kapitel zgodovine sedanje vojne se bode pečal z našimi oficirji. Eno pa se zdaj že lahko reče. Cesar je že pred meseci pomen in delo rezervnih oficirjev posebno pohvalil. Boj pa ne odločijo edino junaki na bojišča, marveč tudi tisti, ki so doma ostali, s svojimi civilnimi čednostmi. V spoznanju podrobnosti, z mirno a trdno odločnostjo vstopilo je naše ljudstvo v to veliko vojno. Svoje prepričanje je v resnih besedah izražalo. Nikjer surovih izgredov nezrele ali bolestne strasti proti sovražnikom. Plemenitost v vseh položajih, tudi v hudih urah, ki nam jih je ta vojna prinesla. Svoje najboljše je dalo naše ljudstvo: svojo mladost, veselje, ponos družin, pa tudi njih reditelje. Brez da bi težilo in delalo težave, vzelo je nase nezaslišano breme draginje. Naravnost iznajdljivo je bilo v delih skrbi za od vojne najhujše prizadete. Dalo je državi prostotoljno svoje prihranke v razmerja, ki je prekosilo vsa pričakovanja. Posli, delavci, učitelji, nastavljenci, mali ljudje so bili, ki so razmeroma najvišje svote vojnega posojila podpisali. Ljudstvo je bilo, kije napravilo dosedanje uspehe! Cesar se zahvaljuje ljudstvu in prosi od neba plačilo za brezprimerno junaštvo in požrtvovalnost ljudstva. In zato se zahvaljujemo cesarju ; kajti s tem, da delo ljudstva modro in pravično oceni, imamo jamstvo, da bode ljudstvu po vojni tudi v istini plačilo, ki mora tudi obstojati iz onih dobro, katere ljudstvo v soci-jalnem veku zahtevati sme in mora. Spominjamo se, da je ravno pred 100 leti nemško ljudstvo svojo domovino v junaškem boju od tuje tiranije osvobodilo. Le najpleme-nitejše navdušenje za svobodo je takrat ljudstvo k onim činom dovedlo, s katerimi je največjega vojskovodjo vseh časov premagalo. Zgodovina je največja učiteljica vseh časov. Pa še ena misel nam pride, ako gledamo na krasni razvitek ljudskih moči v tej vojni. Misel namreč: kaj vse bi se dalo s tem ljudstvom tudi v mirnem času doseči! Na tako stopinjo bi se dalo tako ljudstvo pri pravem razumevanju in ocenjenju njegove eneržije dvigniti v gospodarskem, socijalnem, kulturelnem in nravnostnem oziru! Svarilo. Vojno ministerstvo je že v pozni jeseni 1. 1914. izdalo naredbo, objavljeno v dnevnikih z dne 28. novembra 1914, da je namreč pri bodočih oddajah večjih naročil za armado na tvrdke ani 30 n smeri in in podjetja v kraljestvih in deželah, zastw; drage v državnem zboru, ponudaikom naložiti ffcatere obveznost, obdržati si navadno število ^aznik p zasebnih uslužbencev in jim tndi ne znižg Najbi hove plače, ker bi ne bili sicer samo (^ 8e ne daljnih naročil izključeni, ampak bi se ^2ati tafe tndi že oddana naročila stornirala. amenu i V zadnjih mesecih pa je bilo slišati ftan; 8e l-ne pritožbe iz krogov zasebnih uslazbencq jjD ne se namreč mnogo večjih tvrdk, ki so pri blastva, vah vojnih potrebščin neposredno ali pos^ prebiv. udeležene, za omenjene naredbe ne briga|a8tj bi in da so zmanjšale število uslužbencev, oanjQgjlih jim znižale plačo. Tako postopanje se danih razmerah označiti kot kršenje naj: nejših socialnih dolžnosti. Vsled tega je c. k. ministerstvo za m stvari vse politične deželne oblasti na ta jjora 8an opozorilo in jim naročilo, ga po moči zatrepi mo; ta namen je bilo zaukazano vsem politi^;manj okrajnim oblastem (okrajnim glavarstvom, ______ gi8tratom meat z lastnim štatutorr.), da n T>|c zvezi z vsemi organi, ki pridejo v pošto' ■*- *® vsemi sredstvi delujejo na to, da ee imeno-ministrska naredba kar najnatančnejše izpoli _ V slučaju, da bi ostal tak vpliv breziJličenje šen, naj se pritožbe prizadetih zasebnih m prjij bencev, ki naj se prijavijo pri okrajnih otyag;n n, vih, po dovršeni preiskavi predlože ministnjg 191 za notranje stvari, da dobi isto razpregled Vče: tičnih tvrdk._____________________________jani toj Pazite na besede! Sledeči opomin iz čitateljskih krogov, k^dje t se ga naj dobro pomnilo, so priobčile „Leipj blažen N. Nachrichteu" : e[a za8 Govoriti je večkrat manj ko srebro in ^ehitel čati več ko zlato. Vojska prinaša vsem pristani nikom naroda nove naloge. Takaj naj bi se% B0 z« zorilo na neko dolžnost, katere na vidik mars\ ter g sploh ne more spolniti. Izpolnjevanje pa prit^ razje: deželi največjo korist, zanemarjenje pa nsJTigbuh i škodo. Gre za dolžnost zamolčanja vsakega^y visi banja vojnih čet, zlasti na železnicah. Po ur^oj n8 nikih, ki imajo opravka na prometnih prof-5 mc po vojščakih, ki izvejo po svojih polkovnihra cfjc variših ali po svoji službi o gibanju vojske,jj nad sorodnikih vojščakov, katerim ti naznanij^aBen svrho svidenja svoj prihod na gotove kolodvtajtu< r. pa tudi po samih brezdelnih opazovalcih flakjgobiek ki si od mostov, plotov, potov, da iz njihpepe]ja] pomnijo njih smer, število, velikost ali celo Sj,88in vilke vojnega kora ali polkov in potem to i polo. prej pripovedujejo, se lahko povzroči najvi^njQ z nesreča. Pri zvišanih oblikah prometa s pisjv{) tu časopisi, brzojavom, kolesi in avtomobili se ^jz0r. '. širjajo vesti, zlasti o vojnih dogodkih, še hitru_____ ko v prejšnjih časih. -j -, Vohunstvo v vojski nikoli ne preneha. ViVai stva vojske rabijo vedno zanesljivih poročil dogodkih pri sovražniku. Da jih dobijo, jim" vsako sredstvo prav. Zato ne potujejo njihi Kn kupljeni donašalci zanesljivih poročil le ob $ca ve žavnih mejah, temveč tudi po deželi vedno oko-pljenji Pri starinarju -si kupijo deželno uniformo,ivnejša dajo na rame visoke regimentne številke, vrst pridajo železni križ, se opirajo kot šepajoči & b i palico, se poslužajejo celo železnic, da pridna je £ za sovražnikove tajnosti. Vsled na kolodvoj počai nabite prepovedi, da se ne smejo vojščaki spušiipato, s civilnimi osebami v razgovore o vojaških iknšen: devah, jim je ta pot takorekoč zaprta. Tojjlovati varovani v meščanskem oblačilu romajo drq Me okoli, se smučejo okoli meščanov in skušajo vij Rus poizvedeti, kar hočejo znati. S samo edi^ kraji opazko: „Danes se je peljal mimo xoi voj^ vslec kor", vojni kor N. gre na Poljsko", „včeraj jtna ž mimo potoval general N." se lahko takim lJHevzel dem razkrije vse, kar bi radi vedeli. Toda k k samo moških, temveč tndi žensk se poslnžnj«jt a v n za vohunstvo. Pripetilo se je celo, da so si %tere katere dame pri obisku lazaretov v nekem v^me o likem mestu zapomnile številke polka in kritji v 1 kjer so bili vojaki ranjeni in si tako pridobiiufa I vednost, kje se nahajajo celi vojni kori. Prinaša takih poročilih storjena škoda je različno velik^ničlji' Pa tudi eno edino poročilo o ojačenju gotovegodmi mesta čet na fronti ima lahko za posledico pcj po novljenje ali povečanje sovražnega ognja, I* enk: brez haska vzame tolikim našim vojščakom lenega življenja, ki je z nadaljevanjem vojske vednievu, : 5 io!j dragoceno. Skoraj gotovo bi bil vspeh marsikatere bitke še izdatnejši, Če bi ne bil sovražnik prehitro poočen o naših namerah. Najbolje bi bilo, da si vzame vsakdo naprej, ;jske, p jj aaa- g3 m dolg in 17 m v premeri. Bil je nanijo nsen prizor iz trdnjave v čistem jutranjem Dlodvon y^ moj pry) te baze v tej vojni. Vjetnike so vlako^ teoblekli v uniforme naših mornarjev in jih njih zi speljali v Polo. Naš letalec prišel je srečno v ;elo šte ||Min] popravil poškodbe v pol uri in odletel l to na p,)]0, Med delom so ga obsipale tnkajšoje največj inie z venci in cvetkami,, ki si jih bode go-s pism T0 tudi hranil v spomin,', kakor tudi mi ves se ra* r|r)r- Pozdrave Ptujčanom! hitreje H. 1a. vod Ivala in čast kmetski ženi °$? leta 1915 njihov Kmetica, ta močna, krepka ženska, redite> ob dr jica vseh svojih otrok, tovarišica v delu in enju svojega moža, najzvestejša in najna-ejia hčerka matere zemlje: letos se je vrstila i ona v svetovno borbo bitje in neb i tj e domovine. Zi-i je šla polagoma h koncu; led, sneg, vodovje počasi skopnilo; in potem se je moralo z fato, plugom in obrano ter vsem drugim pre-lenira orožjem vrt, polje in vinograd ob-lelovati. Mož ali odrašeni sinovi se bijejo kje s Srbi Rusi, tako da primanjkuje na vseh koncih krajih delavnih moških rok. Nevedni bali so vsled tega, da bode izostala blagoslovljena žetev; kajti kdo za božjo voljo naj bi el težko delo obdelavaoja zemlje? — Kdo? kmetica! Nešminkana, edno- o okol: >rmo ilke, ajoči m pridej lodvorl spušča 5kih z; i. Ta o dru; ajo vse) edit 1 vojt Jeraj ja ;im ljul ?oda naf lužujeja si ne-1 em ve n kraj,] ridobili ki. velika otoveg Joo nja, om luč vedno avna, krepka kmetica! Kmetica, o neokretnosti zbijajo fine, hitre mestne i ob vsaki priliki svoje šale, ki v počasni iji v svojih žuljavih rokah namesto modernega košaro z zelenjavo ali jajci na sejmišče kateri se prefini gospodeki na pešpotu eijivo smehljajo in ki se v občevanju z ni prav odkritosrčno vede. Ja, na pešpotu I po cestah mesta, to je že res! Obiščite jo enkrat na njenem doma! Ja, sledujte jo od jutra do poznega večera v živinskem levi, na dvorišča, v kuhinji, na polju, na gnoj- nem vozu; in čutili bodete ali sveto spoštovanje, ali pa vam primanjkuje vsak čut za človečansko velikost. Kajti res je nekaj veličastnega, biti v svetovnem gospodarstvu tako zanesljivo in neu-trudljivo kolesce. In vi fini, dobro oskrbljeni gospodeki in ve damce, vi ste lahko pomirjeni; v jeseni prinesle bodejo njive in vinogradi ravno tako žetev, kakor da bi živeli v najsolnčnatem mira. Zato že skrbi kmetica, pa če ji poteka kri iz prstov. Vi pa smete potem po žetvi vživati zopet pri slastičarju ali v kavarni fiai, beli kruhek. Tadi pri obeda, k dobro dišeči pečenki vam ne bode primanjkovalo belega, dobrega kraha. Zato skrbi že kmetica, ta najzvestejša hčerka matere zemlje. S. (,Mitteilungen des Vereines Sudmark"). Razno. * Cenjeni naročniki naj oprostijo, ako pride list zdaj pozneje. Naša krivda to ni. Vsled vojne je železniški in poštni promet tako omejen in predrugačen, da prihajajo vsi listi zakasnjeno. Kar je v naših močeh, se bode gotovo storilo, da dobijo ceoj. odjemalci „Štajerca" pravočasno. Prebiranje 43 do 50-letnih črnovojnikov. Dunaj. C. k. korespondenčni urad poroča: Crnovojniška dolžnost se je vršila do 50. leta. Popisati se morajo zato črnovojniki od 43 do 50. leta. Priprava za poznejše prebiranje črnovojnikov, ki pridejo v poštev, bo zahtevala precej časa in se zdaj izvede. Vsi tisti, ki so rojeni v letih 1866 do leta 1872 in tisti letnikov 1873 in 1874, ki so po dosedanjih postavnih predpisih predčasno izstopili iz črnovojniške dolžuosti in ki so zdaj zopet podvrženi črno-vojniški dolžnosti, se morajo v svojem bivališču, ko se proglasi dotični razglas, priglasiti pri občini, oziroma pri magistratu. Nova določila o priglasitvi, osobito o zglasilnih rokih in o izje mah o zglasilni dolžnosti so razvidni iz razglasov. Priglasiti se morajo tako tisti, ki so že služili kakor tudi tisti, ki niso služili, ker bosta pri prebiranju, ki se vrši pozneje, obseženi obe kategoriji. Nova postava o črnovojniški dolžnosti določa, da tisti, ki so še pred 19. letom starosti prostovoljno vstopili v skupno brambno silo, izstopijo iz črnovojaiške dolžnosti koncem tistega leta, v katerem dopolnijo svoje 47. leto. To določilo naj se tako tolmači, da je v tem oziru merodajna edino okoliščina, če je pred svojim 19. rojstnim dnem bodisi kot enoletni prostovoljec ali če je služil redno službeno dobo, prostovoljno vstopil v skupno brambno silo. Me-rodajen je dan asentiranja. Priglasiti se morajo tako avstrijski kakor tudi tisti ogrski črnovojniki, ki bivajo v Avstriji, priglasiti se pa za zdaj še ni bosensko-hercegovskim obvezancem. Končno se še pripomni, da gre le za pripravo svoječasnega prebiranja zgorajšnjih črnovojniških letnikov, prebiranje in vpoklicanje se izvede pozneje. Vojno zavarovanje. C. k. namestništvo nam piše: Vojno zavarovalno akcijo pomožnega zaklada za vdove in sirote je pospešilo c. kr. >a-mestništvo za deželno brambo na posebno učinkovit način s tem, da se je priznala zakladu za vdove in sirote za predplačila, ki se dajajo na državni vzdrževalni prispevek v svrho vplačila vojnih zavarovalnih premij, pravica iztirjanja v smislu § 7 zakona o vzdrževalnem prispevku z dne 26. decembra 1912. Po teh v odloku c. kr. mini8terstva za deželno brambo z dne 5. m8ja 1915, odd. XVII Št. 9322 zapopadenih odredbah je pomožni zaklad za vdove in sirote v stanu, omogočiti vsaki rodbini, ki uživa državni vzdrževalni prispevek, da sklene vojno zavarovanje proti čisto malenkostnim polumesečnim vplačilom. Za zavarovanje črnovojnika s K 1000'— znaša polnmesečna po odbitka od vzdrževalnega prispevka plačljiva premija samo K 3*75. Ta malenkostni znesek bode gotovo vsaka rodbina rada žrtvovala, da se obrani pred bedo v slučaju smrti svojega reditelja. Potrebne tiskovine za sprejetje zglasil k vojnemu zavarovanju bodo v kratkem dospele k občinskim predstojnikom, župnijskim uradom in šolskim vodstvom, na katera se naj stranke obrnejo. Vrhu tega podeljuje pojasnila radovoljno predsedništvo pomožnega zaklada za vdove in sirote na Dunaju I, Schwarzenbergplatz št. 1 in zastopstvo tega za- klada v Gradcu, Kaiaerfeldgasse št. 19 (Grazer Selbsthilfsverein). Pobeg vojnih vjetnikov iz jetnišnic. C. kr. okrajno glavarstvo nam piše : Prebivalstvo se s tem živo opozori, da je dolžnost vsakega patri-jotično mislečega državljana, po vseh močeh si prizadevati, da se pobegli vojni vjetuiki najdejo in izroče najbližnjemu orožniškemu poveljstvu, oziroma da je vsako poročilo o takšnih osebah nemudoma naznaniti bližnjemu oblastva. Prebivalstvo se svari pred takšnimi pobeglimi vojnimi vjetniki, ki najbrž ogledujejo in pozvedujejo, in se posebno opozori na to, da bi se moral vsakdo, ki bi takšne, pobega sumljive podpiral, jim dajal pomoč, (prenočeval itd) naj stro ž-j e kaznovati. Posebno velja to za gostilničarje, ki imajo ne gtede na te zakonite posledice in zaradi prestopka proti predpisu o zglašenjn pričakovati, da ae jim odvzame gostilniška obrtna pravica. Prebivalstvo se tudi svari, vojnim vjet-nikom civilno obleko prodajati ali darovati, ker se jim s tem pobeg olajša, torej s tem stori kaznjivo dejanje. Sladkor. Uradno se razglaša, da so popolnoma neosnovane vse vesti, da bo zmanjkalo sladkorja ali da sa bodo cene znatno zvišale. Zaloge sladkorja so tako velike, da popolnoma zadoščajo in bo vlada z vso eneržijo nastopila proti poskusom neopravičene podražitve Tudi se bo preprečilo vsako zbiranje zalog Za slučaj, da v kakem kraju nastopi začasno pomanjkanje sladkorja, je preskrbljeno, da dobe za konsum prihodnjih štirih tednov občine dotični sladkor in to s posredovanjem trgovinskega ministerstva. Zakon o konfiskaciji premoženja izdajalcev. Uradno se poroča: Število naših sovražnikov se je pomnožilo in monarhija mora svoje moči še bolj napeti, da se jim npre, mora pa tudi vse storiti, da zaduši, če mogoče a primerno ostrostjo vsako izdajalsko početje že v zarodku. Žrtve, ki jih doprinašajo zvesti državljani, ne smejo priti v nevarnost ali pa celo postati brezuspešne, vsled zločinskih dejanj posameznikov. Radi tega je potrebno, da se odstrašilna moč zakona ojači in da ee b kazensko odgovornostjo izdajalca združi tudi jamstvo za škodo, ki bi nastala državi iz njegovega zločina. To je temeljna misel cesarske naredbe, ki jo priobčaje uradna „ Wiener Zeitung". Kdor dezertira kot vojak k sovražniku, kdor dvigne v vojnem časa po krivem svoje orožje proti avstro-ogrski monarhiji ali njenim zaveznikom, kdor služi sovražniku z vohunstvom ali sicer z dejanjem ali nasvetom, ta naj bo primoran odškodovati državo za svoj zločin. Zločinsko dejanje mora biti izdajalsko. Ni treba, da bi ravnal storilec v odkritem ali skritem sporazumu s sovražnikom. Izdajalec je tudi tisti, ki sicer nima s sovražnikom nobenih zvez, ki pa počenja dejanja, ki so za sovražnika koristna in ki podpirajo njegove vojne namene. To je glavni znak izdajalskega početja. Izdajalec je dolžan povrniti škodo, ki je nastala neposredno ali posredno iz njegovega početja. Povrh pristoja državi tudi primerna odškodnina, ki jo naj določi sodnik. Da se državi povračilo škode zasigura, je pripustno konfiici-rati premoženje obdolženca že tekom kazenske preiskave. Kazensko postopanje se vrši v vojnem času pred vojaškim sodiščem, po sklenjenem miru preide kompetenca na civilna kazenska sodišča. Cim je premoženje konfiscirano, izgubi obdolženec pravico, razpolagati ž njim med živimi. Konfiskacija premoženja že umrlega izdajalca je dopustna le tedaj, če je bil izdajalec že pravomočno obsojen in Če premoženje dedičem še ni izročeno. Tozadevna končna odločitev spada v kompetenco višjega sodišča. Občinski svet na Reki razpuščen. Vsled neprestanih sporov med županom Corossacom in občinskimi svetniki je ogrska vlada občinski svet na Reki razpustila ter odredila nove volitve. V zadnjih 10 mesecih nas je življenje marsičesa naučilo, tako da lahko danes rečemo: navajeni smo, žalibog, že na vse: na poročila o uspehih in na poročila o neuspehih, na upanja in na dvome, na nove vojne napovedi in pre-lomitve zvestobe, na ranjence, na patrijotične manifestacije, na dejanja občudovanja vredne hrabrosti, na strahotne pomorske katastrofe in veličastne goljufije vojnih liferanto.v, na 42-cen-timeterske topove, na okna brez zavea v želez- niških vozovih, na veselje in na solze, samo draginje se nismo še mogli navaditi. In kar milo se nam stori, če vidimo, kako drugod ceno žive. Iz Nemčije in iz M o n a k o v e g a, imamo * v rokah jedilni list ene prvib restavracij. Kar strmeli smo ! Cel obed, obstoječ iz jube, predjedi, pečenke s solato, močnate jedi in črne kave, velja — 1 marko 80 pfenigov, to je 2 K 16 vin.! Beefsteak z jajcem velja 1 K 40 vin., garniran dnnajski zrezek 1 K 50 vin., beluši z gnjato 90 vin. Nam se ne zdi verjetno, da bi monakovski prvorazredni *restavrater iz svojeg-t, doplačeval, samo da bi gostom postregel, marveč da postreže poceni, ker pač meso in pri-kubo po primerni ceni dobi. Lojalnost južnih Tirolcev. Italijanski poslanci južne Tirolske so izjavili tirolskemu cesarskemu namestniku, v imenu ogromne večine italijanskega prebivalstva neomajeuo zvestobo tirolskih Italijanov cesarju, cesarski hiši in monarhiji. Poslanci so izrekli svoje zaničevanje nad početjem od prostozidarjev zapeljane Iitalije, ki naznanja avstrijskim Italijanom osvoboditev, o kateri noče zvesti narod ničesar vedeti. Zopet roparski napad. Posestnik in žapan v Tristeldorfu P o 1 a n e c prodal je telico in imel čez 400 kron denarja v denarnici. V Potočnikovi gostilni sedel je pri dveh vojakih, enemu korporalu in enemu infanteristu Plačal jima je še nekaj pijače in je potem odšel. Kmalu priletela sta vojaka za njim in mu pravita, da je v svoji denarnici neko njuno karto shranil. Polanec pokaže denarnico; v tem hipu pa mu jo eden vojakov iztrga iz rok in oba zbežita z denarjem. Orožniškemu okrajnemu stražmojstru B r a č i č u se je posrečilo, da roparja zasači in ju izroči vojaški sodniji. Sojena bodeta po prekem sodu. Ministrska posvetovanja v Budimpešti, v ogrskem min. predsedništvu so se predvčerajšnjim vršila zaupna posvetovanja, katerih so se od c. kr. avstrijske vlade udeležili min. predsednik grof Stiirgkh, notranji minister baron Eogel, poljedoleki minister Zenker in trgovinski minister dr. pl Schuster, od kralj, ogrske vlade min. predsednik grof Tisza, notranji minister pl Sandor, finančni minister pi. Teleszky, poljedelski minister baron Ghilanyi in trgovinski minister baron Harkanyi, kakor tudi c. in kr. vojni minister pl. Krobatin. Na tej konferenci bo se posvetovali o vseh važnih vprašanjih, ki so v zvezi z vporabo letošnje žetve in z apro-vizacijo armade in civilnega prebivalstva za Časa letošnje žetve. Dosegli so principielen sporazum glede celega kompleksa vprašanj.. Pri tem so se konstatirali, da se bo, če ne nastopijo nepričakovani elementarni dogodki katastrofalnega pomena, pokrila vsa potrebščina vojaške uprave in prebivalstva potom dobro premišljenih in strogo izvedenih odredb iz uspehov prihodnje žetve, če bo letina dobra, bo vlada stremila za tem, da bo preskrbela prebivalstva z večjo množino moke in kruha in pa z boljšo kakovostjo kruha Moštvo „Citta di Ferrara" v Gradcu. Pretekli četrtek zjutraj so pripeljali v Gradec rešeno posadko italijanskega zrakoplova „Citta di Ferrara", ki ga je 8 t. m. nničil naš mornariški letalni stroj „L 48". Posadka obstoja iz dveh oficirjev in 5 mož. Nastanili 80 vjetnike v hiši. v kateri je doseduj prebivala rešena posadka jespni potopljenega podmorskega čolna „Curie". Vseh 7 vjetnikov se je rešilo s tem, da bo po-sk»kali iz gondole v morje, od koder so jih naši mornarji potegnili. Poveljnik ladje, linijski kapitan, je imel pri sebi 80 000 kron avstrijskega denarja. Ta svota je bila namenjena v to svrho, da bi za slučaj, če bi a« moral neprostovoljno spustiti v naši državi na tla, poskušal ljudi podkupiti, da reši sebe in svoje moštvo En oficir in en vojak, ki sta ostala v zrakoplovu, sta zgorela. Rudarska industrija v Rusiji I. 1914. Po poda-kih statistike psarne Zveze montanskih indostrijcev ruskih so nakopali leta 1914 na Ruskem: 1 399 670 000 pndov (pud je 16 3 kg) premoga (1 1913. 1352,310 000 pudov), antracita 311,310.000 pudov (1913 leta 291,480 000), skupaj 1.710 980.000 pudov (1.543 790.000 pudov), koksa so izdelali 277,420 000 pudov, (270,980.000 pudov). Po železnici so odpeljali: premoga 857,650 000 pudov (776,590.000 pu- dov), antracita 248.900 000 pudov (254.780.000 pudov), koksa pa 157 900 000 pudov (166,070 000 pudov), skupaj 1 264,450 000 pud. (1.197 240.000 pudov). Dalje so odpeljali: rud 297.730.000 pudov (450,010.000 podov), sirovega železa 38,220.000 pudov (44.060 pndov), soli 37.320.000 pudov (38 880 000 oudov") in rečnega skrila 97,130 000 pndov (96 210.000 pudov). Ubegia ruska vjetnika zopet prijeta. V bližini Maribora je žuudarski stražmojster Rudolf Moborič na cesti vstavil dva slabo oblečena človeka, ki nista imela nikakih izkazil. Aretiral ju je in ju peljal na orožniško postajo. Tam se je pokazalo, da imata aretovauca pod zamazano civilno obleko rusko uniformo in izkazalo se je, da sta oba pobegnila iz tabora ruskih vjetnikov v Feidbachu ter nameravala iti v Italijo. Eden teh ubeglih in zopet prijetih vjetnikov je gene-ralštabni stotnik, drugi pa četovodja. Izpred sodišča. Preki sod v Ptuju. Pretekli torek in sredo sodilo Je v Ptuju graško vojno sodišče, ki je obenem v zmislu tozadevnega razglasa preki sod (Standrecht). Sodišču je predsedoval major Ernst S k a 11 i t z k y; auditor je bil oberlajtnant dr. Maks Hen del, sodniki pa stotnika Otto pl. Kiesewetter in Maks pl. A r o n s t o r f ter oberlajtnat Julius King; za zapisnikarja je deloval rezervni feldvebel Anton Z o r k o, za vojaškega obtoži-telja oberlajtnaut dr. Artnr Wolf, za brani-telja pa oberlajtnant dr. Heinrich V a n i č e k. Tožen je bil 30- letni infanterist Valentin Š p o r e r zaradi hudodelstva ropa, ki se pri prekem sodu kaznuje s s m rt j o. Stvar je bila sledeča : Dne 31. maja od 1. do 2. ure ponoči bil je posestnik Makeš v Krottendorfu pri Ptuju na cesti od enega vojaka in enega civilista napaden. Pobila sta ga na tla, ga težko ranila in mu oropala denarnico, v kateri se je nahajalo 144 kron denarja, nadalje niklasto uro s srebrno verižico v vrednosti 14 kron in žepni nož. Roparski ta napad napravil je med prebivalstvom mnogo razburjenja. Orožniškemu stražmojstru Francu D r o-g o b se je končno posrečilo, dobiti glavnega storilca. Valentin Sporer je v gostilni Sagor-šek preje pijančeval. Našil si je zvezde, tako da je nastopal kot korporal. Stari Makeš, oče gostilničarje, je plačal pijačo. Sporer mu je potem se neki ukradeni mantelj za 5 kron prodal. Pri tej priložnosti je videl Sporer, da ima starček precej denarja, ki ga je dobil pri prodaji svoje telice. šel je s poseetnikovim sinom Jožefom K o k o 1, ki se nahaja zdaj zaradi istega zločina v preiskovalnem zaporu, proč. Potem se je izvršil roparski napad. Pri Sporerju, ki je spal v cerkvi sv. Ozbalda, našel je orožnik pod štro-zakom oropano uro. Tudi se jo po raznih pričah dognalo, da je Sporer večje svote denarja kazal ter jih deklinam za gotove usluge ponujal. Obtoženec se je jako spretno in hladnokrvno zagovarjal. Vsi njegovi protidokazi pa bo se ponesrečili. Poleg tega je Sporer človek, ki je bil zaradi tatvine in edoakih zločinov že 18 krat predkaznovan. Priče so vse obtožilno zanj izpovedale. Vkljub temu, da se je šlo za njegovo življenje, tajil je obtoženec z vsemi močmi m skušal" na zvijaški način razpravo zavleči. Sodišče mu je dalo vsako priložnost, da S3 očisti težkega suma On pa je le tajil in druge dolžil, katerih imena pa tudi ni mogel povedati. Redkokdaj se dobi toliko predrznosti, kakor jo je imel ta človek. -Edino med govorom njegovega zagovornika se je zjokal. Razprava je trajala do večera. Po več kot enournem posvetovanju sodišča se je obtoženec zopet v dvorano pripeljal. Predsednik je nato izjavil, da je razprava zaključena. Sodbo se ne izreče javno; pove se le obtožencu v zaporu in pozneje jo vojaška oblast sama objavi. Zato tudi mi o sodbi ne moremo ničesar poročati. Po zaključeni razpravi je obdolženec dejal: Jaz priznam, da sem bil poleg; gledal sem in čakal pri mostičku ter dobil zato 40 K. Rop pa sta izvršila zaprti civilist Kokol in neki korporal . . . Splošno se sodi, da je hotel ob- Pa toženec s tem razpravo zopet zavleči, kar bilo prepozno. Upati je, da bode ta prva razprava prekejlj 11 b A soda v Ptuju na posamezne podivjane eletDM+e*]rArTl primerno učinkovala, čas je resen in preki s ..... ni nobena šala ! VSlIlU I _____________________________lemberš močne v na Zimska end i vija. To vrsto solate zlasti radi j«2J£lpa< v jeseni in po zimi; ista nudi v kuhinji zelo dragom izmeno. S sejanjem se iz praktičnih vzrokov ne liz pred začetkom junija. Med 5. in 10 junijem se vrši pn manjša setev, kateri sledijo v presledkih po tri tel druge setve Približno 4 do 5 tednov p.i setvi se » in sicer se da 5 vrst na gredo in vrstam 25 centimera C\\\ razdalje. Pri sajenju se zgornje koace listov nekoB skrajša, da se pri suhem vremenu toliko ne izhlap;hiap?jii <31X Sf Razsajenje burgundske repe (pese.) Peso ,..J _ treba pravočasno razsaditi, da postanejo vzrasic rastliOllO. J. prav hitro krepke in se medsebojno ne ovirajo v ^cnira/t S tem neobhodno potrebnim delom je najboljše pop datnem dežu že sedaj začeti, da se dajo rastlinice lii iz zemlje puliti. RM9k Peso (rono) bomo v jeseni in po zimi za n^i|ja sed„j ,, molzne krave neobhodno rabili. se v takih si Ajda in vodna repa kot strniščna sadoff nevarnosti Obe rastlini do mogoče letos vsled deloma P°ve&P"J]Jm oTru' žitne nasadne ploskve posejati v nekoliko širši \t.m\\ TSebujc S' radi tega je potrebno, da se pravočasno oskrbi potrebPerilo vsled semensko blago, da je semenje ob času setve že menje domačega pridelka. — Otto B r ti d e r s, stroke ni učitelj in vodja poizvedovalnega mesta za nasad i lenjave in krompirja pri c. kr. namestništvu. Ravnanje in skranjenje koruze in koruzni p , izdelkov. Radi izredno velikega pomena, ki ga in«, . koruza in koruzni izdelki sedaj za prehrano ljudstva, ROfOvmc treba vedno znova opozarjati na to, da se mora s kr _ | ruzo in zlasti s koruzno moko "jako skrbno ravnati \,t Jj£, jo shranjevati. Koruza in nični mlinski izdelki pri ne|H mernem ravnanju in shranjevanju posebno lahko splesa -Nazi in sicer koruzna moka še veliko prej kakor koruza sancev V Pt Da bi se tako odvrnila zdravstvena kakor tudi tefo " __ gospodarska škoda, se priporoča, nabavljati koruzo ^j. koruzno moko samo v takih množiaah — zlasti ti M1Z8I'S pri domačem gospodarstvu — ki so, potrebne za Pg p0lno , kritje potrebe za najkrajši čas. Ker je pričakovati, % ■ bo dovolj koruze na razpolago, zavali tega je lahr)rlBi opustiti v veliki kakor tudi v majhni "trgovini vkladai**koj spi koruze v množinah, ki bi se v slučaju*!rda zaostaja pPichler, ■ daja, lahko pokvarile. Vedno je pri prevzemanju dohgter, Mai koruze in koruzne moke, pri nakupovanju in pri pot 8^rj lovanju paziti na to, da se dobavlja oziroma vporatT_________ vedno le dovolj posušeno, nepokvarjeno blago Bla{ ^ . ki se shranjuje, zlasti v velikih množinah, se mora vei^J le v svetlih, suhih prostorih in ne v predebelih p!as» in se mora vedn« pridno premešavati; ob primerntmlada, i opravljanju tega naravnega sušenja izgubi nepreveč vlaigta 8e za koruza velik del svoje mokrote in se lahko že v 8 ^ajj0j B„ 10 dneh podeluje oziroma razpečava. , K in dobra sanja na SChitz, F S"1 Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Naše tra zmagovito prodiranju g0vor proti Rusiji. 'g— wr'n' t* . ,„ . .. Hans S K.-B. Dunaj, 17. junija. 4 Ha Uradno se razglaša: ------—: Tudi včeraj se niso mogle pri I magane ruske armad nikjer držati. V sredini Gi licije nadaljevali so, kriti od mo nih zadnjih straž, svoje nazadovanjse data i \ severno-vzhodni in vzhodni smei Vpn Armade zvezancev zasledujejo o108- Go1 stro. Severno Siehiawe napredujej-------- naši vojaki in so včeraj močne n ske moči, ki so se še na gališl' zemlji bojevale, pod težkimi izgi bami čez državno mejo vrglna deže Vzhodno dosegli so združeni vojal »r pa ji >rekega 1 u b a s c o \v, vzeli so Riisom po empntj težkem boju Nicmirow in so vsilili naprej proti J a n o w u. Ob lemberški cesti vrgli so naši vojaki j ipočne zadnje straže in so vzeli j T naskoku ob polnoči zapadnt del Grodeka. * * * Italijani za nič! Ob Sočmi fronti odbili so naši vojaki pri Plavi zopet več napa-Jd*eževj dov pod težkimi izgubami za nasprotnika. V skalnatem okrožju Krna trajajo boji pogor-skih vojakov naprej. Ob koroški meji se ni ničesar bistvenega zgodilo. Na Tirolskem so se zavrnili sovražni napadi na raznih krajih. ■ idi jem< agoceoo le začn vrši prv; :ri tedo se sad timetro« nekoliko zhlape' :jo in ncjo no lana en- more zhlapeti Peso j rastlin v e po irj^ ice laij Razsknževanje vojaškega perila. Mnogo naših rojakov poza na* j;|js sei,aj sf0J0 perao domu, da se. ondi n,icru. Mogoče ji-, da se v takih slučajih prenese mrčes ali pa kaka nalezljiva bolezen. SadoVfl V nevarnosti so v tem oziru posebno perile. Temu se lahko opo-iovefan I"0"' ako se Peril° razokuli- Najhitreje in najgotovejšc učinkuje . "-"-"f , (en oziru? ako se perilo 2t ur pred pranjem namoči v vodo, izmeri tabuje 3°/0 razto pl j enega surovega lysoforma. XJtrcbn rib vsled U'ga ravnanja nt?i sar ne trpi. Zagotovili, da bo bil Že Tjtjl Uitnik okuženega perila nekedaj bolan ah tudi Se sedaj; bolan, • »t *J"* vsebuje nikake obrambe, kakor to nas uči vsakdanja izkušnja, Pokažite svoje ^navdušenje za cesarja in »movino hi stopite V vrste c. k. prostovoljnih strelcev. Naznanila sprejema poveljništvo c. kr. strel-ev v Ptuju, rotovž, I. nadstr. 'Mizarski učenec polno oskrtip ft do- ravnanj^m se ak-ij sprejme pri Joti. 'iclller, mizarskii moj- ii, Maribor, Reiser- strasse 26. 271 8 d 2 hlapca mlada, vojaščine pro-č viain ujjj B6 za domača dela takoj sprejmeta. Me-1 plača K 20"— in dobra oskrba. Vprašanja na gostilno Bla-SCllitZ, Ptuj, živinsko sejmišče. 268 sinje k imen jo oj ujeji e ru ališk izgu rgl roja Posestvo ležečo l1/« ure od mesta Celje, obstoji iz njiv, sa-donosnika, vinograda in gozda, meri 26 oralov, se pod dobrimi pogoji z živino in z gospodarskim orodjem vred proda. — Naslov pove uprava t eg a lista. 278 koruzo, kašo, ajdo kupuje Hans Sirk, Maribor, Hauptplatz. 266 D iz najboljših vegetabilij sestavljeni posebej preparirani čaj, se A kot domače sredstvo zoper obolenje živcev Komi i govon nemški m slovenski, pridni prodajalec se sprejme pri Hans Sirk, Maribor, Hanptplatz. 264 a. — pre a d jI Ga moč Vanji «e data takoj v najem. Vprašanja na 281 Jos. Goriupp, Ptuj. ********* Učenec 258 za trgovino z mešanim blagom se takoj sprejme pri Otto Schvvarschnip v Maj- špergu pri Ptuju. Učenec z dobro šolsko izobrazbo, zmožen nemščine in slovenščine, Bprejme se v trgovini z mešanim blagom Vitus Mory, Bleiburg, Koroško. 25; llllll m ia deželi, obeh deželnih jezikov in mešane trgovine zmožna, sprejme takoj Paula Stareschina, Cirkovce pri Pragerskem. 879 z uspehom rabi. Ta čaj pomiri živce, odpravi bolečine, poveča telesno moč in sploSno dobročutje, pospešuje prebavo. Edino prislen se dobi ta čaj pri c. in kr. drorn. ia nadvojvodo, komur, emu dobavitelja JvQi-u.s IBittzxer lekarnar Reichenau, Nižje-Avstrijsko. 194 Ta čaj „Ganglional" se na vsako pošto pošlje proli vpo- Siljatvi 3 kron poštnine proslo; pri povzetju se cena zviSa za 35 vinarjev. Brata Slawitsch v Ptuju Mtriuifliti h lijirtinjim srlporočaut izvrstne Šivalne stroj« (Nabmascbinen) po sledeči ceni: Singer A ročna maSina K 50'— Singer A .... K 60-— 70-— Dflrkopp-Singer . E 70— 90-— Dfirkopp-RingscbiiT za Šivilj« .......K1S0-- Dfirkopp-Zentralbobbin za Šivilj«.....KU0-— Dflrkopp-Ringschifl n krojače......K180'— Mrkopp-Zentralbobbin mit verienkbar«« Ooerteil, Lu*usausstattung..............j 160-—180-— Mrkopp-Zylioder-Elastik h čevljarji......K160—180-— jlinerva A ,................. K 120"— Minerva C is krojač« in čevljarje........K 160 — C owe C za krojače ia čevljarje........ K 90--sli (Bestandteile) z» vsakovrstna stroj«. — Najin« cene so nizj« kakor povsod in n po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate) Prosimo, da s« naj vsak zaupno do nas obrn«, k«r aoudnost )• 1« tistim »nana, kateri laaj« »sine «4 iu. Ceaik kreiplaei*. Wasserdichte Wagenplachen Vododržne vozne plahte K 20— K 254- K 30 — S m 8'lt 4 m dolge Wasserdichte Pterdedecken — Vodadržlie konjske rujave 1'90 m dolge po 10, 12, 16 kron, priporočata Slawitsch in Heller v Ptuju trgovina z blagom. 248 (Wohnung- and Dienstvermittlang) n i« službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje rm vrste pesreilmnja najhitreje. VpNiMsjs i* pojasnil* v mestni stražnici .rotors}1 rW Sladko mrvo kupuje v vsaki množini M. Blaschitz, gostilna, Ptuj, živinsko sejmišče. 274 poštenih starišev, zmožen slovenskega in nekaj nemškega jezika se sprejme takoj v nauk pri tvrdki z mešanim blasnm J. Belina, Macelj, pošta Podlehnik (Lichtenegg) pri Ptuju. 276 Najcenejša ura ni pavidez cena bazarska ura, ki se hitro pokvari in imate z njo vedno stroSke za popravila, marveč trajno dobro idoca, zanesljiva Švicarska ura, ki zaleže tri slabe baz&rske ure. Svetovno »,nano je. da dobavlja trgovina z urami firma H. Suttner v Ljubljani St. 701, le najtočneje idoče, trpežne Švicarske ure po originalnih tovarniških cenah. Krasen cenik j£g% gratis in franko. Št. 410 Patent Roskopf ura, idoča 36 ur......K 4-10 Št. 698 NikUsta cil. rem. ura........, . K n-50 Št. 719 Srebrna remontoarna ura.........K 780 St. 721 Srebrna remont, ura, 6 rubinov......K 11'čO Št. 728 Srebrna cil. rem. ura, 6 rub. močne pokr.. . K 11-70 Št. 727 Srebrna rem uri, 6 rubinov, grav. kolesje močne pokrove.............K 12-— Št. 748 Srebrna rem. ura, dvojen plašč.......K I860 Št 38 Amerikan. dublp zlata verižica mod. fazona . K Niklasta verižica.............K St. &56 Dolga srebrna ženska verižica, 150 cm dolga, masivna ................K Št. 600 Najfinejša prima radium-ura (prava nikel-anker-remontoar, pravo švicarsko kolesje, gre v kamenjih, prima cifernica in kazalci, ki svetijo) jako natanko regulirana......K Razpošilja po povzetju ali proti naprej vposlanem znesku. Če kaj ne ugaja, se vrne denar. 219 OTIR'djliinlev.701 Ta razpošiljalnica nima nobene podružnice == Lastna tovarna ur v Švici. zz== Znamka „[K0" slovi po celem svetu. — Glavno zastopstvo tovarne ur ..ZENITH''. Svetovna ekspertna trgovina z boljšimi urami. 6-60 1 — 5 — HO .000 ikatliii pravega (s znamko Dultz) zastonj ! •Vsakteremu, ki je slab na živcih, bi rad doposlal moje sredstvo, ki okrepča živce ter zboljša zdravje, kar dela Človeka svežega, brhkega in podjetnega kakoi zdrava narava zahteva. Kola - Dultz obvaruje živce pa tudi za prihodnjost slabosti. Vsak či-tatelj tega inzerata naj si oskrbi Kola Dultz in si s tem prežene glavobol, brezspanost in druge pojave telesnih neprijetnosti. Najbrž bode potem vsakteri rekel: 27B Nimam več živcev! Najboljši živci so tisti, katere človek naj-manje občuti. Lahko je za jemati to zdravilo in učinek je trajen. Kola-Dultz je splošno neškodljiv ter se priporoča možkim, ženskam kakor tudi otrokom. Starost nima pomena ; povsodi je priporočljiv, kjer telesno stanje ni povoljno. Edin je in se ne da z nobenim drugim sredstvom primerjati. Pišite takoj dopisnico ter zahtevajte poštnine prosto eno škatljico na poskus! Heilige Geist-Apotheke, Budapest VI, Abt. 420. Zagotovljen ml drogatt denar nizaj. o Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starosi, hitri »igurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeb, K 8 S F a S !t a P t $ it KosmetlscJies Dr. A. Rix Laboratoriji Dunaj II., Berggasse 17il Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri „ange!ju varuhu", lekarna „Mariji pomagaj' in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri „zlatem jelenu , v drožeriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie.H dobite pri rabi 277 med, dr. A. Rix kreme za prša. Armadna ura z napesfnikom. Sikel, jeklo, srebrn in zlato Velikost ^m^^^tr odprta ali kakor slika '—*"_" —i' dvoj. mantelj Nikel ali jeklo, velikost kakor slika.......K 10 — Z radium svetilnikom, velikost kakor slika .... K 16 — Z dvojnim manteljem (sipa se ne zdrobi K 20—, radium ...............K 80*— Original Omega................ K 40"— Omega-radium.................K 60 — Zgorajšna ara z napestnikom, nekaj večja .... K 6'— Ista, elegantna plogca.............K 8 — 7. radium-svetilnikom, I. kakovost........K 10-— Žepne budilnice z ali brez ]ermena.......K 16-— I-,te z radium- svetilnikom, I. kakovost......K 24'— Vojr.e ure z 2 ali S cesankim reliefom.....K 5'- Vojna bud.lnica kanone K 6*—, bobnar.....K 6'— 3 le:a garancije. Razpošiljatev po vpošiljanju svote s 60 h za poštnino tudi na bojišče po I. eksportni liisi za armadi* in vojne ure Max Bohnei, Dunaj, Margareteostiafle 27/51. Originalni fabrični ctnik zastonj. 261 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarsk* hiS« postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi saai oblati, vrtati, spahati i. t. d. av 50% cenejša I Ameriksnska Štedilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 11' —-Branko po povzetju. '!% klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2 20 oddaja A. Sapira, 490, eksport kave in čaja Galanta. 756 Zahtevajte v vseh trsrovinah. in trafikah pere" izhaj :k, datiran z Proti nalezljivosti aslednie ne moramo se tembolj varovati, ker se sedaj nalezljive bolezni, bP^nlna ve'li Bkerlatica, špjfiki, osepnice, kolera, legar v večji meri (pojaif0 '. za C€ ZMo učinkuje. To milo se lahko rabi tudi pri i fiutljivejši k< ži kakor tudi aa otroke in dojenčke. Ono naredi mehko in prožno ter nareja jako aromatičen duh. Zadostuje poskus in Vi bodete vedno rabili le to izvrstno : »ide2no drago, v porabi pa je jako ekonomično, dolgo Časa zadostuje. Komad stane 1 krono 20 vinarj „Pfefferminz=Lysoform" je dobro učinkujoča, antiseptična ustna voda, ki slab duh ii takoj in gotovo prežene, zobe obeli in ohrani. Rabi se lahlo pri nahodu v grlu. pri kašlju, pri kataru, za grgranje po z.1 oiSkih predpisih. Na čašo vode zadostuje samo par .tapljic. Ii»i steklenica stane samo 1 krono in 60 vinarjev ter se dobi v n lekarni in droSeriii. Zanimivo knjigo z naslovom: „Zdravje razo k uže vanje"