List ljudstvu v pouk in zabavo,
£sba]a vsak JSetrtek ln velja s požtnino vred tn v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K In za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 8 K, za druge izvenavstriJakA ¿«Sele • K. Kdor hodi sam ponj, plača na lato samo 3 K. Naročnina se poSilja na: Upravnifitvo .Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoSilja do odpovedi. — Udje „K&tolj H «kovnega drufitva" dobivajo list brez posebne naročnino* >-, Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Korofika cesta fitev, 5, — Rokopisi se ne vračajo, «— Upravnifitvo: Korofika
cesta 6tev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Ka inserate se plačuje od enostopne petitvrste aa enkrat 15 sla* ca dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati s« sprejemaj do srede zjutraj, Kes
zaprte reklamacije so pofitnlne proste.
Avstrijski proračun.
Vsako leto predloži finančni minister poslancem v državnem zboru račun državnega gospodarstva za prihodnje leto, vse dohodke, ki jih bo imela država, in vse stroške za uradnike, državni dolg, vojsko, u-pravo in gospodarstvo. Za vsakega državljana je zanimivo vedeti, kako se pri nas z davkom gospodari. Priobčujemo torej najvažnejše Številke.
Za leto 1911 upa finančni minister vseh dohodkov 2818 milijonov kron, to je vsak avstrijski državljan naj bi plačal po 93 kron. To seveda niso le direktni davki. Znesek plačujeŠ, ko vživaš kavo in sladkor, ko rabiš tobak in se voziš po železnici.
Davki sami bodo prinesli 1698 milijonov 250.800 kron. Od tega zneska ne znaša zemljiški davek niti 50 milijonov. Lani so imeli davke za 36 milijonov nižje proračunjene.
Posebni davki znašajo:
miti K	in;lj. K
hiSnorairedni . . 93 7	letoa	več	za	1027
okrtni..... 36 79
©d »kcij in bank . 66 5	„	„	„	1'75
oiebna dohodnim . 81-—	„	„	„	211
.ladkor .... 144-	„	„	,	8-
pi»o..... 77 5	„	njarj	„	1 —
petrolej .... 22 —	„	več	„	06
od zaklane živine .17 2	„	„	„	0-5
davek od voznih kart 2> b	„	„	„	22
loterija .... 343	„	„	*	l-—
Od tobaka pričakujejo vseh dohodkov 290 milijonov. Cez ta davek se Še najmanj pritožujejo. Naša država je največji tobačni tovarnar na svetu. Se na tuje prodamo domačih cigar za več milijonov. Plače delavcem in delavkam znašajo v tobačnih tovarnah 29'8 milijonov, ostala uprava do 10 milijonov; tobaka kupijo doma za 22 milijonov, na tujem za 40 milijonov kron. Le na Rumunskem hoče vlada kupiti v prihodnjih letih do 2 milijona kg tobaka. Morebiti bi tudi pri nas na mnogih krajih tobak dobro uspeval, ko bi ga smeli pridelovati. Država ima pri tem najboljšem podjetju 183 milijonov Čistega dobička. — Vse železnice donašajo 811,159.400 K, to je 34 milijonov več kakor lani, stroški 749,776.900 kron. Pri tem je pro-računjeno, da se bo 116'2 milijonov dalo za nove železnice. Denar, ki ga imamo v železnicah, se prav slabo obrestuje. Pravijo, da pri nas ne znamo s tem gospodariti. Od poŠte, brzojavov, znamk, bo dohodkov v trgovinskem ministrstvu 205 milijonov, za 13 milijonov več kakor lani.
Stroški so pa tudi veliki:
Za najvišji sodni dvor idamo 11'3 milijonov, ravno toliko na Ogrskem, torej skupno 22'6 milijonov.
Za cesarsko pisarno 189.000 K, Državni zbor stane 4,165.083 K; za vojaštvo in skupne zadeve 324 milijonov, in deželno brambo 97 milijonov. Za pouk in bo-gQčastje, to je vse državne Šole in univerze 105 milijonov; finančno ministrstvo porabi 854 milijonov, trgovsko ministrstvo 223 milijonov, justično ministrstvo, torej vse sodnije, 87 milijonov; za nova poslopja 25 milijonov; ministrstvo javnih del 100 milijonov. Za same pokojnine bo treba plačati visokim in nizkim gospodom 111 milijonov. Le bivši ministri dobijo čez 700 tisoč kron pokojnine na leto. Za te je jako dobro. Ce so le nekaj dni v tej visoki časti, dobijo za celo življenje 8000 do 16 tisoč kron pokojnine na leto. Pokojnina se je le od lani zvišala za 12 milijonov kron.
Se pred Šestimi leti so znašali vsi dohodki av-stro-ogrske države le 1800 milijonov, in približno toliko tudi stroški. Torej smo v tem kratkem času na-predovali za 1000 milijonov dohodkov in stroškov. Takrat so znašali vsi direktni in indirektni davki 1339 milijonov kron, zdaj znašajo 1698 milijonov. 0(1 tobaka smo dobili takrat le 320 milijonov, zdaj 390 milijonov, od loterije 27 milijonov, zdaj 35 milijonov. Povsod se nam kaže živahen napredek, ki prav živo priča, da hočejo ljudje dobro živeti.
Slabo je pa za nas, da gre toliko našega denarja na tuje. Vsako leto damo blizu 400 milijonov K za same obresti tujim kapitalistom od našega dolga. Večina tega denarja gre na Francosko. Prejšnja leta smo se odškodovali s kupčijo. Ker so bile letine dobre, smo dobili od tujih držav za svoje izdelke, posebno za živino, sladkor in razne obrtne priprave čez 300 milijonov kron več, kakor smo mi plačali drugim. Vsled slabe letine v zadnjih letih smo pa morali do* 400 milijonov več doplačati tujcem, kakor smo dobili mi. Tu se zopet vidi, da trpijo vsi, Če se kmetu slabo godi. Potemtakem smo v zadnjem Času dali na leto 800 milijonov več tujcem, kakor smo od njih prejeli.
Mažari so pa precej za nami. Tam ima država 1671 milijonov dohodkov. Je res le 19 milijonov ljudi, pri nas pa 29 milijonov, vendar smo mi precej na boljšem. Pri nas pride na vsakega človeka natančno 9'3 K davka, na Ogrskem le 7'7 K. Lahko bi pa tudi rekli, da so pri nas hujši davki, kakor na Ogrskem. Mi pa vemo, da smo imovitejši in bolj petični, kakor Ogri.
Argentinsko meso.
Kakor da bi prišel nov odrešenik v deželo, tak krik in šum je nastal, ko je pretekli teden dospelo na parniku Wyandotte argentinsko meso v Trst, in odtod razposlalo v mesta, ki jih je vlada že v naprej določila. Ponekod so se vedli meščani kakor znoreli
vsled tega dogodka. Čakali so na kolodvorih meso in ga hodili v trumah gledat v mesnice.
Vlada je odredila, da mora imeti vsak mesar, ki prodaja to meso, na mesnici zunaj napis „Argentinsko meso". Drugega mesa kot argentinskega na isti stojnici in v isti mesnici istotako ne sme prodajati. Tudi ne sme prilagati argentinskemu mesu kosti domače živine. Mesarji so razen tega primorani, prodajati argentinsko meso po določenih cenah, sprednji del kg po 1 K 20 vin., zadnji del kg po 1 K 40 v. Mesarje, ki bi se ne ravnali po teh predpisih, zadene občutna kazen.
V devetdesetih letih preteklega stoletja se je odigrala v Avstriji enaka igra. Vse je kričalo, da je kruh predrag, in da se mora uvažati vsled tega tuje žito. In prišlo je k nam žito iz Argentinije in iz Severne Amerike. Cene našim žitnim vrstam so padle neprimerno nizko, kmet-poljedelec ni dobil za svoj trud nobenega plačila, ampak je delal z izgubo, a meščani so jedli kljub vsemu temu kruh in žemlje ravno tako drago kot prej. Takrat se je zadal strahovit udarec našemu avstrijskemu poljedelstvu, katerega Še dandanes občuti, sedaj se hoče enako silno udariti avstrijskega živinorejca. Žalostno pa je posebno, da se najdejo ljudje, kateri od veselja poskakujejo, ko se koplje grob našemu kmetu.
Avstrijska vlada je dovolila 10.000 ton uvoza argentinskega mesa, to je toliko, kakor da bi se dovolilo Argentiniji uvoziti 30 do 35 tisoč volov. Kako pametna je naša politika tudi na tem polju, je razvidno iz tega, da se tako tuji deželi, kakor je Argentinija, s katero nimamo nič skupnega, dovoli izredno visoko Število uvoza, dočim se sosednji Srbiji namerava po novi trgovinski pogodbi dovoliti le 15.000 volov. Resnici na ljubo moramo seveda omeniti, da je ogrska vlada avstrijsko dovoljenje glede uvoza argentinskega mesa omejila na 2000 ton, in s tem živinorejcem vsaj nekoliko priskočila na pomoč. Sedaj se kaže, da ima pogodba z Ogrsko vendar tudi svoje dobre strani, zato pa je tudi svoječasno Plojev klub, ki druži v sebi protiljudske liberalne poslance, s tako silo nastopal proti nagodbi. Ako bi danes ne imeli nagodbe, bi avstrijski živinorejci tudi nobene zaščite ne imeli.
Splošno je znano, da argentinsko meso ni dobro, a tudi ne mnogo ceneje, kakor naše. A veselje vlada v meščanskih in protikmečkih krogih radi tega, ker se zada sedaj siien udarec kmečkemu stanu in se ga zopet občutno oslabi. Cim slabejši je kmet, tem svobodnejši so obrtni, trgovski, fabriški in meščanski sloji. Toda vprašanje je, ali bo pogin kmečkega stanu za državo koristen? Prepričani smo, da ne. Zato se bodo naši listi, naše organizacije in naši poslanci borili proti vsem sovražnikom kmečkega stanu in proti
PODLISTEK.
Iz sanj v življenje.
(Blika; «pisala Marica T.).
Lepa narava je vzela slovo, pisane rožice več ne cveto . . .
Mrzel, jesenski večer! Iz megle je nalahno pršil dež, in le zdaj pa zdaj je potegnil veter, prinašajoč debelejše kaplje. Bila je ena izmed onih mrzlih nq-6i, ko umira narava, ko mrzli jesenski piš poje na-grobnico krasnemu življenju v naravi.
Po veliki cesti proti mestu je stopala deklica, počasi, neenakomerno, ne vedoč kam, lačna in brez kruha. Veter je kaj čudno pihljal z njeno raztrgano, u-božno obleko, in sama je večkrat pogledala na že premrzle noge, kjer so ji moleli prsti iz obuvala.
Čutila se je tako osamljeno, kot Še nikoli. Vzbudila se ji je želja, splavati tja daleč v sinje viša^-ve za ljubo ji mamico in predobrim očetom. Oh, koliko časa ju že ni videla !
Oh, ko bi splavala ptica meglena —
gori v sinje višave,
da bi se videla mamica draga ...
Iz premišljevanja jo vzbudi nokaj bliščečega na tlako. Pripogne se, da vidi, kaj je. Bila je majhna, srebrna svetinjica.
„Prodala bom to," reče sama pri sebi, „in za to, kar bodem dobila, si lahko kupim kruha."
Sele sedaj je spoznala, da je prišla v svoji za-mišljenosti čisto do mesta. Hitro stopi k zlatarju.
Gospa zlatarjeva je sedela pri mizi in nekaj brala. Ko opazi deklico, jo hitro vpraša, česa želi.
„Milostna gospa, tu sem našla nekaj, mislim, da bo srebrno. Prosim Vas, če hočete kupiti, ker rabim denar. Uboga sem,. sama na svetu, lačna in brez krulia. Za ta denar si kupim vsaj za nekaj dni kruha in nekoliko tople juhe," prosi deklica.
Pri spominu na kruh in toplo juho se je zganila in nevede tlesknila z jezikom, da jo je gospa čudno pogledala.
Svetinjico, kojo ji je podala deklica, nekoliko ogleduje, potem pa pravi:
„Kupujemo sicer zlato in srebrne reči, a da bi kupila to, mi noče v glavo."
„Saj je to srebro, ali ne milostna?" vpraša nekoliko v strahu deklica.
„Vem, da je sre^o, a ti hočeš prodati mogoče že blagoslovljeno svetinjico, na kateri je naslikana Devica Marija," jo poučuje gospa.
„Kdo je ta Marija?" se čudi deklica. „Tudi jez sem Marija imenovano, torej je tukaj mogoče ra.v • tako siromašna deklica naslikana, kaj ne?"
„Kako? Ubogi otrok, ali ne veš, da je to pre-blažena Devica Marija, mati Sina božjega, ki nas je odrešil ?"
„Od česa nas je odrešil in kje nas je rešil"; povprašuje nevedna deklica.
„Od pekla, in num odprl vrata v nebesa."
„In kje so ta odprta vrata? In ali je tam toplo in je dovolj jesti?" povprašuje Marica.
.,Ti torej ne poznaš Boga, ne njegove presvete Matere ?"
„Seveda ne! Sama sem na svetu. Oni, koje sem ljubila, so mi umrli in me pustili samo tukaj. Brez cilja, brez upanja na boljšo bodočnost živim v nadi, da se skoro preselim v brezsanjsko, boljše življenje. Da, umrla bom, videla, in se po dolgem hrepenenju sešla z onimi, koje ljubim ..,"
„Dete moje!" reče gospa, „Ali hočeš, da te popeljem jaz v hišo, kjer boš našla svojo srečo? Tam ne boš trpela ne mraza ne lakote, učila se Boga ljubiti, ga spoznavati in mu služiti?"
„Nič več mraza, nič lakote? Ali se gre tje skozi tista odprta vrata? Saj so potem to nebesa, kaj ne?"
„Ne; nebesa to Še niso, toda pot jo, po kateri so pride tje."
In dobra gospa je peljala Marijo skozi druga vrata v hišo, kjer je dobila večerjo, kakoršne v svojem življenju še ni vžila. Kmalu potem je spala v snažni postelji.
Drugi dan jo je peljala gospa v samostan, kjer so jo sprejeli kot pridno učenko. Par let pozneje je sprejela redovno obleko sestra usmiljenka. Ob tej slovesnosti jej je dala gospa zlatarjeva svetinjico nazaj, rekoč: „Vzemi svetinjico, hrani jo, ker za-te ni samo srebrna, ker ti je j>omagala najti srečo. Naj te bodri v življenju v grenkostih tvojega stanu, in gotovo ti bo spremljevalka skozi odprta vrata v nebesa, ako boš Živela po naukih Križanega."
vsem uvedbam, s katerimi hočejo njegove moči oškodovati. Liberalci hočejo zakriti svoje protikmečko stališče s tem, da uprizarjajo takozvane iarške gonje, nemškutarji svojo agitacijo za nemštvo, toda ne bomo jim dali miru, temveč jih neusmiljeno razkrinkali.
Politični ogled.
Mala politična naznanila.
Dne 13. januarja: Avstrijska delegacija bo sklicana na 30, januarja. Vendar bo zborovanje delegacij Šele 10. ali 12, februarja. Do tedaj bodo zborovali odseki. — Med Rusi in Nemci je opažati veliko zbližanje. Znano je, da je že Bismark, veliki Nemec, bil vedno za zvezo z Rusijo. Tudi je znano, da ruska vlada, in posebno vladarska rodbina, le bolj vief.e na nemško stran. Zadnje čase je bil sicer med obema državama spor zaradi Avstrije. Sedaj pa sta se nemški cesar in ruski car pobotala. Radi tega pa so Francozi zelo hudi na Ruse. — Turčiji se ne godi dobro v Arabiji, Vstaja arabskih rodov je tako krvava, da morajo Turki zopet poslati novih vojakov v Ai abijo.
Dne 14. januarja: i Dalmatinski Hrvatje pošiljajo, odkar so vstopili hrvaški pravaši v Slovenski klub, dr* Susteršiču neprestano priznalne brzojavke. V državnem zboru nastopata sedaj Slovenec in Hrvat kot en narod, kar je za edinstvo med Jugoslovani velikega pomena. — Na Finskem imajo sedaj volitve v deželni zbor. Največ glasov so dobili socialisti. Toda tudi krščanska delavska stranka je dobila že lepo Število glasov. Zanimivo je, da imajo na Finskem pravico biti voljene tudi ženske. To bo govorjenja v deželnem zboru! — Rumunsko ministrstvo Bratianu je podalo ostavko.
Dne 15. januarja: Ogrska poslanska zbornica je dne 11., t. m. sprejela v tretjem čitanju avstro-ogrsko-srbsko trgovinsko pogodbo, — Črnogorski kralj pride na Dunaj posetit cesarski dvor ali koncem tega ali začetkom prihodnjega meseca. — Bolgarski vojaki so streljali te dni iz neznanih vzrokov na neko turško stražnico in ustrelili dva, ranili pa enega turškega vojaka. Turki so se branili in ustrelili ali ranili baje 5 Bolgarov.
D n e 16. j a n u a r j a: Za cesarskega namestnika na Češkem bo najbrž Še ta teden imenovan grol Thun. Kakor se poroča, se bo vlada obvezala, da se bo v vseh rečeh, tičočih se Češkega kraljestva, zlasti pa spornih vprašanj med Cehi in Nemci, ozirala na njegove nasvete. — Italijanski dijaki so nabili v Trstu po mestnih vogalih oklic na meščanstvo, v katerem pozivajo na boj za italijansko vseučilišče. — V Mona-kovem na Bavarskem je zgrabila policija v neki gostilni 23 anarhistov, ki so se zbrali ravnokar k nekemu zborovanju. Stari so bili od 20 do 30 let. Pri mnogih se je vršila že hišna preiskava ter so našli mnogo obtežilnih listin. — Ob Drini pri Bjelini so srbski» kmetje s silo onemogočili bosanskim kmetom sekati na svojem posestvu les. Bosanski kmetje so se pritožili pri bosanski deželni vladi, ki je odposlala nato v Bjelino pehotni bataljon s strojnimi puškami. Vojaki so izkopali široke obmejne jarke. Srbi so pred vojaki zbežali.
Dne 17. januarja: Diplomatična pogajanja o trgovinski pogodbi Avstro-Ogrske s Črno goro so malone končana. Pogodba se kmalu podpiše. — V Londonu so zaprli zadnje dni nad 100 anarhistov. — Bosanski deželni zbor se sestane dne 23. t. m.
Dne 18. januarja: Perzijski konzul vNew-Yorku je objavil oklic, v katerem prosi perzijska vlada vse narode, naj preprečijo, da Rusi in Angleži ne osvoje Perzije. — Nemški katoliški shod za leto 1911 se bo vršil od 6. do 10. avgusta v Mogunciji. — V Nemčiji se bodo vršile letos državnozborske volitve, in sicer meseca oktobra.
Raine novice.
*	Državni zbor se je v torek, dne 17 t. m. zopet otvoril. Ministrski predsednik je predstavil poslanski zbornici nove ministre.
Duhovniška vest. Župnija v Pernicah' je podeljena častitemu gospodu Ivanu Hauptmanu, provizor-ju istotam.
Odlikovanje. Gospod Florijan Kuharič, župan Šardinski, je bil od cesarja odlikovan s srebrnim križcem s krono. Čestitamo!
*	Cesar se je dne 16. t. m. ob 548. uri zjutraj vprvič po svoji bolezni peljal iz Schonbruna na dvor na Dunaju. Množica je cesarja navdušeno pozdravljala.
*	Napredna občina. Občina Petrovo selo na Hrvaškem je po svojem občinskem odboru soglasno sklenila, da v svojem območju zatre vse Šnopsarije, krčme pa zniža na samo 10. Obenem se je obrnil občinski odbor do vseh merodajnih oblasti s prošnjo, da naj ne dovolijo nikomur več točenja žganja in se ne izda nobena nova krčmarska koncesija.
*	Versko sovraštvo. GraŠki mestni očetje so dovolili za židovske zadeve 500 kron, za staro-katoličane 750 kron, za protestanto 7500 kron, a prošnjo katoiičanov zs 2000 kron, s katerimi bi se naj naredila popravila na nekaterih cerkvah, so odklonili. Vsa druga veroizpovedanja so jim ljuba, le proti katoliškemu imajo neizmerno mržnjo. Zraven sovraštva do katoliške vere imajo Še drugo lastnost vseh pravih liberalcev, namreč, da z občinskim denarjem ne znajo gospodariti. Letos iščejo posojila za 3 milijone.
Liberalno podjetje „Delniška družba združenih1 pivovaren Žalec in Laški trg" ima v nedeljo dne 29. t. m. VIII. redno zborovanje delničarjev v Ljubljani. V upravnem svetu tega liberalnega podjetja so: dr. Brenčič, dr. KarlovŠek, Sirca, Roblek in RoŠ. L. 1908 je bilo izkazanega 70,000 K primanjkljaja. Podjetje ima več uradništva kot delavstva. Med uradništ-vom igra odlično vlogo neka mažarska igralka. Sedanji občni zbor utegne prinesti presenečenja.
*	Za koroške Slovence. Vseslovenska ljudska stranka je imela dne 13. t. m. v Ljubljani sejo, v kateri se je posvetovalo, kaj storiti proti nasilnemu postopanju koroške vlade proti tamošnjim našim bratom. Zaradi razpusta „Katoliško-političnega in gospodarskega društva za koroške Slovence na Koroškem" je poslal dr. Susteršič ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu naslednjo brzojavko: „Ministrski predsednik, ekscelenca baron Bienerth, Dunaj. — Deželna vlada v Celovcu je razpustila pod ničevo pretvezo „Slovensko politično društvo za Koroško", Proti temu nezaslišanemu nasilnemu Činu protestira „Slovenski klub" ter zahteva takojšnjo postavno remeduro." — Vsi Slovenci sočutijo z bridko usodo koroških Slovencev. Toliko narodnih krivic, kolikor jih morajo pretrpeti naši obmejni bratje na Koroškem, jih poleg Slovakov na Severnem Ogrskem ne pretrpi nobeno ljudstvo v Evropi. Dandanes se dogajajo na Koroškem taki škandali, da se moramo končno vprašati, ali bivamo med kakim zdivjanim ljudstvom v Južni Afriki, ali Še v Avstriji, v sredini omikanih narodov.
*	Za katoliško misel. V Ljubljani se bodo v letošnjem poletju vršile velike prireditve. Slovensko katoliško akademično tehniško društvo „Zarja" v Gradcu bo obhajalo svojo desetletnico v Ljubljani. Obenem se bo vršilo slovesno zborovanje naših Orlov. K tema dvema dnevoma naše nadepolne mladine se bo pridružil še tretji dan, ko bo celokupno slovensko ljudstvo pokazalo, kako je navdušeno za naše narodne in verske svetinje. Naše prireditve pa bodo posetili tudi bratje Hrvatje, da pokažejo, kako ozke so vezi, ki nas družijo ž njimi. Tako se bomo skupno pripravili in navdušili za nadaljne boje.
Protialkoholno gibanje med šolsko mladino. Kdor ima mladino, ima prihodnjost. Zato se absti-nentje v Nemčiji trudijo, da bi že šolsko mladino pridobili za protialkoholno gibanje. Za ljudsko Šolsko mladino so ustanovili posebno protialkoholno zvezo „Schutzengelbund." Tudi med avstrijskimi Nemci se širi ta mladinska organizacija. Koncem leta 1909 je imel „Scliutzengelbund" v Avstriji 11.224 udov. — Tudi pri nas na Slovenskem moramo pričeti z abstinenco pri šolski mladini, ako hočemo, da bo imelo protialkoholno gibanje trajne vspelie.
*	Od meje. Zaradi ljudskega Štetja v arvežkem okraju nam prihajajo od naših zaupnikov vznemirljive vesti. Pritisk od nemške strani je velik. Na Slos-bergu sta nemška zaupnika Jožef Liecer in Jožef Stani, in pridno jima pomaga agitator za Narodno stranko ob zadnjih državnozborskih volitvah, Pilin-ger. Tudi v Lučanah se Nemci trudijo, izbrisati vsak slovenski sled.
*	Delavski poučni tečaj se bo vršil v Ljubljani v dneh od 5. do 12. marca 1911. Spored. I. Nedelja, dne 5. marca 1911: Ob 10. uri dopoldne shod, ki ga sklicuje Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani. Popoldne ob 6. uri: Igra, ki jo uprizori Katoliško izobraževalno društvo iz Most. II. Od ponedeljka, 6. marca, do sobote, 11. marca 1911: A. Predavanja. 1. Dr. Aleš UŠeničnik, Apologetika; 2. dr. J. Krek, Delavstvo in politika; 3. Evgen Jarc, Delavstvo in izobrazba; 4, dr. Evgen Lampe, Osnovni temelj delavskega združevanja; 5. dr. J. Krek, Velika industrija in delavstvo; 6. dr. Lovro Pogačnik, Občinski red in občinski volilni red za deželo; 7. dr. Ferdinand Tomažič, Bolniško in nezgodno zavarovanje; 8. Jože Gostinčar, Reformni načrt soci-jalnega zavarovanja za starost in onemoglost; 9. Iv. Traven, Delavske gospodarske organizacije; 10. dr. Franc Derganc, Socijalna medicina; 11. Luka Smolnikar, Delavec v društvu; 12. Karel Dermastia, Praktično poslovanje v delavskih organizacijah. B. Ogledi za delavstvo zanimivih naprav (Katoliška tiskarna, delavske hiše, bolnišnica, Delavsko konsum-no društvo, tobačna tovarna, MarijaniŠče in drugo). C. Razgovori. Javni razgovori in praktični nastopi vsak večer. III. Nedelja, dne 12. marca ob 10. uri dopoldne: Velik delavski shod. Tečaj se vrši v novem Ljudskem domu v Ljubljani. Udeležiti se ga sme vsak krščansko-socijalen delavec ali vsaka krščansko-si-cijalna delavka. Ker pa bo število udeležnikov omejeno, imajo prednost člani Jugoslovanske strokovne zveze. Vsa pojasnila daje odbor Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani. Zato naj si delavci, ki se nameravajo udeležiti tega tečaja, zglase pismeno pri tem odboru, ob svojem dohodu pa naj se zglase osebno v odborovi pisarni v hiši Zadružne zveze na Dunajski cesti, štev. 32.
* Potni listi za Srbijo so popolnoma odpravljeni, tako, da potnikom, ki gredo v Srbijo in iz nje v Avstrijo, ni potreba nikakih potnih izkazil več.
*	Mleka in masla je vedno manj. Le po praznikih ga jo navadno preveč, ker gospoda takrat nima denarja. V čudnem strahu so bili zdaj na Dunaju in v drugih mestih. Vsled razširjenja kuge na parkljih in gobcu so poročali časopisi, da se bolezen lahko prenese po mleku in maslu tudi na človeka. Fini ljudje se boje bolezni. Na tisoče družin ni hotelo vživati ne masla ne mleka. Dunajski mlekarji so prišli v zadrego, kam bodo šli s svojimi izdelki. Naprosili so torej veščake, napravili velik shod, kjer so veleuče-
ni strokovnjaki povedali bojazljivcem, da ni tako «e-varnosti. Ta poročila so poslali vsem večjim list». Zdaj bo menda zopet boljše.
Slov. zrakoplovec Rusjan mrtev!
Ta vest je razžaiostila vse Slovence. Žal, da je bila resnična. Rusjan se je v Belgradu dno I. t. m. ubil. Vsem je znano, da se sedanja doba posebne peča z vprašanjem, ¡kako bi bilo mogoče napraviti take priprave, s katerimi bi se lahko vozili ljudje po zraku. S tem vprašanjem se je bavil tudi gori imenovani goriški Slovenec Edvard Rusjan. Že leta 1900 je - začel premišljevati, kako bi iznašel novo tako priprar vo, imenovano aeroplan (aer je grška beseda in pomeni zrak, drugi del jo tudi grškega izvora in pomeni tako pripravo, ki plava po zraku). Leta 1801 j« napravil prvi tak model, in dne 26. novembra 1909 je napravil Rusjan prvi polet v zrak, in to na velikih Rojoah pri St. Andrežu. Prvi poskusi se mu niso prav dobro posrečili, in to vsletl tega, ker ni imel pripravnega motorja, to je priprava, ki" goni potem cel zrakoplov. Da bi si kupil nov motor, je šel tudi v Italijo, in slednjič je našel prijatelja Hrvata Mer-čepa, s katerim sta šla skupno v Pariz, kjer sta kupila motor, ki je stal 13.500 K. Od sedaj naprej so se mu vsi poleti v zrak imenitno posrečili. Trdili so celo, da je Rusjanov aparat veliko boljši, kot vsi drugi. Umevno je, da so ga Hrvatje v Zagrebu zlasti častili, ovili so mu glavo z lovorovim vencem ter ga nosili po vsakem vzletu na ramah od samega navdušenja. Takim prizorom je prisostvovala večtisočgla-va množica. Imel je namen, obhoditi s svojim aero-planom vse jugoslovanske dežele in končno tudi turški Carigrad. Iz Zagreba se je vrnil zadnje dni decembra 1910 v Gorico, kjer smo ga videli na stari dan leta Še čilega in zdravega — a žalibog tudi zadnjikrat. Prve dni novega leta se je podal v Beligrad, kjer je imel več srečnih plovnih poskusov, ki so se mu vsi imenitno posrečili. Sam srbski kralj Peter ga je enkrat občudoval ter mu izrazil svoje čestitke k tako srečnim vzletom. V ponedeljek, dne 9. t. m. ob. 11. uri dopoldne je hotel napraviti vzlet pred zbrano tisočglavo množico. Prisotni so bili ljudje iz najvišjih vojaških in civilnih krogov in nebroj drugih ljudi. Bilo je ravno ob 11. uri dopoldne, ko se je dvignil zadnjikrat v svojem življenju v zrak. Preplaval je že i kilometer, nato se lepo obrnil z namenom, da se vrne na svoje mesto, kar ga zagrabi močan piš vetra in ga trešči z velikansko močjo na tla. Pogled je bil strašen! Rusjan je ložal z zlomljenim tilnikom na tleh v mlaki svoje krvi; Še je plapolala drobna iskrica življenja v njem — a po 10 minutah je izdahnil svojo dušo. Pogreb, ki se je vršil v četrtek, je bil velikanski. Sam srbski kralj je izrazil svoje sožalje nesrečni Rusjanovi družini v Gorici. Kraljevič Jurij je položil krasen venec na krsto Rusjanovo. H grobu so ga spremljale vojaške Čete, telovadci, vsa društva in vsi višji vojaški in civilni krogi z velikansko množico ljudi. TamoŠnji trgovci so tudi sklenili, da postavijo temu slav. Slovencu krasen nagrobni spomenik.
Mariborski okraj.
m Maribor. Od katoliške vere k protestantizmu so zadnji čas prestopili: Leodegar Pruschak, visokošolec; Franc Pavel Fisclier, poštni uradnik; Karoline Konig, pomožna delavka, Koroška ulica 90; Mihael Szakovvitz, tehnik, Stolna ulica 8; Heinrich Scheidbach, knjigotržec, Korošika ulica 9; Albin Ivančan, kamnosek, Gosposka ulica 31; Fr. Trum-mer, strojevodja v pokoju, Duhatschgasse 7. Ta mož kupčuje sedaj s slivovko in je tudi agent neke zavarovalnice na življenje. Zdi se, da je posebno vnet protestant. Zakonska Anton in Marija Pototsohnig, sprevodnik v pokoju, ki stanujeta v ravno isti hiši, kakor Trummer, sta tudi ravno isti čas odpadla. Kakor zvemo, so Pototschnikovi otroci dobili ob božični-ci obleko pri Mahnertu. Nadalje so odpadli še: Fr. Heller, poštni nadoficial, Roman Puschek, trgovski uslužbenec, Jahn Rudolf, brivec, Tegetthoffova oesta Štev. 64, in Eylert Marija, strojnikova žena, PulJ-gasse 17.
m Mariborske trgovce in obrtnike opozarjamo* da morajo dati svoje tehtnice, uteži in posodo vsake vrsto znova pregledali pri meroizkusnem uradu. Pri reviziji, ki se bo kmalu vršila, bi bili drugače kaznovani.
Studenci pri Mariboru. Naše Katoliško slovensko izobraževalno društvo se letos zelo živahno razvija. Vsako soboto zvečer imamo predavanja, ki so za naše razmere primeroma dobro obiskana. Govorili so-, pri nas v zadnjem času dr. VerstovŠek in urednika Kempcrlo in Zebot. V soboto dne 14. t. m. je pa predaval dr. Hohnjec o delovni pogodbi s posebnim ozi-rom na štrajtf. Podal je mnogo zanimive Statistike in označil naše stališče v tem vprašanju.
Socialni tečaj v St. IIju v Slovenskih gorloalfc Slovenska krščansko-socialna zveza bo priredila v St. Ilju v Slovenskih goricah' dvadnevni socialni tečaj in sicer dne 22. in 23. januarja v dvorani „Slovenskega Doma." Predavali bodo najboljši naši govorniki iz Maribora in drugod. Predavanja se bodo nanašala na najvažnejše predmete iz narodnega gospodarstva; razpravljala se bodo pereča socialna vprašanja in druge velevažne točke. Tečaj se bo začel v nedeljo, 22.t.m. pop. Pozivamo Sentiljčane,da agiti-rajo med domačini za obilno udeležbo.NaŠa društv&vJa-
;«nini, St. Jakobu in Mariji Snežni naj pošljejo na iečaj posebno mladino. Pričakovati je tudi, da se Slovenci iz Svetine, Spodnje in Zgornje Sv. Kun-i«ote, Sv. Marjete in drugod udeležijo to velevažne prireditve. Za oddaljene udeležence preskrbi Bralno druStvo v St. Ilju prenočišča.
Clglence. V četrtek dne 12. t. m. so se vršile v občini Ciglence pri Vurbergu občinske volitve. Na celi črti je zmagala sijajno Slovenska kmečka zveza. Zastonj je bil ves trud štajerčijancev in drugih ljudskih izkoriščevalcev. Izvoljeni so sami vrli katoliško-B aro; i ni možje. V tej občini žimanuje že dolgo vrsto let gospod Janez Pililar.
Svečina. V nedeljo dne 15, januarja je umrl bivffi posestnik Jurij Lilek, star 75 let. Rajni je bil pošten kmet in veren mož. N. v m. p.!
m Slivnica pri Mariboru. Poročati vam imam veselo vest, da ima naša lepa Slivnica po preteku 15 let zopet narodnega župana. V torek, dne 17. t. m. izvolil si je novi odbor vrlega našega somišljenika, g,. Filipa Mohorka županom, svetovalcem pa gg.: F. Pungartnik, grof Fr. Schönborn, Jos. Ledinek in J. Dobaj. Prejšnji župan g. Komauer Še odbornik noče več biti in je odložil to mesto. No, foter, za vami ne bomo pretakali solz.
m Jarenina. Politični shod, ki se je vršil o priliki občnega zbora našega Kat. slov. političnega društva, se je prav sijajno obnesel. Po večernicah se je zbralo na stotine mož in mladeničev v prostorih posojilnice, ki so bili natlačeno polni. Poročat je prišel g. poslanec Roškar. V poldrugournem govoru je tolmačil g. poslanec zbranim razna gospodarska vprašanja, razjasnjeval razne predloge, ki jih Je stavil v državnem zboru, in končno tudi utemeljil slovensko obstrnkcijo v Gradcu. Zborovalci so pazljivo sledili zanimivemu govorn in so ob koncu z živahnim roko-ploskom označili svoje zadovoljstvo s politiko naših neumornih poslancev. Urednik Kemperle je za g. poslancem označil postopanje nemških nacionalcev in njim vslužne vlade pri sedanjem ljudskem štetju. Resoluciji, v katerih se izreka zaupanje poslancem V. L. S., zbranim v Gradcu, in na Dunaju v Slovenskem klubu, in se obsoja razpust Političnega in gospodarskega društva za koroške Slovence, sta bili z navdušenjem sprejeti. Zborovanje je vodil g. župan Thaler iz St. Ilja v Slov. gor. Pri volitvi odbora se je izvolil stari, v bojih preizkušeni odbor z g. Thalerjem na čelu!
m Jarenina. Na sveto noč, ko se vse veseli in raduje, ker obhajamo spomin rojstva Onega, kateri je prinesel mir na zemljo, naši zakleti sovragi ne mirujejo. V Jarenini je v vrli Cvilakovi trgovini razgrajal nek dobro znani Šiajercijanec. Zmerjal je na sveto noč vse, kar se tiče vere in narodnosti, čeravno je njegov atek „Stajerc" Še tako lepo pisal. Zanimivo, da še giitne krete ne uboga!
m Sv. Lenart v Slov. gor. Že marsikdo se je pritoževal čez novo razvado, da namreč Šolarji ob nedeljah in praznikih hodijo med službo božjo v zakristijo, kjer je vendar prostor za odrasle. Vsled tega je zakristija včasih tako natlačeno polna, da se duhovnik komaj nemoteno obleče in človek v taki stiski koma.! poklekne. Gospod kaplan seveda ne more vedeti, kateri izmed šolarjev se vrivajo v zakristijo, ker navadno pridejo Šele med pridigo ali med sv. mašo. Vsled opetovanih pritožb od več strani je slednjič poizvedel, da se posebno nekatera dekleta iz nemške šole čutijo previsoke, da bi šle v cerkev med „windische Kinder", in gredo zato v zakristijo, kjer se smejijo in Šepetajo in ogledujejo svoje obleke in vse druge motijo. Ko pa je gospod katehet v šoli enkrat za vselej prepovedal, da šolarji nimajo kaj iskati v zakristiji, in posebno Štiri „auch windische" frajle iz nemškutarske Šole radi nedostojnega obnašanja v zar kristiji, pokaral, so nemškutarji, ti spretni kovači laži, takoj skovali iz tega debelo laž, češ: g. katehet je prepovedal otrokom iz nemške šole hoditi v cerkev, in začeli zoper njega hujskati. Posebno vsem dobro znani, v celem trgu pri Slovencih in Nemcih skrajno nepriljubljeni dopisun „Štajercev" iz zgornjega trga, in njegovi pomagači sosednjega „Caiee zum ewigen Licht" imajo g. kateheta v želodcu in ščuvajo gg. učitelje iz nemške šole, in tudi, kakor se sliši, otroke zoper njega. Tudi zgoraj navedena laž je iz njihove „fabrike". Ni čudo! Vsak nemškutar je namreč v dnu svojega bitja lažnik, celo njegovo življenje je takorekoč dolga, nepretrgana laž, ker bi rad nekaj bil, kar po svojem naravnem pokolenju ni in ne more biti, ker se trudi in dela za tuj narod, svojega lastnega pa sovraži in zatira. Vsled tega so tudi nemškutarji nedosegljivi kovači vsakovrstnih laži. Toliko resnici na ljubo in g. katehetu v bran. Da pa disciplina v nemški šoli letos ni več, kakor je bila lani, o tem ve povedati ne samo g. katehet, to čutimo tudi drugi. Človek res ni več varen na cesti pred temi nemškutarskimi malopridneži, celi dan, vsako uro se jih klati nekaj po trgu in nadlegujejo ljudi, jih zmerjajo in celo dejanski napadajo. Tu bi naj Ex-obman nemške Šole in njegovi ponižni služabniki gg. učitelji napravili red, kakor je na slovenski Šoli.
Slov. Bistrica. V odvetniških pisarnah gg. dr. Urbana Lemeža in dr. Miihleisena se je upeljal celoletni nedeljski počitek.
m Slov. Bistrica. Navdušenje na našem občnem zboru zadnjo nedoljo je bilo res veliko. Kdor je bri zraven, ne bo pozabil tako hitro utisov, ki jih je ta večer dobil. Kdor pa ni bil pričujoč, mu je lahko v resnici žal. Da je bilo društveno poročilo, ki pa je bilo že samo na sebi zanimivo, Še prijetnejše, ali re-dmo Še koristnejše, nastopil je za vsakim poročilom
mlad govornik ali govornica ter v navdušenih besedah govoril res tako dovršeno in prepričevalno, da smo se kar Čudili. Izmed fantov in v imenu istih so govorili Kolander Ivan, Korošec Martin in Obrsne Franc; v imenu deklet pa Leskovar M ar. j a, Vrhov-šek .Julijana in Zaiošck Marija. Ko bi nam prostor dopuščal, bi najrajši kar vse te govorčke naših mladih govornikov in govornic dobesedno objavili (sicer bomo nekatere v „Našem Domu"), a ker to ni mogoče, rečemo samo to, kar je naglašal g. predsednik: te naše mlade govornike in navdušene govornice, ki so vneti za vse dobro in sveto, bi morali slišati vsi tisti stariši, ki morajo marsikaterikrat jokati nad surovostjo in hudobijo svojih otrok, in spoznali bi, kolike važnosti so taka izobraževalna društva, kakor je naše, in koliko dobrega sadu in blagoslova morejo ista prinesti našemu narodu. Iz društvenega poročila omenim le to: Društvo je imelo 102 uda; poučnih zborovanj v pretečenem letu je bilo 11; pri teh je bilo 9 poučnih, 26 navduševalnih govorov in 11 tleklama-cij; navduševalne govorčke in deklamacije so govorili fantje in dekleta, in sicer je nastopalo 9 mladeničev in 10 mladenk. Priredilo se je 5 veselic; denarnega prometa je bilo 906 K, čisti preostanek 100 K. Knjižnica je narastla. na 107 novih, lepih knjig. Tudi petje se je gojilo. Vrhunec navdušenja pa je ta večer dosegel, ko se je imenoval vlč. g. prof. dr. Jerov-šek častnim članom društva ter se mu je izročila krasna diploma. Vič. g. dr. Hohnjec iz Maribora je v imenu S. K. S. Z. pohvalil delovanje društva ter v znesenih besedah navduševal za vstrajno nadaljno delo in izobrazbo naše vrle mladine. Obrazložil je tudi nalogo in pomen našega obrambnega dela ter navduševal, naj vsak po svojih močeh podpira delo „Naše Straže", ki dela povsod skupno z drugimi katoliškimi društvi. Tako pa je tudi pri nas, kakor smo videli iz poročila predsednika naše podružnice „Slov. Straže", g. Fr. Obrsne, ki je poročal, da je ta podružnica v kratkem času dveh mesecev, kar obstoja, nabrala do 80 udov. Ko se jo še vlč. g. dr. JerovŠek v navdušenja prekipevajočih besedah zahvalil za odlikovanje, ter je tudi naš deželni poslanec g. Peter Novak izražal svoje veselje nad našim, tako plodonos-nim delom, zaključil se je po zopetni izvolitvi prejšnjega odbora ta veseli in pomembni občni zbor z navdušenim vsklikom: — Novo leto, novo delo — Čaka nas povsod. — Z Bogom spet se je pričelo: — Blagoslov nam daj Gospod!
m M*ribo>. V Manduf u dma se uprizori v nedeljo '2i t. m. ob pel P. uri ».ve^er bur^a „Dsnes botco tiAi".
Darila za mnz«| (od 11. no-ein>ra do 31. decembra 1919) Kogar Jain b, župt ik « Ž ¿ah okamenine, Kranjc Zmago-dav, gimnazijec, kraški kamen, Fr»nc Vraz. župan v Cerovcu, re? k j g iz zapuščine St. Vraza, 6 listin, at as :z ip. stoletje, dve rtčki. star n«ko ključavnico, lončeno pos;do za precejšnje sir», staro škatljico; Mikui V, žnp-n k < St Jtirin ob juž žel, rimski k'men in pr>tan iz 17. stoletja, Josip Lasheher, kaplan v Jarenini: 14 slik na steklo, d e oljnati sliki, dve majohi, velikansko tobačno pipo zbirko starega denerj? in 11 stank krj'g Autmija 8trgar, nčicelji a v Maribo n, več slik, Ivana Bračko pri Jurju v Slov gor, stafo knjigo zbi'ko at* re ga desar-ja, A Kcvačič, kaplan v Z biki, <e" starih knjig in pesmarico v roko-p sn, stare slike (ariževe*a pota) na platno in na tiapir An« Tšn»r pri Mali Ned»l|i ročns krošnja za naprovljanie »rpc, dve sttri podobi na sieklo Ludv-g B l-sk, g maus:j>c v M»r'b ru, star denar, Fr 8 mon č, »tolui vikar v Maribora, d»t>krilni rehk.iarij, neimenovan je-rotil mski romar toza'ček iz kameoa Mrtvega morja, Ant Brezočnik pr Sv. Lo vrani n na Poh rju, povednega ptita. ¡Fulica atra) Vse rodo-ijabe prosimo, da pišljtjo stannske, narodopisne in naravoslovne predmete za naš nar dni muzej na „Zgodovinsko društvo v Mariboru."
m Sv. Benedict v Slov gor. Otbelarska podružnica vabi ve prijatelje čebei»rst>a na redni otčni z nor, ki se v?ši dne 29 j»n. ob 8 ori popoldne v b-aini sobi Ob tej pril'ki se bo določilo, kdo bo oskrboval nov» društveno tisk«lnico za umetno s&tovje.
m T Laporja ima Slov. kat iaot.r ževalno društvo svij redni občni zbor doe 22 jan. po več«rni"ah v d uHve-ni sobi Na dnevnem rudu je poroč'l > starega odb ita volite» no ega odbora, razui govori, dekiam»ciie in petj». K ob loi tidehžd va'-i odbor
m St. II| v Slov. g r. Kmetijsko bralno društvo pri ot. Ilju v Slov. g< r. priredi » nedeljo S9 jan po »ečerniesh v dvorani „8.ov. doma" eselico z gledališko igro: „Poiig»lčeva hči", za katero fe naša mladina pridao pripravi a T* prireditev bo prva v naši dvorani. Dobili smo nov td«r, k' ga je m-jursko izvršil g Hcreat iz Mar.ho-ra. Vabimo že S'daj pol>-g domačin-v še vse ntš* sede in Mtribor-žane na to priredite1' Podp'r&jte n*s. da ne oai&g&mo v našem boja. D.ie 29 jan vse v Št. I jI Na sv d'nje!
Pfuiski okra]
p Ptnj. V nedeljo, dne 15. i. m. so imeli protestanti zopet svoje bogoslužno opravilo, h kateremu so vabili tudi otroke. Zupan Ornig za vse lepo skrbi.
p Sv. Urban pri Ptuju. V Četrtek, dne 12. t. m. zvečer je zgorelo na neznan način posestniku Antonu Fürst v Svetincih vse gospodarsko poslopje do tal. Rešili so živino, ne pa živeža, ker se je nesreča pripetila v najboljem spanju ob 12. uri. Nesrečneža priporočamo v podporo.
p Sv. Urban pri Ptuju. Naše Gospodarsko bralno društvo je imeio v nedeljo, dne 15. t. m. poučen shod. Predavatelj g. K. Malajner govoril je v jedrnatih besedah o suženjstvu in tlačanstvu kmeta-sotrpi-na v dobi nemških grajŠčakov. Takrat ni imel krnet nikakšne svobode. Tudi dandanes preti našemu kmečkemu slovenskemu ljudstvu omejitev svobode, posebno v političnem oziru od strani naših verskih, narodnih in gospodarskih nasprotnikov. Potrebno je zedinjenje Slovencev pod kmečko zastavo, oziroma Kmečko zvezo. Mladenič Franc Skoliber spodbujal je navzoče v krasnih besedah k narodnemu vstajenju, posebno mladeniče in mladenke. Za Slov. Stražo se je nabraio okrog 6 K.
p Dornova pri Ptuju. V nedeljo popoldan, dne 15. januarja, t. 1. je bil sklican gospodarski shod v naši domaČi gostilni g. Zagoršek, katerega se je udeležilo precejšnje Število naših gospodarjev, ki se zanimajo za gospodarski napredek. Kot govornik je nastopil g. Vičanski Skerlec od Velike Nedelje, kateri
nas je v poljudnih besedah iz lastnih večletnih izkušenj poučil, kako se pripravi seme za setev, in kako naj isto s sejalnim strojem posejemo. Z velikim zanimanjem smo vzeli tudi na znanje, kar nam je govoril g. Skerlec o deteljni setvi po najnovejšem načinu, ter smo sklenili, da se ravnamo v bodoče po njegovih naukih.. G. Skerlec nam je tudi praktično razkazoval rabo brzopariinika „Alfa". Poskusili smo potem kuhan krompir in repo ter se prepričali, da je bila vsaka njegova beseda do cela resnična, ki jo je povedal meti kuhanjem o brzoparilniku „Alfa". Sklenili smo vsi, da-si naročimo te brzoparilnike „Alfa". Za njegov tozadevni trud mu izrekamo prisrčno zalivalo in želimo, da bi nas g. Skerlec zopet v kratkem obiskal.
p Velika Nedelja. Zopet nam je utrgal nebeški Vrtnar cvetko iz lepe Marijine družbe velikone-deljske ter jo posadil iz te solzne doline v nebeški vrt. Tužno so doneli zvonovi dne 13. in 14. januarja, naznanjajoč daleč na okoli žalostno novico, da je u-mrla Micika Sercer v starosti 17 let. Neozdravljiva bolezen jo je spravila na bolniško posteljo, iz katere ni več vstala. Ko je spoznala, da se ji bliža smrt, je imela samo Še eno željo, da bi vredno prejela sv. za-kramente za umirajoče. V cvetu najlepše mladosti, stara komaj 17 let, nas je zapustila, a tolaži nas misel, da se vidimo nad zvezdami. Kako je bila spoštovana in priljubljena pri svojih tovarišicah, je pričal lep pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudstva. Gospod župnik je imel ganljiv govor, da se je ljudstvo kar solzilo. Pri odprtem grobu so ji vrle domače pevke zapele v slovo ganljivo nagrobnico. N. v ra. p.!
p Središče. Neusmiljena morilka jetika si je izbrala tudi v naši fari dve žrtvi v najlepši dobi življenja. Dne 12. januarja je umrla v Obrežu blaga žena Ana Kočevar, maii 9 maloletnih otrok v 42. letn svoje starosti. Dne 14. januarja pa je za vedno zaspal 32 let stari Jakob Jurinič, izučen mlinar in svo-jedobni rudar središki. N. v m. p. 1
p Središče. Zaročil se je g. Franc Sala iz Ob-reža z gdč. Alojzijo Rokavec na Grabah.
p Izpod Donačke gore pri Rogatcu. Dragi bratje, znanci in prijatelji sosednje žetalske fare! Zvedeli smo, da je vašega, v vseh krogih priljubljenega č. g. župnika Antona Merkuša v nekem pismu nekdo nesramno napadel. To pismo so osiveli duhovni pastir g. župnik Merkuš pred kratkim s solznimi očmi prebrali na prižnici. Dalje se nam je nemudoma naznanilo, da je v soboto, dne 6. t. m. nadučitelj g. So-tošek vaše žetalske šole, ko je prišel vaš, tudi pri nas priljubljeni č, g. kaplan Jožef Krajnc poučevat v Šolo veronauk, mu to zabranil. Dragi Žetalčani, mi vas prosimo, da brezobzirno posežete vmes proti tistim, ki udarjajo po pastirjih, da bi se razpršile ovce, in vam naznanjamo, da smo tudi mi nemudoma spletli bič tukaj v Donački gori, ter bomo ž njim prihiteli na pomoč in bomo s pomočjo merodajnih krogov ž njim bičali, kakor smo storili dne 16. majnika 1909 po rani službi božji v poslopju stare šole v Žetalah. Obenem opozarjamo Šolske oblasti, da uvedejo nemudoma preiskavo, zakaj ni smel katehet č. g. kaplan Jožef Krajnc v Šoli nadučitelja SotoŠeka poučevati verouk.
p Sv. Drban pri Ptnjn. Dae 29 t m po ml ine ima naše gotp bralno dmšt»n eb m zbor. Vstop je dovoljen vsakemu — 0'lhor.
p Hajdinjgk) kmetijsko bralno društvo priied dae 2J. t. m. popoldne po v če-rnicah svoj • b'-»i z^or in si er v novi hiši v ž«p-niiča. Govornik p"de is Maribora Vmes se bo p>lo in tamnnralo K obilni udeležbi v»b • db-ir.
p S r. Barbara v H-'osah K. s. izobraževalno druHvo naznanja. da se bo vr»ii dne 22 j*n t. 1 ob 3. uri pop >)due v društvenih prostorih IV. redni občni zbor z običajnim vgporeiom
Ljutomerski okrajL
1 V ljutomerskem okraju prebiva mnogo prekmurskih Slovencev. Deloma so si nakupili posestva, a mnogo jih pa služi pri večjih gospodarjih kot hlapci in dekle. Tako se je pisec teh vrst prepričal, da je v občini z nekaj nad 500 ljudmi 55 takih Slovencev, torej nad 10%. Naši poslanci so se prizadevali, da bi se Štelo ljudstvo tudi po materinem jeziku, a ostalo je pri občevalnem jeziku. Toda čujte in strmite! Za te ljudi, ki občujejo med seboj in z drugimi le slovensko, a imajo domovinsko pravico na Ogrskem, je za-ukazalo c. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomeru, da se jim občevalni jezik kot slovenski ne sme šteti, ampak da se dotična kolona izčrta. nasprotno pa, ako bi isti kot občevalni jezik napovedali madžarščino, bi naj se pa ista vpisala. Tako se dela z nami Slovenci, umetno se nas hoče našteti čim manje. Opozarjamo gg. državne poslance, da porabijo to o priliki.
J Cczanjevci. Tukaj je umrla Liza Dunaj, sestra našega župana. Rajna je imela v sebi bogat zaklad narodnih pesmi. Vse njene pesmi je odbor za nabiranje narodnih pesmi sprejel v arhiv. N. v m. p.!
1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Prišel je Čas zimskega društvenega dela. Kaj pa dela naše Bralno društvo? Nič, spi! Človek bi rekel, da počiva, pa ne vem, od česa. Delata le Mladeniška in Dekliška zveza, a pravo Bralno društvo spi že celo in še več let. Se li spominjate, dragi Jurjevčani, lepih, veselih časov, ko je delalo v Bralnem društvu staro in mlado? Se li spominjate časov, ko je bila Čitalnica natlačena in društvena knjižnica oblegana od uka in zabave željnih u-dov, ko je odbor Bralnega društva sklepal večkrat o bodočnosti in o dobrem napredovanju društva, ko je prihajalo iz odbora navdušenje za izobraževalno delo, za zabavo in oddih. Kje so tisti časi? Ni jih, več! Kfv maj vemo, kdo in kje je odbor in predsedstvo. So pa tisti lepi Časi izginili za večno? Ne, in zopet ne! Se niso umrle in izginile vse moči Ln zrastle so nove.
Staro, delavno Bralno društvo je pognalo rodovitno kal, iz katerega raste in tnora zrasti novo življenje. Nove moči imamo in moramo imeti moči, ki v zavesti in s ponosom ozirajoč se na visoko izobrazbo naših faranov, hočejo Bralno društvo zopet povzdigniti na prejšnjo višino. To se mora zgoditi, predragi farani, naš ponos, ljubezen do izobrazbe zahteva od nas, da spravimo v Bralno društvo zopet življenje, drugačno kakor je bilo dosedaj. Kako pa je to življenje? Od predsedstva in odbora se nikdo ne gane, Časniki so na dolgu, knjižnica brez novejših knjig, oder strohnel in za popravek. Kako hočemo te nedostatke popraviti? Nič drugega, kakor da se hočemo z železno voljo podati na novo delo. Zagotovljeno je že, da bode po prihodnjem občnem zboru začelo Bralno društvo javna predavanja za vse ude, ne samo za mladeniče in dekleta. Vsak, kdor bi rad kaj povedal v izobrazbo svojih sofaranov, bo imel priložnost, kot ud Bralnega društva to povedati. Predavanja bodo praktičnega pomena in se bodo ozirala na novo dobo. Društvo mora zopet pokazati, da ne nazaduje v izobrazbi, ampak da krepko napredujemo. Zato trkamo na vaš ponos, na vaša srca, pridite v obilnem Številu k občnemu zboru, nikdo naj ne izostane, komur je le količkaj ležeče na dobrem imenu domače župnije. Vse mora priti, da se "raz govorimo, da odpremo tudi svoje mošnje in poravnamo udnino. Kakor hitro pride potem društvo tudi do denarja, se bode preosnovala knjižnica, popravil in pripravil oder za nove krasne igre itd. Pridite in izvolite si nov odDor, kateremu bode na srcu dobro ime Bralnega društva, ki bode povzdignil Bralno društvo zopet do tistega pomena, katerega je imelo pred leti. Upamo, da govorimo iz sroa vseh dobro mislečih župljanov, katerim je nekaj ležeče na proovitu društvenega življenja in ljudske izobrazbe, Če rečemo: Mi hočemo naprej, mi nočemo nazadovati, mi hočemo napredovati in za pomoč nam je Bralno društvo, zato pa mora zopet vzkliti v njem življenje, veselo in lepo!
1 Mala Nedelja. Tukajšnja podružnic* e. kr kmetijske družbe itajerak« nazuanja. d* se vrši v nedeljo t. j. dne 23. proBiaca t. 1. redni < bčni zbr. Na dnevnem redu je poročilo odbora o delovanin pc dru'n'ce in g'uftom društvenih pravil volitev novega odbora po preteku treh let. Na tem < b'nem zboru go-or o gosp darskih zad-vth pisatelj gospodarskih člankov in govorn>k Vičsntki Štrleč. Iz Brna pride tokrat todi zastopn k to*arue za rmrtna gnojila kot strokovni izvrden<-c poročat o umetnih ga-jilih Dnevni red občnega zbora je torej izvanredno zanimiv in važen in se "sled trga vsi km»tj« in prijatelji kmečkega stanu k istemu najuljudneje vabijo. Začetek ob 8. ari zjotraj
1 St. Jon) ob Sčavnlcl. Kmet. podružnica Sv. Jurij ob Ščav-aiei bode im la doe 22. prosinca 19 1 po rani službi b žji v gostilni Kaibiievi v Gornji Radgoni ¡«redni <>b'ni ¿bor in ravno popoldne v gostilni Rkzltgovi ob pol 2. nri pop. Predaval bo g. dež. nadzornik Jeloišek
1. Č beUrska podružnica Sv. Jurij za gornjeradgonski okraj bod<* melo <ine 2*- prosinca t, I. svoj le'ni občni zbor po večerni-oah v gostiln' g Trstenjak pri Sv. Juriju ob ŠČavnici. K obi.ni u-deležbi vabi odbor.
Slovenjgraški okra].
s Velenje. Nemški Števni komisar ZSngler je svoje vestno delo izvrševal samo ob nedeljah in praznikih, da so bili katoliški kristjani zadržani, izpolnjevati svoje verske dolžnosti; mogočno jih je pozival v narodno nasprotne gostilne, da bi Slovenoi pri ljudskem Štetju tudi narodnim nasprotnikom koristili,
s Velenjska okolica. Srečno smo dobili skoro vsakdanjega raznašalca poštnih pošiljatev.
Skale pri Velenju. Tukaj se otjvori s 16. januarjem poštna oddaja, ki bo oskrbovala poŠto v kraje Sv. Bric, Skale, Šmartno, Cirkovica in Cirkovica-Skale. — Med St. Andražem in Velenjem bo na teden šestkratna poštna zveza.
s Št. Andraž pri Velenju. Z novim letom smo dobili vsakdanjo pošto, tako, da nam bo donašal poštni sel razven nedelj vsaki dan poŠto iz Velenja. No, vsaj enkrat neka malenkost; pa nas vendar veseli, bodemo vsaj nekoliko prej izvedeli, kaj se godi po svetu. Kaj pa je z okrajno cesto? Nam bo prinesla že letošnja pomlad veselo novico, da se začne graditi, ali naj Še dalje potrpimo in čakamo zopet jeseni ali celo druge pomladi? Bože mili, kako smo zapuščeni in ločeni od sveta!
s Dravska dolina. Celo dobri krščanski Slovenci marnberškega okraja pridno obiskujejo trgovine naših narodnih nasprotnikov in verskih odpadnikov katerim dišijo tudi slovenski groši, ker 60 nekateri že obogateli ž njimi. Ko so enkrat bogati (večinoma s slovenskim denarjem), postanejo silno predrzni. V Šoli zahtevajo samonemški pouk, Čeprav sta dve tretjini otrok slovenski.. Niti slovenskega katekizma ne smejo rabiti slovenski otroci. Na ta način ostanejo slovenski otroci nevedni v verskih resnicah in tudi v drugih šolskih predmetih. In to hočejo imeti ti razširjevatelji omike, ker dobro vedo: „Nevedni postanejo hitro narodni odpadniki ali renegati." Našemljeni bogatini (s slovenskimi groši) so si postavili protestantovsko zbirališče ter so poklicali v svojo sredino pastorja iz „rajha", da bi jim pomagal pripravljati ljudi k odpadu od vere. Komaj pa čakajo ti mogotci, da pride kaki okoliški slovenski kmet v denarne zadrege. Z združenimi močmi se potrudijo, da postane kmečko posestvo kmalu last kakega njihovega privrženca. Kakor najprej bi radi napravili iz okoliških kmečkih posestev po ceni same hube, pregnali slovenskega kmeta iz njegove domaČe grude ter naselili protestantovskenaselnike iz „rajha", Slovensko prebivalstvo marnberškega okraja, dvigni se! Ne tavaj tako dolgo v narodni mlačnosti! Ne daj se komandirali od nekaterih mogotcev po trgih lepe slovenske Dravske doline I
s Janžev vrh-Ar lica. Dolgo sem Že naročnik „Slovenskega Gospodarja", pa nikoli se mi ni pripetilo kaj tako važnega, ua bi bilo vredno smeha in truda, natisniti v časnik. Toda, kar se je zgodilo sedaj ob času ljudskega štetja, tega pa ne morem zamolča-ti. Kakor znano, je občina Janžev vrh-Arlica razdeljena v tri tare, in sicer Ribnica, Vuhred in Brezno. Jaz kot župan te občine sem razposlal na vse te iare slovenske razglase, z naročilom, naj se pri cerkvah razglasi, da pridejo po odločenih številkah in pravočasno na določeno mesto k ljudskemu štetju. Drugod se je to tudi izpolnilo, ali glej, občina Brezno mi pošlje razglas z opombo nazaj, da se tam vedno nemški oznanjuje, in da bi se moral razglas v nemški jezik prestaviti. Pripomniti moram, da so tamošnji farani vsi Slovenci, g. učitelj (občinski tajnik), poučuje slovenske otroke in gotovo zna slovenski, g. župan R. S. pa tudi dobro slovenski govori. Zdi se mi torej čudno, da bi ta dva gospoda ne bila zmožna prestaviti tako mali slovenski spisek v nemščino. Kaj pa, ko bi se tam nemški oznanjevalo in bi nihče ne razumel? Torej je boljše nič. Jaz nimam nobenega sovraštva do Nemcev, ali naj svet izve, kaki prijatelji so. Jaz kot rojen Slovenec bi moral biti zmožen v nemščino prestavljat, drugi pa, akoravno v slovenskem jeziku občujejo, kot Nemci, pa tega nočejo storiti. To je čudno,, — I. Uran, župan.
s Z.vidDje V iei1eii(> '.¡H jtnuaija m> tukajšnje izobraževalno društvo po vtčernicah «bčni i bor po savtdnem vsjoredu
Konjiški okraj.
k Konjice. Zaradi odhoda vlČ. g. župnika Viktorja Pregleja na Stranice naj nikdo ne izgubi zaupanja na našo Kmečko hranilnico in posojilnico, ki stoji trdno na naših dobrih kmečkih močeh, g. župnik pa ostane itak kot strokovnjak ž njo v najožjem stiku. Kmetje, Če hočete velezaslužnemu svojemu posojilni-čarju storiti po njegovem odhodu kako uslugo, oklenite se zavoda, ki je njegovo delo, da bo imelo rast, čast in moč.
k Sv. Jernej pri Ločah. Slovenska kmečka zveza je priredila dne i5. t. m. pri nas zopet javno zborovanje. Tokrat nas je obiskal naš deželni poslanec za splošno skupino, dr, Korošec. Javno moram izreči, da se prej nekdaj nihče ni za nas brigal, ne liberalec, ne štajercijanec, Šele, odkar imamo poslance Kmečke zveze, prihajajo k nam in se z nami posvetujejo. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Predsedoval je shodu naš župan g. Cvahte. Prvi je govoril o politiki v državnem in deželnem zboru dr. Korošec, drugi pa g. domači župnik Žičkar o ljudskem štetju. Vsi so bili zadovoljni z obema govoroma, tudi navzoči štajercijanci so uvideli, da je slovenska ob-strukcija v Gradcu res potrebna. Soglasno smo potem sklenili, da odobrujemo postopanje naših poslancev v Gradcu in da obsojamo postopanje nemškutar-skili števnih komisarjev pri! ljudskem Štetju na Štajerskem in Koroškem.
k Žiče. Nova podjetja. Znamenje, kako ZiČe veselo napredujejo, je, da otvorijo v kratkem že oktobra preteklega leta pri pristojni oblasti napovedane tovarne za izdelovanje cementne robe. Osrečiti nas hočejo ž njimi kar trije kmetje, Iki se bodo poskušali med seboj, kateri bo bolj po ceni robo prodajal; to so: Rečnik Karol, Verhovnik Aliha, Podkubošek Jože!. Sicer baje manjka Še glavnice za podjetja — zato Še tudi ni ne cementa, ne peska, ne potrebnega o-sobja, ne modelov, pa davek je že plačan. Kakor hitro se dobi potrebna glavnica, se z delom začne, in potem vabimo slavno občinstvo k obilnim naročilom. Ako smo dobro poučeni, prevzame poslovodstvo vseh treh „cementarij" Jože! Cuček, občinski pisar v Žičah. Sicer se bo ob pravem času vse Še bolj natančno naznanilo.
k Zreče. Za društvo „Straža" se je vršil dne 15. januarja občni zbor. Govoril je poslanec dr. Korošec. Zborovalci so odobrili obstrukcijo v deželnem zboru ter izrekli poslancem popolno zaupanje.
k Gornje Zreče. Tu je umrl Jurij Skaza, po domače Kostanj. Bil je spreten zidar in vsled tega pri gospodarjih posebno priljubljen. Ob Času volitev je s svojim glasovanjem rad podpiral dobro stran. In ker zahaja „Slovenski Gospodar" v njegovo hišo Že dolgo vrsto let, naj blagemu možu privošči s temi vrsticami majhen spomenik.
k Brezje. Vrlemu dekletu posodili smo zadnjo pot. Umrla je Micika Obloušek, po domače Mučeva. Ona spada med posebne podpornike nove cerkve v Cadramljah. Kot pevko z izredno močnim glasom so občudovali domačini, pa tudi romarji na Brinjevi gori. __
Celjski okraj.
Celle. Zmaga Slovencev pri občinskih volitvah v celjski okoliški občini je tako razdražila skisane živce celjskih posilinemcev, da so proti slovenskim agitatorjem in volilcem vložili kar celo kopico tožb. Gospoda Konečnika iz Gaberja so tožili, da je v neki gostilni pretil posilinemcem, da jih bodejo Slovenci postreljali, ako propadejo. Tega svojega drznega natolcevanja pa niso mogli podpreti z dokazi in zato je bil gospod Konečnik oproščen. Blamaža za blamažo pride nad celjsko nemškutarijo!
o Teharje. V nedeljo, dne 8. t. m. se je vršil tukaj ustanovni občni zbor krščansko-socialnega izobraževalnega društva. Da je bilo društvo res pre-potrebno, kakor je omenjal zadnji dopisnik, je poka-zalo tudi veliko število udeležencev. Se čez 200 poslu-
SalGev je polnilo premajhno dvorano v kaplaniji far željno pričakovalo govornika iz Maribora. Ker iste- ; ga iz neznanega vzroka ni bilo, je prevzel g. Gajšek Martin predsedstvo zborovanja in podal besedo g. kaplanu. Ta je v kratkih besedah označil velik pomen novega društva, posebno v Teharjih, v tej občini, kjer vlada par zagrizenih nemškutarjev 2080 Slovencev kot turški paše. Toliko Slovencev nima besede pri upravi občine, toliko slovenskih delavcev mora molčati, ker se jim po nemškutarskem terorizmu jemlje svoboda prostega gibanja in mišljenja. Predsednik g. Gajšek z veseljem koiištatira, da je že vpisanih v novo društvo 137 udov, ki si izvolijo nato na predlog sledeče odbornike: Rebov Jože, predsednik; Janko Koštomaj, F"ranc Gajšek, Anton Gradišnik, Raz- , bornik Ivan, kateri vsi volitev sprejmejo. Nato so pokazali novi društveniki v dejanju, da bodo skrbeli res za izobrazbo in zabavo. Igrali so igro „RepoŠtev", ! kjer so vsi pohvalno rešili svoje vloge. Ker je bila dvorana premajhna in je moralo mnogo občinstva oditi, se bo na splošno zahtevo ponavljala igra dne 80. t. m. v nedeljo po večernicah.
c Petrovče. Dne 6. t. m. smo uprizorili igro „Za pravdo in srce", ki se je prav dobro obnesla. U- -deležba je bila nepričakovano lepa. Igra se bode v kratkem ponovila.
Polzela. Naši fantje so si v nedeljo dne 16. t. m. ustanovili Orlov odsek. Govoril je načelnik Sa- * vinjskega okrožja, brat K. Culk, ter v imenu Zveee Orlov zvezin podpredsednik dr. Jehart. Pristopilo je koj trideset članov. Novoustanovljeni odsek je deseti v Savinjski dolini. Zavednim našim polzelskim fantom „Na zdar!" in pa korajžno naprej!
c Braslovče. Tukaj je umrla dne 10. i, m "»bče spoštovana vrla slovenska žena, posestnica Elizabeta Sketa, rojena Travner v 68. letu svoje starosti. Bila je vzgledna krščanska žena in preblaga mati svojih otrok. N. v m. p,!
o Frankolovo. Prvo adventno nedeljo so se častiti g. Grega Presernik poslovili od nas. Bili so naš dober in skrben župnik od 1. avgusta 1898, torej celih 12 let. Težavna pota in naporno delo jih je tako oslabilo, da so v 35. letu svoje duhovske službe morali izpreči in se podati v stalni pokoj. Preselili so se od nas k Materi božji v Petrovče. Naj bi dolgo vži-vali dobro zasluženo pokojnino!
c Frankolovo. Drugo nedeljo v minolem mesecu so nam preč. g. dr. Lav. Gregorec, naš visoko spoštovani g. dekan, predstavili našega novega gospoda župnika, nam že tako prav dobro poznanega gospoda Alfonza Požar, dotlej vojaškega kaplana. Pred par leti so v Velikem tednu opravljali cerkveno opravilo v sosednji, takrat prazni črešnjevski fari, in so tudi našemu bolnemu g. župniku radi pomagali, kadar je bila kakšna potreba. Vsprejeli smo jih prav slovesno in z odkritosrčnim veseljem. Prišla sta k tej1 veseli svečanosti tudi oba sosednja gg. Župnika Črešnjevski in straniški,
c Nova Cerkev. Naše Bralno društvo je imelo dne 31. decembra 1. 1. občni zbor. Obiskan je bil največ od mladih ljudi, mož je bil samo eden. C. g. kaplan Ivan ZakoŠek je imel krasen govor o pomenu krščanskega časopisja. Iz poročil odbornikov smo posneli sledeče: Udov je bilo 42. Deklice Marijine družbe so priredile meseca julija igrokaz „CaŠica kave", kateri je krasno uspel. Dohodkov je imelo društvo 147 K 64 vin., stroškov 125 K 49 vin., preostanek 21 K 83 vin. Za nakup novih knjig se je izdalo 45 K 73 vin. Prebralo se je 600 knjig.
c Nova Cerkev. Za električno luč, katero dobijo dobrnske toplice, se je že odmerilo. Napeljala se bo iz električne naprave zemljemerca Viljema Zintauer-ja pri Vitanju skozi Sotesko,
Gornjlgracl. Na vabilo okrajnega zastopa v Gornjemgradu se je udeležil poslanec gospod dr. K. VerstovŠek seje okrajnega zastopa, v kateri se jo posvetovalo zgolj o železniškem vprašanju. Gospod poslanec je označil svoje stališče in stališče poslancev Slovenskega kluba glede tega velevažnega vprašanja. Postopanje poslancev se je odobravalo in prejelo na znanje. Podali so razne nasvete častiti gospod župnik Dekorti, notar Drukar, dr. Goričar, načelnik Sarb in Kocbek.
c Gornji Grad. Zadnjo nedeljo se je vršil tukaj' shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Otvoril ga je jjoslanec dr. VerstovŠek. G. komisar Sima-Gall je predaval o raznih agrarnih zakonih in o dobrih u-spehih na gospodarstvu, ki se poslužuje teh zakonov. Poslanec dr. VerstovŠek je govoril o važnosti planin, o zboljšanju istih in o pravnem stanju planinslah pašnikov nasproti graščini. Gospod župnik Ferme iz Nove Štifte je oj>ozarjal na težave, ki bodo nastale z graščino, toda upravičeno naglašal, da se mora zadeva rešiti v prid posestnikom-živinorejcem. Vsem predavanjem so sledili poslušalci z velikim zanimanjem.
o Gornji Grad. Izpred sodišča. V četrtek, dne 29. decembra lanskega leta, vršila se je preiskava proti Andreju Gomiunig, c. kr.iinančne straže paznik na Rečici, ki je obdolžen radi nekih žaljivih dejanj proti nekemu Č. g. kaplanu, ki ni drugega zakrivil, kakor da je postal duhovnik. C. kr. orožniki zadevo vestno zasledujejo, in Še najbrž marsikdo drugi ali druga zraven zmrzne. O izidu se poroča prihodnjič.
o Rečica ob Savinji. Da je pri celjskem uredništvu „Narodnega Lista" nastala res pravcata azi-jatska kolera, mora vsak misliti, komur pride izjava iz Rečice ob Savinji v Štev. 1. dne 5. t. m. pod roke. Prizna se resnici na ljubo, da se je Štev.' 49 „Nar. Lista" z nekim dopisom iz Rečice, ki obeta imeti 6e
f
preßöi kočljive sodu. posledice, premalo tiskalo, in na Rečico se ni niti en iztis poslal. Kljub tej samoobsod-bi pa laže „Nar, List" v Štev, 51. dne 22, decembra I. I, menda neresnici na ljubo in sumniči c. kr. poštni nrad, da je Štev. 49. „Nar. Lista" skril. O logiki celjskega urednika, ki se sam obsoja, se ne bomo prepirali; pač pa ga pomilujemo, naj li Žaluje po zastarelih zmrznjenih rečiških gospodičinah, ali pa pre-fboo se v spodnjo večnost preselivšemu kolegu „Nar. Dnevniku", Naravnost čudno pa je dejstvo, da se ta premalo natiskana štev. 49., ki pa vendar zgreši svoj zlobni namen, v druge kraje nenaročnikom pošilja. G, Vekoslav Spindler bi bolje storil, da bi se vadil v računih in številjenju, kakor pa da je Štev. 49 premalo ♦nodrukal". Vsa zmedenost celjskega vdovca „Nar. Lista" se pozna tudi iz Štev. 52. z dne 29. dec. ou 1., kjer se kakor zamorec pere in poziva kot povzročitelj nemirov In razprtij na mir in prosi za premirje. Mi nismo začeli z lažmi in sumničenjem ter nami tudi ni treba nehati. Nas sploh ni strah, a tam pa že peče nekoga črv črne vesti. Narekovane in od otročkih rok pisane grožnje vaših mozirskih naročni-Icor nas ne zadevajo in tudi ne brigajo, pač pa želimo» da si osnažite avgujev hlev vi sami. Mi ne stra^ Srn» sploh nič z oblastmi, pač pa oblasti va9.
Hrabroslavi.
« Kokarje. Hanibal pred vratmi, so sikalj ne-vedbč zapeljani dosedanji liberalni odborniki občine Kokarje z njihovim tajnikom na Čelu, Prišel je namreč dan občinskih volitev dne 22, decembra lanskega leta, ki je bil usoden za dosedanji liberalni fcbčinski odbor.-'Ko pregledata tajnik in župan delo svojih rok, vidita samo prevaro. Izid kaže popolen1' liberalen pora« v vseh treh razredih. Od prejšnjega olbbra, ki |e imel celo pri svetovnih vprašanjih, kakor n. pr. glede vojske s Srbijo, jako važno in vplivno besedo, niti eden ni bil izvoljen. Torej niti eden, in sploh nobeden ni smel priti v poŠtev, ker ljudski glas bo res božji glas. Vse je vihar razdjal,,,! Gospod preminuli žnpan Govek in okrajni odbornik gresta v zaslužen pokoj, in tudi tajnik se misli občinski službi odpovedati. Je že smola povsod, kakor pri ragli, samo pri vojski pa že ne, katero so po pravici zabranili,
c V obsojo. Poroča se nam od prizadete občina ob Savinji, da naš veleslavni magistrat mestne občino Maribor razpošilja pri dopisovanju z občinami na uradnih kuvertih nemške izzivalne koleke s sliko nemške kazine v Ljubljani in napisom: „Zur Erinnerung an den wind I sehen Überfall in Laibach am 20-1X. 1908." Kaj porečejo k temu državna pravdništva, ako so za take vrste ravnopravnosli kaj zavzeta ali pristopna? Prosijo se za posredovanje gg. državni poslanci, da pošteno z bakljo posvetijo v to močvirje najnovejšega kršenja zakonov. Ali ni to o-ftitno žaljenje in sramotenje slovenskega, cesarju in domovini zvestega naroda, ki hoče le svojo posest varovati v korist skupne očetnjave. Tako dejanje se samo obsoja in upliva zelo poniževalno na po krivici hvalisano kulturo nemškega naroda, osobito prizadetega urada. Ako so se že obrambni črni koleki z napisom 20.-IX. 1908 prepovedali kot preteča nevarnost «a nemškega Mihelna, naj bi se sosporedno tudi iz-zivači enake struje odstranili. To naj služi javnosti, osObito slovenskim občinam v bodrilo narodne samozavesti, da znajo v prihodnje povrniti milo za drago. Vsi enaki slučaji tega nepoštenega, neenakega boja lokavega nasprotnika naj se slučaj za slučajem javno obravnavajo. Vse to kliče k osveti, ker vsaka sila le de vremena. — Za slični ponatis v drugih listih se proBi.
o Galicija pri Celju. Ne vem, Če je farbarija ali resnica. Gredoč skozi Galicijo sem zvedel, da si Izobraževalno društvo namerava pripraviti nov lasten oder. Zares lepa misel! Samo, Če se bo uresničila. Verujem sicer, da ima društvo delaven odbor, vendar ne vem, če ne bo delal finančni minister kakšnih ovir, kajti oder stane denar, in sicer precej denarja. Kje pa se bo vzelo, ker, kolikor vem, društvo ni bogato. Toda korajža velja in vstrajnost premaga marsikatero oviro, tako se bo tudi tukaj po vstrajnem prizadevanju in delu odbora uresničila želja udov, dabo imelo društvo svoj oder. Našli se bodo pa tudi dobrotniki, in kolikor vem, jih je že nekaj, ki so že, in drugi bWo Še darovali kaj za oder bodisi v denarju ali lesu. Tudi jaz obljubim 6 K, na katere smete računati, da jih dobite tisti dan, ko se bo igrala prva igra na novem odru, in sicer le pod tem pogojem, če se to letos zgodi. Torej le pogumno naprej, da ne bo vse zaspalo. Pričakujem torej z veseljem naznanila v „Slovenskem Gospodarju" o prvi veselici oziroma igri, ki se bo vršila na lastnem, novem odru. Do takrat pa zdravi! — Popotnik,
c Ljubno. Cenjeni g. urednik! Ni Še dolgo od tega Časa, ko nas je neki dopis prav v srce zadel. Prizadeti obljubujemo, se poboljšati, kakor hitro prodamo Še založene nemške žveplenke, ki se zdaj po znižanih cenah oddajajo. Taki dopisi prav dobro u-plivajo na našo dosedanjo brezbrižnost in zaspanost. Vse je vendar zakrivil naš veteranski načelnik gosp. Podpeöan v toliko, da je v površnosti vsled pomote iz tovarne poslane nemške Škatljice sprejel. To bi bilo že od sile, da bi mi lizali take spakarije. Vse bo mi-nolo, žveplenke kakor tudi nemško poveljevanje pri naAem veteranskem društvu, ki je že v preustrojbi.
Opazovalec iz Resul.
o Ljubno. Odgovor. V „Narodnem Listu" Štev. t od 5. januarja 1911 se je neko liberalno motovilo obregnilo ob moje pridige. Ne bom se prerekal o tem po časnikih; opozorim samo na liberalne backe, naj bodo tiho, da si njih značajev natančneje ne ogledamo, Dekorti.
c Petrovi«. Društvo .Gospodar" priredi v nedeljo dnje 22. jan o priliki občnega zbora v društ-eneoi domu skioitično predavanje .Pij X., niegoro ži»ljeno . e 70 brainimi slikami. Vstopnin» k predavanju 20 vin O ozarjamo na to velezanimivo prireditev, «a je prva te vrste v naših društvih
c 6*litija p i Celju. Naše Slov. kat. kmet. iobr*ževaln društvo ima v nede jo, dne 22. jau. po večernica>i svoj redni občni zbor v društveni sobi z nbiča nim dnevnim redom Prjatel)i izobrazbe so v bl>eni v obilnem <evilu, posebno mladina.
o Šaartin v Bet dol. Ž tekaj let sem je darovala al. posojilnica v Vojmku pri Celju piecejšne š o>e za uboge šolarje ; tn-di letos si štejemo v pri erno dolžnost izreči imenovanemu a odu n^jiskrenejšo zahvalo za dan. anih 25 K. V imenu i rajnega šo'sk -ga sveta za revne šolarje izrtka p isrčeu Bog plati, Ivan Kvach, naduiitelj
c Sv. Pavel pri Preboldu Tukajšnje kat izobraževalno d u-itvo prliedi dne 22. t m ob 3. ti p p v pros-orih arare šole veselico a gleda iško predstavo in sr> čolovn-n. Br tje orli uprizorijo igro petdej nko „Za križ in svob"do*. C sti dobiček je namenjen izobr društvu Pri atflji po-tene aaba e ridite vsi.
c Kmetijska podružnica Mestinj Sv. Peter na Medvedovem selu priredi v nedeljo ob 2. uri p"p poučno zborovanje v gostilni g. Ant. Smeha na jfestinjn. N ar-.h ve* g vornik v, ki bodo razpravljali o jako zanimivih predmetih. Udje podružnice m prijatelji kmetijskega n-pred k- polio.š evin*. na ta shod
e 8t. Jur iib juž. žel. Kme.ijska p družnica v Št. Jur u ob jni žel ima v ned-I 0 dne 22. p'Osinca pop ob 3. uri v gostilni gosp. Adnm Kincla svoj občni zbor po sledečem vnporedu: 1. poro ilo predsednikovo, »a mkovo in bl<ig nikovo o delovamu podru-žn e« v n in •]• m letu ; 2. pobiranje udnine za ntNtopno poslovno leto; 8. poučno predavamo o vimrstvu, predavatei g. ravnatelj B*l'e; 4. volitev deletat» za gU»ni občni z or c. kr kmetijske dr. žbo v Gradcn dne 29 in -' 0 marca ; 5. pred ogi, nasveti in morebitne pritožbe. K obilni udeležbi v bi < dbor.
c Št Jur db Jni. žel. V noeeljo, dne 29 januarja ima naSe izobraževa no društ o svoj občni zbor. Govori dr. Hohnjec z Maiibua.
Brežiški okraj.
b Osebna vest. G, Lavoslav vitez pl. Rainko-fer, trgovec v Rajhenburgu, se je poročil z gdč. Anico Poljanšek v Brežicah. Bilo srečno!
b Pilštanj. Pošteno veselje in razvedrilo smo imeli stari in mladi v nedeljo, dne 8, januarja, ko je naša Dekliška zveza uprizorila krasno Marijino igro: „LurŠka pastirica", Igra je precej težka, a naše igralke so rešile svoje vloge izborno. Med odmori so pele društvene pevke pod nadzorstvom naše gosp. učiteljice. Izvršilo se je vse točno po vsporedu v splošno zadovoljnost. Želimo si Še več takih lepih ur. Vsa čast našemu blagemu vlČ. g. župniku, ki se neumorno trudi za izobrazbo in pošteno razvedrilo mladine.
b Rajhenburg. Ko so se zadnjo nedeljo, dne 15. t. m, vračali trije Orli od telovadbe mirno mimo Kuneja proti Senovem, slišali so se za mimoidočimi glasni izzivalni klici: Čuki, Čuki! Ako ne bo miru, se znajo izvedeti o tej liberalni omiki zanimive reči. Nazdar!
b Brežice Kat. slov izobraževalno društvo v B ežicah vabi k j vnenu preda an u o Lurdu s svetlop;snimi podobami. Vrši se v dvorani N «rodnega doma v nedeljo dne 22. t. m. ob četrt črez 3. uro popolene. Vstopni a je razvidna iz lepakov. Zanimiva prireditev bo to in popolnoma nova, zatorej pridite v obilnem številu.
Vestnlk
mladinske organizacije.
Sv. Jnrij ob Sčavnici, Dne 8. januarja je imela tukajšnja Mladeniška zveza svoj redni občni zbor. Bilo je nad vse živahno in videlo se je, da se udje, zlasti mlajši, zelo zanimajo za društveno življenje. Požrtvovalnost mladeničev se je pokazala posebno s tem, da so na nasvet tovariša Antona Holca kot dar za Bralno društvo nabrali 5 K 50 vin. Predsednik A-lojzij Plaveč se hvaležno spominja delovanja odišlega g. kaplana Lovreca, pod čegar vodstvom se je v zvezi obravnavalo v prvi vrsti o pogubljivem vplivu alkohola, in se je ustanovila podružnica „Slov. Straže". Potem preide tovariš predsednik na delovanje g. kaplana Erhatiča, ki je sledil v vodstvu MladeniŠke zveze g. K. Lovrecu. Pod njegovim vodstvu se je posebno obravnavalo o tisku, o dobrem in slabem uplivu časnikov in o nekaterih važnejših najnovejših svetovnih dogodkih. Potem poda svoje poročilo tovariš blagajnik Franc Grabar, ki si želi po pravici malo večje vestnosti pri plačevanju udnine. Tajnik tovariš Ivan Slana poda natančnejše poročilo o življenju Zveze; obiski pri shodih so bili povoljni, shodov Je bilo v celem letu 10. Potem sledijo volitve; v vodstvu ostanejo stari udje, le mesto odstopivšega tovariša knjižničar-ia Franca Holca, prevzame tovariš Alojzij Strajnšek-Nazadnje sledi Še kratek razgovor o spečem Bralnem društvu, ji sklene se, da mora iti iz mladeniških in dekliških krogov agitacija za poživljenje Bralnega društva. Pri zaključitvi občnega zbora se bere iz obrazov vseh navdušenje, kar nam je najboljši porok za dobro društveno življenje v prihodnjem letu.
Sv. Vid pri Grobelnem. Tukajšnja Dekliška zveza je priredila na praznik, Sv. Treh Kraljev in prihodnjo nedeljo po večernicah Šaljivi igri „CaŠi' ca kave" in „Pri gospodi". Igri ste se v splošno za-dovoljnost krasno obnesli. Dekleta so izvršila svoje vloge tako izborno, da je bila res vsaka na pravem mestu, Posebno Mariji smo^se morali prisrčno smejati. Pokazala je, da ne „paše" samo za med kozliče v Stekolice, ampak tudi na oder. Vsa čast igralkam. Naj nas Še večkrat razveselijo s kakšno igro.
St. Vid pri Planini. V nedeljo, dne 15. prosinca je imela Mladeniška zveza svoj prvi občni zbor. Predsednik Jože Tovornik je v svojem govoru razvil pomen MladeniŠke zveze, svaril fante pred ponočeva-njem, pijančevanjem, priporočal jim pa lepe knjige, katere jim nudi Bralno društvo. Zborovalci so bili o-gorčeni nad nesramno lažjo „Slovenskega Naroda", ki piše, da pridejo fantje kozjanskega okraja ušivi k vojaškemu naboru. Mi odločno ugovarjamo proti tej nesramnosti. Dopisun pa, ki si upa nas slovenske fan-
te tako podlo sramotiti, naj gre v svoj tabor in naj tam pometa. Tam mu takih smeti ne bo manjkalo.
Iz celega sveta.
Nemiri na Portugalskem. Položaj na Portugalskem je naravnost obupen. V plinarnah v Lisaboni Štrajkajo delavci. Stavki so se pridružili tudi delavci elektrarn. Močne konjeniške in pehotne vojaške straže čuvajo plinarne, K vojakom vpoklicani rezervisti odpovedujejo pokorščino mobilizacijskemu povelju. Oblasti v Campo-mayor so nujno zahtevale pomoči dveh bataljonov, ne ve se, zakaj. Vlada je prošnjo odbila, rekoč, da nima dovolj vojaštva na razpolago. Več rodbin je pobegnilo na Špansko. Begunci pripovedujejo, da vlada na Portugalskem skrajno razburjenje. Osebna lastnina ni več varna, med vojaki ni nobene discipline. Močna je agitacija, da e^ obnovi zopet monarhija.
Mesto Rim prod bankerotom. Občinska oprava mesta Rim pod znanim judovskim županom je Jako slaba, da si slabejše ni mogoče misliti. V novejšem delu mesta ni vodovoda, ne kanalov, ne cest, ne ulic, polno nesnage in umazanosti. Ministrski predsednik je sklical ministrski svet, ki je sklenil, da se vpelje za rimsko judovsko mestno upravo vladna kontrola, ki bo imela nalogo skrbeti, da se denar, ki ga nakloni država mestu za gotove namene, tudi res za iste uporabi.
Nova slov. cerkev v Ameriki. V Steeltonu, Pa., je bila dne 11. decembra blagoslovljena slovenska cerkev sv. Petra. Blagoslovil jo je škof J. W. Shamahan ob asistenci slovenskih duhovnikov ČČ, gg. Stefaniča in Ažbeta,
Plača gospodinj v Švici. Švica jb resnično napredna dežela in ne prednjači samo v gospodarskem oziru. Tu se ne križajo pred vsako novo idejo; daje le pametna in pravična. Sedaj imajo v Švici tudi postavo, ki je menda nima nobena druga država na svetu. Ta postava določa, da ima gospodinja pravico do ene tretjine moževega zaslužka kot plače za njeno delo v gospodinjstvu. Tudi ima Žena pravico do ene tretjine moževega premoženja, s katero ima razpolagati po lastni uvidnosti. Treba priznati, da je ta postava popolnoma upravičena, saj je oskrbovanje gospodinjstva zelo težavno in odgovornosti polno delo, ki zahteva mnogo ročnih, a tudi umstvenih vednosti in veliko, veliko požrtvovalnosti. Potem pa se še dobe možje, ki jim ženino delo v gospodinjstvu nič ne velja in ki očitajo ženam, da jih rede. Da, da, malo Švicarskega duha bi tudi našim možem prav nič ne Škodilo.
Prepovedane igle. Iz Moravske Ostrave se poroča: Te dni se je nek izprevodnik električne cestne železnice, ki je pomagal neki dami pri vstopu na e-lektrični voz, nevarno poškodoval na očesu vsled predolge igle na klobuku dame. Z ozirom na ta slučaj je sklenil občinski svet v ¡Moravski Ostravi, da izda policijsko prepoved, nositi predolge igle pod kaznijo 20 K globe ali 24 ur zapora. — Taka. prepoved bi bila tudi pri nas zelo umestna.
197-letnn. žena. „Ruskoje Slovo" poroča iz Tif-lisa, da živi v kavkaškem kraju Televu, neka starka Nina Turatasvili, ki je stara že 167 let. Preživela je 47 svojih potomcev. Od vsega njenega sorodstva živi samo Še pravnukinja. Oblasti potrjujejo to dejstvo.
Najnovejše novice.
Državni zbor. V torek, dne 17. t. m. je predstavil Bienerth zbornici svoje ministrstvo in podal izjavo, v kateri je povedal, da bode na vse strani nepristranski. Lepe besede, a jim nihče ne verjame, ker je Bienerth Še vedno ujetnik, nemških strank. Večina je odklonila, da bi se začela o Bienerthovi izjavi razprava, in zato se je pričelo takoj prvo čitanje o proračunu. Dr. Susteršič je vložil interpelacijo zaradi krivic, ki se gode koroškim Slovencem, dr. Verstov-Šek pa je interpeliral zaradi nepravilnosti, ki se gode pri ljudskem Štetju.
Iz pravosodne službe. Deželno-sodni svetnik Karol Martinak v Mariboru je imenovan višiim dežel-nošodnim svetnikom.
Od namestništva. NamestniŠki tajnik Ferdinand Zoffal v Celju je vpoklican v službovanje k namest-ništvu v Gradec in je prideljen namestniškemu oddelku štev. 4. — NamestniŠki koncipist M. Mihi v Brežicah je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Celje; namestniški konceptni praktikant dr. Alfonz Wessely je prestavljen iz Judenburga k okrajnemu glavarstvu v Celje, dr. Ernst Mayrhofer pa iz Celja v Brežice.
Imenovanje. Dr. Alojzij Slehta, poprej sekun-darij na deželni bolnišnici v Ljubljani, je imenovan za distriktnega zdravnika ,v Sevnici. Nastopi to službo dne 1. februarja.
Smrtna kosa. Dne 13. januarja je umrl po kratki bolezni v Stavenskem vrhu pri Gornji Radgoni obče spoštovani Janez Kavčič v 90. letu, oče veleč, gospoda kanonika Jakoba Kavčiča. Bolehnega gospoda sina je pri pogrebu zastopal dne 15. januarja stolni župnik častiti gospod Franc Moravec v spremstvu Štirih duhovnikov. Velika množica pobožnega ljudstva je spremila vzglednega župljana k zadnjemu počitku na novem delu šentpeterskega pokopališča. Domači pevci so zapeli pod vodstvom orgljarja gospoda Ciriča pri cerkvi in ob grobu v srce segajoči žalo-stinki, potu od cerkve do groba pretresljivo „miserere." Naj počiva v miru preblagi oče!
Porodilo o živinskem sejma na Dunaja dne 14. januarja 1911
Na sejem se je prignalo 2056 komadov goreje živine in »iter 1584 komadov dbroiejene. in ^24 slab? živine. Predajah bo se ogrski dobro rejtni voli po 78 K do 84K, nemški po 88 K do 104 K, biki ia krave po 74 E. do 106 K, za 100 kg žive te*■.
Svinj s i i se em na Dunaju.
Naznanjenih je bilo 15594 svinj, prignalo p t se je ob začetku sejma le 9lil prašičev in i7f>8 dobro rejemb s»inj, sknpaj 14869 »vin;. Pr dajale so se dobro rejene svinje po 186 do 140 vin., srednje vrste »vinje po 126 do 1S4 vin., lahke vrste po 112 do 150 vin., pra< iiči po 80 vin. do 104 vin., za 1 kg ž ve teie.
Poročilo o živinskem sejma v Gradca dne 12 jen t. 1.
Na sejau je bilo 280 v. lov, I!7 bikov, 84 krav. Prodajali so ne dobro rejeoi voli od 98 do 110 K, srednje debeli voli od 84 do 94 K, dobro rejene kra^e . d 78 do 88 K. srednje debele krave <d 62 do 74 K, snfce kra^e od 64 do 60 K, biki od 82 do 99 K, mlada iiviua po do 98 K.
IMeV* iwaaitt».
C'lje, Konjice, Sv Lutren? nsd Mariborom 8v. Lovrenc na Dr. p.: Zt to številko prepozno. — Prihova, D >rn< v*. Ra-.bor, Mala nedelja, Gor. Radgona, S» L ivrenc v S/ov. gor, Br- ice: Tokrat ni bilo mo goče Pride pr hodnjič. — »v. Lovrenc v Slov. gi : SnK> oditooili Našemu Dorao. — Marenhetg: To ni bi tako m šlji-no Ž «liti Va< nihče ni h-tel in nr sporazumi,enj * ni ncbeneg« .-iitiii d psa P; ročajte večirat! — P rnova; In ate pre str« pero. Če priobčimo, grem « vsi skuorj kašo pihat. — Marija Sn žaa: Prema!" ?a javnost zanimivo, Oglaa te se s drugimi Bt.»rili;! — Jartnina: To je nrtra->ia cerkvena zade s! To marate >;red ti doaia! — Za drngo g«d< pr daje, ali imate d"Vo!j prič? — Žetaie: Pišite • ec.krat kaj, tcda tokrat prevež osebno, vrbutega Se proti ženski. Oprostite!
Cene deželnil				i>	P	r	i (1	©	lko		▼ .
		§ TS		h, e Ja •t*		v				>H C	
Sme pridelka.		2 o		es S		<D		-S' čE			
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v
Pšenica .....		10	_	10	60	11		10	BO	11	_
Rž.......		9	—	S		9	—	8	—	10	—
Je,imen.....	o	9	—	8	5	9	--	9	—	9	50
ov.b......	§	9		8	76	9	—	10	'—	9	—
Koruza .....	&	8	—	8	-	8	,—	7	—	' 7	60
Proso ......		8	50	7	76	10	—	8	—	9	—
Ajda......	M	8	70	7	hO	11	—	8	26	9	—
Sladko seno....	«		—	2	26	2	50	8	40	8	20
Kialo „ , . . ■		—	—	_	—	2	—	2	tO	3	—
		-	—	1	?&	2	—	3	—	¿	40
		_	„	_		_	_	_	_		_
Grah......		—	—	—	60	-	—	—	—	—	—
Leča......	s	—	—	■	60	—	—	—	—	—	—
Kromair.....		—	—	-	08	—	—	—	—	—	—
Sir.......	tac	—	-	—	40						
Surovo maslo . . .		—	—	2	60	—	—	—	—	—	—
Msaio......	J*	—	-	1	8i!	—	—	—	—	—	—
SjKih, svež ....	r-t	—	-	1	70	—	—	—	—	—	—
Zelje, kislo ....		—	—	—	24	—	—	—	—	—	—
S."pa, ki»Ia ....		—	—	—	2 i)	—	—	—	—t	—	—
Mleko......	h cd	_	_	_	22	_	—			__	___
Sn stana, sladka . .	S	—	—	—	96	—				-	-
it kisla- • •	»-4	—	—	-	96		—			—	
Zelje, 100 glav ....			-	a	bO	—	-	-—			
J»iee, 1 kom......		— '	—		06		1	1			_
Oddati je dne 1. marca t. 1. služba
== hišnika
Ženini nemie, 1« míe
k
Janko Jtrtmariu
v St. Jur ob juž. žel.
po svai. ¥9k9 obleko
m drage na dgvo nabavljene svstovske 981	potrebščine.
Stolpne ure
za cerkve, rotovže, šole, graščine i. t d. udciujeta po dolgoletni praksi in najboljši konstrukciji brata Ignac in Jožef B rthold v Ernov/.n, glasom obrtnega lista npravičena ftpecijalmta v izdelovanju stolpnih nr. E1 ktrični st.ojni obrat, 6 — 10 letno jamstvo, po ceni, brez konkurence, tndi planila na obroke. Proračun zaatonj. Poprave najhitreje. Najboljše rafereaoe.	984
WMÊC Pojasnila o inseratih daje
apravn&frogamo tistim, ki priložijo vprašanja znamko xa 10 vinarjev.
loterijske Številke
14 januarja ¡101
Trst . 60 28 70 26 57 Line . 18 82 64 83 6
S. R «is, stavb, prakt. v Jamuini se priporoča ¡azn^rn draštvom ter diogiu korpcracijsm v izdeuven-je načrtov m prtrs-č^nov, a igo tavijajoč naklonjeno mi zaupanje v vsestransko «adovoljoost ce:j. naročnikov izvriiti.	13
Utenec, poltenih stsrišev, ki je dovršil z dobrim v2peh<>m ljudska šo'o se .-pr. jtn.' takoj pod ugod nimi pogoji eveatnelno tudi ca 3 leta v n tnje v trgovino I?gna Trann, Or. & gora pri Ptoju. 11
Učenec, 14 let star iz boljše hiše te sprejme takoj pri A&t mu Ver bič, trgovte, 8evn,'c» ob Sa i.
B
Lepo p sfgtvc- tik železniške ;>o-ssaje Pesnica pri Maribora, ob to-ieče iz 11 oralov zemlje in sicer travnika, sadonosnika, njiv in gozda ter lepe zidane z opeko krite hiše in viničarije se ceni primerno in jako ogodno takoj proda. Istotam se proda todi manjše p .-se8tvo, ki meri 5 oralov in sicer obstoji iz travnika, sadonosnika, iyive in lesene hiše. Obe posest , i imate krasne lege za tinograde Natančne e pri g. Zinaner Sv. Jakob v Slov gor.	845
Orgljurska in csrkovniika siuiba
se t»ioj odda pri S*. L urenca na Dravskem pošju. Piošnjik, c« cilijanec, I«;>ega vedenju, vsej ne koliko vešč v kniigov* dstsu, d» bi pom-igsl v posoj inici m mlekarni, se naj osebno oglasi s svojimi spričevali pri tamkajšnjem cerkvenem predstojnist.-u. 19
Beacia mot »r 6-8 HP, rabljen, pa kakor nov popravljen, se z jamstvom ia vgemi pripaduinsrr.i proda, Vprr.ša so pri g. Ernst a Eye rt, strojno ključavničarstvo, Maribor, Sehlacbth'fgmsc 8'4
xxxxxxxxxx
Prodajam posestvo v Opčini, župa-nija V.dem, Ano.ee št «8, Poto-fis pri Stariv^i, 8podnjr Štajersko e 84 oim'i zemljišča, obBtoji iz njiv, truvmka ho te, 4 i ralov starega vinograda, z gosoodsrskim p »lopjfm 6u0 3 to tu v- krme, cena 24 00o fcron Vič pove in ra?.kaže Poldo Zupan'ič, pošta Videm A-novec št. 18 Potoče___ 976
Fifit, v 21 leto, pošten in trezen,
p.pulnotn» vešč imeti Btva, ži. nore)«, posebno pa sadje- in v no-reje, aubeg* in *eKn?ga cepljenja amerikan»ii«.ga trsa, kletarstva itd. zmožen slotenščine in m-nične v govoru in pisavi, išče primerne eh-žbe na kafcem g.tda tli pa pri kakecs vtleprse^taiku, Naslov so iz '« v apravništvu	8
Malr< posestvo z dvojn'm sti.no vai jem, klet, živisssci falev, ške-dea; in vie potre -no, stavba še ui stara, zraven ltp.\ njisa it "le z opeko krito se (;i d roko pro ia; cena 2400 K. Jurij Štern, občina Marjeta ca Drav polja. 4
Trgovski učenee, nemškega in eloveLSiega jezik«-, zmožio, kateri se je že aajman; pol leta učil, üdrav ii krepek fant, od po-šcenih stariš»v, se sprejme takoj pod i g idaimi pegoji pri tvrdki J Savski, trgovina meá. nega blaga v áaleku pri Velenju, Šiaj 26
Pristnega vin«, od leta 1903, prjda Fr Mibeiič, pošta Stadeui < e pri Poljčanafc 70 hI a 60 -60 K loco Poljí&ne	22
Žesitna ponudba. Fant, sn let sur, ima gotov ne 10.000 K, se želi oženiti % dekletom 26 do £0 let sttr:m lai eo je tudi vdo»a, ki bi imeia goBtilno ali ksko drugo poi--sivj. Naílov pove npravn.štro lista	24
?iaogrsdai i I Zastonj ne dobite,
pač pa po ni?ki ceni lepe am ri-kanske dijake Rip poitads in lepa cepljena drevesca rtz ih vrst pri Ivana Novak, pos v Gornjem Velovleku, p. Sv. Ur; an pri Ptuju.	27
Gostilna v čredi med Mariborom in Ptujem na oursjai e-eti je na pr« d»j za 12( 00 K 4000 K lahko oscane vknjiženih; zraven ie tndi 9 orale zemlje. Za gostilno potrebne reči se pr( dajo zraven. Več pove epravn ši-o list«.	28
Pekovski učenec se sprejme, pre-
skrbijeii » pntrebno obleko, in ako je priden, tudi neif&j pbčila, pri g Alojziju Pečnik, pek. mojster v Selinei ob Dravi,	82
Žecitna pcnndba. Mladenič ve-Btlega značaji, prijetne zu >&jn sti, nttomad»Žj«an!"gii življenja, z 60 0 kron gotovtga denarja, zna tudi nemški, ze ¿tli oženit z dekletom, ki ioca, czToma dobi kako večje p eeštvo ali gostilno s posestvom. Naslov: Za >ejn.stse jamči B g > ljub pošta R< gatec.	85
Pridnega nčsnca «prejme takoj H herjev Di>sl. Ms ček, trgovec, Maribor, Tri^iika cesta	44
Ženitna po-ddba. Želim <e zaročit s ptidco in pjitenu spedično, katera bi imeia ves-ljt- d» u- s .«o daritva iu katera želi Kam st< jns gospodinja stari M> je gospo darstvo in tTemož«nje ima vred-5o»t 16000 K. m stm brez d.>laa, Ž -lira neveste, kt bi imela todi nek «j premoženja < d 4 do 7U)0 K. P. nndbe s «liko ca g. F>ančeka Vogiar. v Graško-cu štr. 48. okraj Ptuj	42.
Pridna, p- št na kuharica išče službo v kakem župaišču. Naslov v u^ravništ;u	46
Resnični» ženitna poendba. Sem
krojač i 9 let atar, tr-«en mladenič, ¡¿čem si nevest«-, k erbi hi!» prilika za krojača, vdova ni izkljočena, na preteklost in starost se ne g.i di. Le resne ponndbe se naj pošiljajo pod „Srečen «ikon ctv 5.,„ poste restante, Ormož ob Dravi 61
Malo lepo posestvo je na prodaj blizu mesta U&nhora m MUu dole, j» lep» vel ka zidana ia», zidani hlevi, stud*nee pri biši, «tad*a vrt* z tebkim sadmrn drevjem, 'rt za zelenjavo, veliko leph brijd in nji«, vsi natanko «a izve pri l^tai^n strnemo v P.iberi&h štr 62 pri M«r >oru, ker proda so le z».vo)jo bolsini gospodarja 48
Le >o posestva četrt ure od Jakob
ske ftiiie cerkre ooaegnjočt* 28 or»lov, obstoječe iz lepih ojiv, paš n ko* lepe**» sadon- «lika g. z^a ia novo ¡>a"Sij» nega vinngruda (1 trels,) kneeke h fte, gospodarskega poslopja in v ničsrije *e takoj >roda; eem. orftlu 840 tr n Iaiotau s> prodfi drago po«e tvo, obsegajoče 121/' orala z leiiimi nj'v«rai, travniki in g zlom, in zidmo hišo s gospodarskih podooj m enako ceco Proia oboje s - u »j ali vsako z s se Pojasnila d je g Hit j* Peklar, gostduičar Sv. Jakob v S ov. gor.	40
Deklica, ok li 2 i let, iz poštena kmečke hiše. išče služb« v kake-n večjem hotelo ali kavarno. Na?kiv povs upravni iS tvo lega 1	83
T-Sje na prodaj: Silvaner, Veli-
rizl ng is Gatedel, c^pijeno na R p. Portals. Cena trtun 4 kron KO komadov. Anton Turia, Oiib kn, p. Studenice pri Poljč&nsh S 7
V okrsjn Šmtrja pri Jel*»k iiU-au trg* in želesn:C9 «e pod rok» proda cr.alo p sestv; po nizici c-i i, obutoječe is hišu, kleti, hl«va sad : nosnika, njive, in novo na aje ipgt vinograU s 6000 »m-rikantkimi trtami. Nzslov v upra»ništvu tegi lista.	86
S,>rejme ss lefeovski nčenes.
U'n- čas 8 leta. Mesečno * trooe in ob'eka. Oplotoica pri Konjicah. Audnj GlnSid.	34
Pred» se takoj d bro idoča trgovin:« z meAaniiü blagom na deželi. Zahteva ae nek »j tisoč kron. I ¿ve se pri upravništvu teg<* litta. 62
C ilina staj- narodina steki^rak« trgovina
na debelo in n« drobno
^ Franc Strupi s Celje
Graška cesta
jsdporoča po najnižjih cenah svojo bogato nalogo steklene ic po^eelana^tiš r»5'Node, gvetilk, ogledal, vsakovi^tnih šip in okvirjev «a podobe,
f^itMfje v«eb stekiartkih del pri e&rk«»*« m
»»»♦»♦♦»»»»♦ flai«alirf»ejis in fo^es» istmtreib^

v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. S to službo je obenem združena služba pomožnega delavca v tiskarni. Prošnjikj morajo biti krepki in zdravi, ter poštenega, neomadeževanega vedenja. Prednost imajo ože-njeni možje brez otrok. Prošnje je vložiti do 29. januarja na naslov: Katoliško tiskovno društvo v Mariboru. Plačilni in drugi pogoji po dogovoru.
železnato kina-vino
u
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna oš- f :: lika in častni diplom k zlati kolajni. :: Kj
Krepilno sredutvo za slabotne, uisie- p Irvne in r«k.orivaie«»nti>, Po?sro&i voljo do jedi, atrjEy<? živ« in popravi k* kri. Izhoren oknn. Nsd 700il skJtrv
niških spričeval	Q
i» Serravaiici, c, ir. Umi dobavitelj n
Trceete-Bareola»
I Sai«! «e ¥ lakarnub » «ekieuicss po pol 1 i £ in pe ^ i 44»	1 1 4 K 4-80.
fi
1 StickeBpferd-
mile i IHijiüíp rnkkí m
HajmehlcejŠP m kutb kakor proti
Vz je¡nn?i zavarov. v Ljuhlj mi». Glavni zastop za
Spod. Štajersko
Franu Pograja
Fñbrsksgáss?, 21
ur,
iavar je 1. proti j oisrai škodi vsakovrstna p« slopja, z'0-nove in premičnine t;^r — 2. prot prnlo noin vonov. Edina doD*!?a sio-enskit zavaro a niča. Svoj: k svojimi Sprejema tndi zavarovanja za življenje, »wr. d"živ>ljo it
proti nez^edaai za Nižjeavatrijsko drželco zavarovalnica. 43	Pojssnila d^ja gorenji rastop.
DoMva m povaodL
m
Ženini in neveste
pridite po svatovsko obleko na Polzelo k
Ivanu Grolihieb,
kateri priporoča nnvodoSo fclago po najnižji ceili. Na razpolago je tudi krasna avarovska verižica. Za obilen obifk se najuljudneje priporočani, ter zagotavljam strogo Bohdno in točno postrežbo. Spoštovanjem 30	Ivan Oolibleb, Polzela.


Brzoparilniki za krmo
se najbolji!
Velika prihranitev na času, si a kurivu in najboljša krma
980	to so največje prednosti istega.
Zahtevajte cenike I	Dopisuje Se slovensko!
Delniška družba ALFA SEP AR ATOR ¡M XII.

Tovarna za poljedelske in kmetijske stroje
kakor mlatilnico za škopanje in navadne mlat lnica ¿a roko in gepelj. Rezsluice, gepelj, vejalnice i?-J Livarna za železo in medenine Izdelujejo se rajni in žage za vodno in parno mod, Vsa popravila po ceni in točno. Ceniki se pošiljajo brezplačno Kr< paje se po najboljši ceni staro vlito železo, cink
cin, baker, svinec, t. d.
941
agjgij
■ v.
-' «umii Jtmaegg

L Pfeifer,
tovarna in linrna
v Hočah
pri Mariboru
Štefan Kaufmann
trgovina z železnino
23 v UtaCltfOOi»
priporoča
štedilnike
in vsakovrstno posodo.
; ?-'--• ■•-*.''"W v-• Ah-.- v- -
• * :

Zahvala«
Vsled prerane smrti moje nepozabne, blage soproge gospo
Franfe Šarb,
rojene Schechel,
mi je došlo od vseh strani toli&o izjav sočutja in sožalja da mi ni možno se zahvaliti vsakemu poŠt bej Bodi mi torej dovoljeno, da izrečem svojo i ajiskreoejfio zahvali» tem potom
Post bej še hvala preč dekanu g. Fran Dov nik u za t> lažb j moji rajni ženi pred «mrtjo in ?a vod-tvo pogreb», kaker duhovščini sploh aa sprem sivo pokoj niče na zadnji poti.
Nadalje hvala uraduištvn, nčitelistvu, tržanom in tržankaou ter okoiieaaom. Hvala tod» pogrebcain iz M'K!rja Nazarij, R č ce, Ljubnega, B »ene, No ve Št fte itd , kakor tuli zastopnikom društev, pred vsem domači požarni brambi. Z»h aljnjem se še zlasti g. pevcem ¿a toiažilue ža ost oke.
Sprejmite pa mojo zahvalo vsi tisti, ki ste mi pismeno izrazili ivoje sožalje.
V Gornjem gradu, dne 10. jan. 19 il.
45	Fran Šarb
Zahval

V svojem in v imenu svojih dragih iirikam najsrčnejšo zahvalo za izkažano nam sožalje, tolažbo in pomoč v bolezni in smrti moje iskreno ljubljene r.epozabljive soproge oziroma matere
Aae Kočevar roj. Štamberger,
posestnšce v Obrim,
ki jo po dolgi mučni bolezni pre-ideaa s svetimi zakramenti za umirajoče izdihii)a svojo bl»go da-šo dne 11 januarja v starosti 41 let.
Posebno se še zahvaljujem vsem udeležencem pogreba od blizu in daleč za izkazano čast.
Obriž, dne 15. jan. 1911.	47
Žalnječi Iv Kočevar z otroci.

■ : . ^vj.-;; .•. v-1 -f
Stampilje
is kavčuka se dobijo v Hb kam» «v Oirilf v Mar'honi
31 KiiŽevska opekarna želi tehnično isurjenega
vodja,
kateri mora biti veš5 slovenskega jezika v govora in pisavi, najmanj 30 let star, oženjen, in mora kot kavcijo založiti 5000 K. — Prosilci se naj do 2. svečana 1. I. oglasijo s spričevali pri vodstvu Knževska opekarne vKriže^oik.
216/10
Poziv.
Vse osebe, katere dolgujejo rajnemu Janezu HliS v Gaberku kaj, to naj natnamjo do
dne 1 februarja t. 1.
pri o. kr. okrajni sodniji v Šoštanju, če se hočejo izogniti tožbi.
C. kr. okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek I.,
33	dne 9. januarja 1911.
Z mojo
M!
umetno moštovo esenco
si lahko vsakdo i malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave docuače pijače.
Cena 1 steklenici za 150 iitrov 4 krone Dobi se name
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka ulica.
tí

1 kij sivega, pnlji-aegs K i pol bclego K ¿"SO, be
lega K 4•—, prima perje mehkega kakor > ab K
6 —, »elcprima ogiajeuega najboljše vrste K h*—, mehkega perja (puha; sivega K 6' , beltga 10"—, prsnega puha K 12'— od 5 kg naprej b34	poštn ne prcigto.
Narejene postelje
iz gr.gtODitegft, rdečega, modrega, rumenega ali belega inl«ta (n8ak'ng»), pernica, velikost 170X116 cm z dvema zglavni-cam», te dve 80x56 cm, zadosti napolujene, novim, sivim, ožUčenim, košatim in utanovitnim perjem K 16'—, napol maha K 20 —, maha K 34' , pernica sama K 12' , 14 —, 16 —, zgla-nica K 3 —, 8'50, 4' , pernice 18 l cm X140 cm ?el ko K 15'—, 18"—, 20-—, zgUvaice 90x70 ali 80XP0 cm, K 4-60, 5 —, 660, blazine iz (¡radia '80X11« cm K 1 S"—, K 16 -razpočiljii po povzetju, zavojuina zastonj, od K 10'— nr.prej poštnine prosto.
Maks Bergsr V Di-Šetucu štev. 1015, ŠnasiHva.
Ear ve ugaja, se lameni ali pošlje denar nazaj. Ceniki o bla zinah, odejah, prevlekah in drugem posteljnim blaga zastonj in poštnine prosto.
Naznanilo«
Vinogradnikom naznanjam, da imam cepljena trte na prodaj mo->ier silvaner, burgunder-beli, muškas V rizling, ralander, portogizer, ka^čina, žlahtnna, beli in rodeči tramineo, ranfol, vse na riparijo portalis cepljeno. Cepljene trte stanejo ltO komadov ¡4 kron. korenjaki ¡00 komadov 3 krone. Naročila se sprejemajo, dokler je še kaj v zalogi.	Janes Verbajsk,
879	posestnik in trtnar, Breg pri Pttyo.
' Ljudska hranilnica in posojilnica y Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni MM:	pri belem vol»44 (Terschek), Graška ulica 9, I. nadstropja
HOTEL
wPri WfiMvoIa<fc
priporoča
svojo veliko gostilno
«t 4>
30 s^i? za tijcB po jaks nrzkih cenah
fijakeifijo v hiši * Dobra in to^na postrežba« ^XXXXXXXXXXXXXXX»
obrestuje
hranilo« vloge po 4'/,% h rez vsakega odbitka. Sprejema hranili«? kujižic» drugih zavodov kot vloge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejema vloge tudi aa tekoči
račun m jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V «vrho varSetftiija v malih uneskih (Uj8 vložnikom
na Stm ik^Viijj, če rluin» prvrkrM «»ir.mcj 4 K

pogojuje
na zeml]i$ia po 5 °/0 do 5 V3%' ^ na "«»tav» vrednostnih papirjev in na osebni kredit ogo<lnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih ali osebah prevzame v nvojo la(.t proti povr»»tTi malenkostnih gotovih uiro^knv. Prošnje in liatiB« *» vknjižb« «ela brezplačno, stranka plafta 1« koMk*.
I:-„v r-i ^C.»««.-! .c:VT' WW ."V^axrio^rj 1«
Zjs. v plačlitt, pu po&tl ■« dtij«jo xautonj poit. hp«,nllni6no poiuinV
Uraci^ii dsst s vsak	m petek depoldfe
'm n- rinip vr --r^ d-c ww ir^ifp l-wMwi 4 i —11 tur ú 3 ■■
-«fv-
Največja mizarska in tapetarska trgovina
Karol Wesiak - Maribor
561
Tegethofova nlica štev. 19

Pohištva in posteljne oprave
Htmmm po iiafnižjah cenah
Cenik in proračun zastonj.
Lastna aeiizairoka m tap, deSaviima»

f imm f ® itim 0
ie aVo je bal»
narodne	>
trgovine t
R. Remedí, i
Celje.
Skoraj zastonj !
Gramofon
za 15 K

obst >ječ iz politi rane Škatlji ce v velikonti 23x22x 13 cm koncertne nombrane, raz noba vne trompete v premera 47 cm; jak) priljubljen in glasen aparat. Velike plošče po 2 50 K, 1000 igl 1 60 K. Tako po eeni samo pri Zi-nauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor Oddaja se tud? na obroke. Jako umestne darilo.
883
■kla hiša i tremi sobam', kuhinja g aied in kom, klet, vel k vrt, lepo tad o dre je, poleg okrajne raste, primerna za lokodelc* tli pen-z j 'D'«ta, se proda, C? na 8600 K Jiovui k y P\ Iji*n&h poleg kolodvora.	50
Stroga poskušnja časa
je gotovo že iznaila sredstvo, ki si je zagotovilo
že celih 50 let splošno porabo. PreiakašeDO iz izbranih najboljših in uape&nih »dni vilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pr*-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajte domače zdravilo, ki ublaži in odstrani inane nasledke nesui :t-no?ti, slabe diete, prehiajenj». in zoprnega ZAprsja. n. pr. gorečioo, napenjanje, nezmarne tvori t ve knslio ter krče je dr. Ruee balzam za ielodec ta le karne B. Fragnerja t Pragi
QVARil H! Vs» deli embalaie, OinniLU. imalo poet»vno de-ponovano varat, znamko	'
OLftVNA ZALOGA: LEKARNA
B. Fragner-ja, c a h Hm.
„Pri črnem orlu" PRAGA, Mala stran a 203 vogal Nerodove ulioe. SPIT' Po po*ti a« razpolUJa <»»ak d % Cela Jtekl 2 K, pol SteU 1 K. Pro naprej vpo šilj. K 150 se pošlje mala steklarne i, za K 2*80 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, as K 8-— 4 velike steklenice, za K 22-— 14 vel. steklenic poštni j» f prosto za vse i>ostaj» avstr.csgr. monarhije. Zaloga v lekarnah Avatro-Ogr.	24i>
J k | •	od motorja oddaje 100 kg po 50 K
" Tiskarna s?. Cirila y Mariboru,
Jako lepa posestvo se proda, le-p» lega, pripravno za vsakega gos -
poda kot letnnMe, ali ¡a serbae-gfe gospodarja arondirano 14'/i o-r»lov, 2!> mant »d kololvora ia trga č m oat od glavne ceste, 4V» or&lor travnikov, 4- orale tji«-, 801 sadnih die^es, bajde, vrt, 800 »ežnie» viii(.g-»di (polovic» novi nas»d), ▼«« v nsjholjietn re da in doiro gnojeno 6 oralov gozda, lep» gosposka h>S», devet prostorov, podstrešje, k!et in hram gospodarsko poslopie, hram ia ble-», hlevi t a pr>Aide, pr-1 -a kuhinja Id siiiloica ea sadje, listnica vse s opeko krito in v ; a;i><iljvns stenja. Pripravni gospodarski stroji, kakor: centrifiga za ml ko, parilnik, «la<sor<-zn<ca, mli rez ni a za peso, stroj za pranje pe-'e krompirja itd Ve4 se U?e pri F;anjo Požkaj. Šmarje pri JelUb Sp SlHjersko.	812
Javna zahvala.
Podpisana bila sem mnogo let bolna, isk^ia eem aa mnogih krajih pri razuih špecijalistih zdravnik« pomodi.
Obnptila sem ie popolnoma, da bi se mi seamoglo k<-daj zdravje vrniti. Končno sem se še obrnila na g spod» dr. Valentina Schelesn k?r, zdravniki v Novenjgradca kateri me je t kratkem časa popolnoma ozdravil.
Vsled tflga se čutim dolžna, izreči gospodu dr Val Scbelesniktr, zdravniku v Slovenjgradcu, najiakrenejfc» aa-hvaio ia priperučam vsakemu bolniku, posebno gospen», da» se v potrebi zaupno obrnejo na velecenj g. dr. Sahclii«ai kerja, zdravnika v Slovenigradou.
Slofenj-gradec, die 8. prosinca 1911. 39	Apdmlja ¡¡Š ir in', poseetasca.
Ženini in neireste
Ako si hočete nakupiti lfpo in novo blago zi poročne o-bleke in rasno platno za perilo br krasne av:lene roaae p'»-n zk h cnah, t dsj se zglasita pri narodnem ia domačem trgoten
Francu Lenari ¥
ki ima za gostije tudi le^« šo,.ke ter fine vence za neveste Kdor bo z lagom zadovoljen, naj pove spojim snanccj», Kdor bj z blagom nezadovoljen, naj pove meni.	26
Franc
Prîpoioéa se
Lenart
v Ptlijll,
r.	uí ** araijiftij ja
»
isaws'
uasKa, posojilni
n$»trw$M ttšvg* i neomejeno zara«
lolna lil len št. 0 (med glavnim trgom in stolno eerkvfj«
■MnnauMíi
i» wma wo**¡ m	Mm» a^a vti.	i »»ewiiaa "

jfr&mtn* vio s«
» sfH^aas^s od ■¡itkr.g* in ae ohrertT.jtjo :
*	a« p® prnk 8 mseotei o^po^edî p« 41/,. Qfatti ¡ta prjsí'íjaje h kapH&la 1. j-».a*rj* ia 1 jalst* vpjkirg* («a. Hran.hte k^jiiiot m pwnjo kírt gv*u«r	ce da hi se ajih aW afc*SK¿« kaj pífjkmüfl Um taí*fai0e pe p<t*í s® pgéífi-; hmelÎBs pcktnios »« r&rp»Ja«fc (í4 kaa^
«078)	päaftr, |^e54iaa« «um.
•
ia ûeor: m	prad p«p'
♦t^îMi» «ploh po ia aa
9«r*I sa
le
varaMti po 4'V4e/»,
rkfHib« ia porofcro p« I'/,% krad» po 6%. Nadalje iapua^j* aa tastov» ne» d^atsih papir^av. Doti^»* pri araar^h 4%uam*ft ca-wt h previsa»« piMOjitai» r i"» »j« ¡s.* pxoa pe-tr*jrtfi	ki }=» atk-lar o«
1 kan — 1'ru^s ca	dek
llr*an« m*
aa reafc' ar«do ia i^tmà &4 ». t» Jf. ie la veake	od 8 áo lt	^ tfesa
prawh' — V «radnib amh aa	m tor
apR^aan^e wmn d«u*»ià f4 f—d ie^.-iéàm te »d S -é	I

y im igiUmfleai fese* mvéà xm	0>*im¿r&*



lod&jAtelJ iu nio&aik: Katoliéào tiskovno draítro
OdgcTovs! RTvdalk. Prta Bafcavtft.
Tító Üikm* 8f Cix.'U ? MaríbotSe