Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 ‘
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
Letna inozemstvo	Lir.	30.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
{
nn
Leto XXXIV. - Štev. 17 (1701)
Gorica - četrtek, 29. aprila 1982 - Trst
Posamezna številka Lir 400
Pravice delavcev in dolžnosti delodajalcev Razplamteli 150-letni spor
 	v	.	PT\rr\Tt/	at	\Tr	nnr	*\TT7 arnc	. .......................................................................
(Razmišljanje za 1. maj ob papeževi okrožnici o človekovem delu)
»Delo je v raznih pomenih besede obveznost ali dolžnost, zato je za vsakega delavca tudi vir pravic!« Te mu pripadajo po naravi. Mnoge so določene po raznih mednarodnih ustanovah, posamezne države Pa jih svojim državljanom vedno bolj zagotavljajo. Spoštovanje teh pravic sloni na temeljni razsežnosti, s katero se srečujemo vsak dan, to je mir na svetu.
MORALNE OBVEZNOSTI, IZVIRAJOČE IZ DELA
Človekove pravice, ki izhajajo iz dela, spadajo v celoto temeljnih pravic vsake osebe. Človek mora delati, ker mu je to naložil Stvarnik, pa tudi zaradi svoje človeškosti same. Brez dela ne moremo obstati in se razvijati. Delo je tako vključeno v naš osebni razvoj. Dolžni pa smo delati tudi zaradi svojega bližnjega, zlasti za svojo družino, družbo, kateri pripadamo, narod, katerega člani smo in končno tudi za vso človeško družino, ki je na svetu. To so tako imenovane moralne obveznosti, ki jih imamo do našega dela.
Sem je vključeno tudi vprašanje zaposlitve, delavčevega delovnega mesta in vprašanje, kako bi vsi za delo sposobni ljudje našli sebi primerno zaposlitev. Izredno pereč problem nastaja v okolju, kjer pride do nezaposlitve med mladino, pa naj je do te prišlo zaradi nepravilnega gospodarskega procesa, v katerem se je znašla neka družba, ali pa da je v kakem okolju določen odstotek mladih, ki za resno delo ni sposoben. Lahko so to delo-mrzneži ali bolniki kot narkomani, alkoholiki ali podobno. Cerkev je verne vedno opozarjala, da moramo pomagati nezaposlenim in tistim, ki so v stiski. Lep primer imamo prav sedaj na Poljskem, ko si je cerkveno vodstvo dobesedno priborilo pravico, ki izhaja iz krščanske dolžnosti, pomagati taboriščnikom in njihovim družinam, čeprav je Cerkev sama v izredno težkih gospodarskih razmerah.
DRUŽINSKA PLAČA
Delodajalci — ne glede na družbeno ureditev — delajo danes nekatere napake. Najprej je tu problem vzdrževanja delavčeve družine. Marsikje ni dovolj poskrbljeno, da bi družinski oče z zaslužkom dostojno vzdrževal družino in poskrbel za njeno prihodnost. Še vedno je veliko držav, ki se imajo za socialno pravične, pa ne poznajo družinske plače, to je tistega dohodka, ki ga dobiva družinski poglavar za svoje delo in zadostuje za potrebe družine, ne da bi morala žena iskati zaposlitve zunaj doma. Prav tako so tudi redke države, ki imajo družinske sklade, denarna nadomestila za matere, ki se posvečujejo izključno družini. Seveda morajo vsi ti denarni dodatki ustrezati potrebam družine, številu njenih oseb za čas, dokler te ne bodo sposobne, da bi lahko primemo prevzele odgovornost za svoje preživljanje.
ŽENA NAJ SE POSVETI DOMU
Vedno bolj resen problem nastaja pri Priznanju socialnih vrednot materinstva, potrebe otrok po negi, vzgoji, ljubezni. Družbi mora biti v čast, če omogoči materi, da se brez kakršnegakoli pritiska svobodno odloči in posveti negi In vzgoji otrok v skladu z različnimi potrebami njihove starosti. To, da mora opustiti svoje materinske naloge In prevzeti plačano delo zunaj doma, s stališča blaginje družbe in države ni pravilno, če nasprotuje prvotnemu cilju materinstva ali ga celo otežkoča.
Ta problem je danes pereč skoraj v vseh družbenih sistemih. Strokovnjaki, ki Proučujejo sociologijo družine, so zadnja leta opozorili nekatere države na naravnost katastrofalno načrtno razvrednotenje bistva družinske vzgoje, ki ga nekatere države izvajajo zato, da upravičijo zaposlitev mater. Matere so danes v civiliziranem svetu marsikje mnogo bolj izko-ttščane ali izrabljene kot so bile v preteklosti.
SINDIKALNE ORGANIZACIJE
Pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev se kažejo tudi v sindikalnih organizacijah. Sindikati ne predstavljajo nujno stanja razredne družbe, pravtako pa niso po svoji naravi nosilci razrednega boja. Katera družba je po svoji naravi »razredna«, to vprašanje pušča Janez Pavel II. v svoji okrožnici odprto. Je pa v okrožnici pojem sindikatov zajel širše kot ga mi razumemo. Vanj je vključil tudi organizacije posestnikov in zaupnikov kmečkih obratov. Tudi vprašanje, ali naj obstajajo enotni ali strokovni sindikati, je v okrožnici puščeno ob strani. Gotovo pa bodo tudi sindikalna gibanja zadovoljna, ko jim prav ta okrožnica ponovno priznava pravico do upravičenih stavk in določa njihove meje docela tako kot jih določa pravni red o človekovih pravicah in dolžnostih. Zato so tudi prav pri tem navidez nepomembnem poglavju našli krepak kamen spotike tisti, ki se stavk bojijo ali jih zavračajo. Izredno lepo papež nakaže tudi povezavo skupne blaginje s sindikatom samim.
Občutljivi smo za svoje pravice. Kakšni pa smo do svojih dolžnosti? O tem pa naj bi vsakdo izmed nas sam razmislil.
Svetovna javnost ima nov predmet o-bravnavanja: Falklandske otoke kot jih nazivajo Angleži ali Malvinsko otočje (Islas Malvinas) kot jih imenujejo špansko govoreče države. Gre za otočje v južnem Atlantiku, ki zemljepisno gotovo spada k Južni Ameriki 'in si ga ves čas od razglasitve svoje neodvisnosti lasti Argentina. In to upravičeno. Ti otoki so bili pod špansko oblastjo, dokler se ni Argentina osamosvojila od španskih kolonizatorjev.
ČIGAVI SO OTOKI
Angleži se pa sklicujejo na drug naslov: otoke imajo v posesti od leta 1833 (prihodnje leto bo torej poteklo že 150 let) in prebivalstvo je izključno angleško govoreče, čeprav ga je komaj 1.800 oseb. So potomci škotskih naseljencev in se čutijo bolj Britance kot tisti v matični domovini. Seveda pa se Vel. Britanija spreneveda, kako je prišla do otokov. Ne zakonito, ampak s silo, na roparski način. Izrabila je slabosti in notranje spore v komaj zaživeli argentinski republiki in se otočja polastila kot je to bila v preteklih stoletjih njena navada.
Argentinci ji tega niso nikdar odpustili
Pertini u Zahodnem Berlinu
Na povabilo zahodnonemškega zveznega predsednika Carstensa je Pertini obiskal Zahodni Berlin in se udeležil zaprtja razstave »Konji sv. Marka«. Pertinija je sprejel zahod n ob eri i n sk i župan Richard Weiz-sacker z besedami: »Ta mož nosi v sebi bolečo težo preteklosti, a je usmerjen v bodočnost, zato je vreden zaupanja najmlajših rodov.«
Pertini je s svoje strani Berlin označil kot simbol in spomenik svobode. »Berlin je živ zgled družbenega poguma in vere v ideal svobode, kateremu sem posvetil vse življenje. Zato je Berlin drag vsakemu Evropejcu, ki ljubi mir, svobodo, človeško dostojanstvo in demokracijo.«
V gradu Charlottenburg pa so Pertinija pozdravili vojaški poveljniki vseh treh zahodnih držav, ki imajo svoje čete v Zah. Berlinu. Njim je predsednik italijanske republike spregovoril o sedanjem mednarodnem položaju, ki preživlja podobne napetosti, katere je v nedavni preteklosti doživelo tudi berlinsko mesto. Pri tem je omenil britansko-argentinski spor. Če ne bo zmagal razum nad orožjem, je dejal, lahko pride do spopada, ki bo ogrozil svetovni mir.
★
Predsedniku Pertiniju je uspelo s posredovanjem med socialističnim in demokr-ščanskim vodstvom preprečiti vladno krizo, ki je bila pred durmi zaradi izjav zakladnega ministra Andreatte na račun socialistov. Slednji se je namreč nerodno izrazil, da se socialisti usmerjajo v »nacionalsocializem«, kar je izzvenelo, kot da postajajo podobni Hitlerjevemu nacionalsocializmu. Pertini je ministrove izjave označil za neljub dogodek, kar je Andreatta potrdil in vode v vladni koaliciji so se na ta način zaenkrat pomirile.
prišlo iz Zah. Nemčije, potem Francije, manjše skupine pa iz Jugoslavije, Avstrije, Belgije, Poljske, Švice in celo iz Madagaskarja. Pomočnice duhovnikov so najbolj pogosto rodne matere ali sestre, potem pa tudi druge ženske osebe. Sv. oče jim je izrekel iskreno priznanje in hvaležnost v imenu Cerkve za njihovo tiho in skrito delo.
Argentinski škofje o Malvinskih otokih
Argentinski škofje so na svojem zadnjem posvetu govorili tudi o napetosti, ki je nastala zaradi Malvinskih otokov med Argentino in Anglijo. Škofje v zaključnem dokumentu poudarjajo, da je Argentina že 149 let zahtevala, da se ji ti otoki priznajo. Izražajo zadovoljstvo, da so otoki postali del državnega ozemlja, a tudi bojazen, da bi prišlo do vojaških operacij.
Kalvarija vietnamske Cerkve
Dobili smo nekaj novic o položaju v Vietnamu. Nekateri duhovniki so v hišnem priporu, drugi v ječi. Jožko Hien je npr. v samici in je poslal kratko pisemce iz ječe. Pravi, da živi svoje duhovništvo v molitvi in premišljevanju, pa tudi v težavah in šikanah. V ječi je že skoro šest let. Mladi salezijanec Anton Kvan je zbežal in je sedaj v Maleziji. Piše, da je zbežal, ker doma ni kaj jesti in ker hoče postati duhovnik. V Vietnamu glede tega ni nobenega upanja, ker je vlada izjavila, da ne bo več dajala dovoljenj za nove posvetitve duhovnikov, ker da jih je že tako in tako preveč. Gotovo se bojijo, da bi v Vietnamu ne nastala nova Poljska. Prav tako duhovnikov ne sme nastavljati škof, ampak morajo tja, kamor jim dovoli vlada.
Res lepa svoboda in spoštovanje človekovih pravic v socialističnem Vietnamu!
Avstrijski dekani so obiskali Slovenijo
V velikonočnem tednu so pod vodstvom škofa M. Aicherna in nekdanjega pomožnega škofa A. VVagnerja iz Linza obiskaili Jugoslavijo dekani te škofije. 34 dekanom se je pridružilo še nekaj drugih duhovnikov iz škofijske kurije. Po obisku v Zagrebu so bili v Ljubljani gostje semenišča. Pogovarjali so se z nadškofom Šuštarjem in pomožnim škofom Leničem. Ogledali so si Ljubljano in obiskali še nekatere druge kraje na Gorenjskem.
Pomočnice duhovnikov pri papežu
S sv. očetom so se srečale gospodinjske pomočnice župnikov in drugih duhovnikov. Vseh je bilo Okoli 5.000. Največ jih je
■ Vida Tomšič, predsednica družbenega sveta SR Slovenije za mednarodne odnose in Dušan Šinigoj, podpredsednik izvršnega sveta sta konec tedna obiskala Kanalsko dolino in Slovensko Benečijo. V Ukvah in Žabnicah sta se sestala z župnikom Mariom Gariupom in prof. Salvatorejem Ve-nosijem, ki sta ju seznanila s položajem Slovencev na tem področju. Nato sta slovenska politika odpotovala v Bardo v Terski dolini, kjer sta si ogledala etnografski muzej in naselje novih hiš, ki so jih zgradili po potresu s pomočjo Slovenije. Na območju Špetra Slovenov sta obiskala dve tovarni, ki obratujeta ob italijansko-slovenskem sodelovanju, v Čedadu pa sta se sestala s predstavniki krajevnih oblasti in beneških kulturnih društev.
in so vsako toliko časa ponovili svoje zahteve, da se jim otočje vrne. A Vel. Britanija je za te zahteve ostala gluha 'in to tudi potem, ko se je odrekla Indiji, svojim kolonijam v Afriki ter posestim v Gvajani (Južna Amerika) in Britanskemu Hondurasu v Mehiškem zalivu. Le na Malvinskih otokih je vztrajala s čudno trmo vse doslej.
»Falklandski otoki niso vredni, da bi jih branili,« je zapisal Pelegrine Worsthorne v konservativnem angleškem dnevniku »The Sunday Telegraph«. »Noben britanski interes, — nadaljuje omenjeni časnikar — ne bi bil izgubljen, če bi jih enostavno opustili. Zelo daleč stran so. Toda sodobne britanske vlade nimajo tiste svobode ravnanja kot so jo imele v prejšnji zgodovini. Vsi pregledi javnega mnenja so pokazali, da je večina Britancev celo pripravljena preliti kri za to otočje. In se zaenkrat ne sprašujejo, koliko jih bo nastop v južnem Atlantiku stal. Predsednica britanske vlade to ve. Če hoče preživeti ta vihar, mora biti neizprosna.«
NASTOP BRITANSKEGA LADJEVJA
In res se je Margaret Thatcher pokazala za »železno gospo« kot jo Angleži imenujejo. Britanskemu ladjevju je ukazala, da odpluje na kraj dogodkov in vzpostavi angleško nadoblast na otokih, ali »z diplomatskimi pogajanji ali s silo«.
Te dni je angleško brodovje prispelo do Malvinskega otočja. Mornarji se še niso lotili glavnih otokov; demonstracijo svoje moči so izvedli na otoku Južna Georgija, ki leži 1600 km vzhodno od vzhodnega in zahodnega Falklanda. Na njem so zajeli posadko 188 argentinskih vojakov. Thatcherjeva je že izjavila, da jih bo čimprej poslala domov.
Na tem otoku se je začel proces, ki je privedel, kot Britanci sami priznavajo, do največjega diplomatskega in vojaškega ponižanja vse od sueške krize leta 1956.
Južna Georgija predstavlja antarktični raj za naravoslovce. Na njej živi med številnimi morskimi pticami tudi okrog
10.000	pingvinov. Na otoku je do nedavnega prebivalo predvsem v njegovem glavnem mestu Grytvinkenu na stotine mož, ki so se ukvarjali z lovom na kite in njihovo predelavo. Zdaj pa tam prazna naselja stojijo kot neme in neprijazne priče nekdanjega neusmiljenega pobijanja največjega sesalca na zemlji. Ko je pobijanje kitov zamrlo, so na Južni Georgiji ostali le raziskovalci in to približno 30 članov britanske antarktične raziskovalne službe.
BLIŽNJI POVOD ZA SEDANJE DOGODKE
Sredi letošnjega marca pa je v zarjavelo pristanišče nekdanjega naselja Leith zaplula argentinska ladja, iz katere se je izkrcalo 10 delavcev za zbiranje starega železa in okrog 50 mož posadke. Možje so takoj izobesili argentinsko zastavo. Iz sosednega Grytvinkena so prišli britanski raziskovalci, ki so Argentincem odločno povedali, da potrebujejo dovoljenje britanskih oblasti, če hočejo ostati na otoku. Toda incident je že dobil nove razsežnosti. Argentina je na področje Južne Georgije poslala dve fregati, iz argentinskih pomorskih oporišč pa so izplule tudi letalonosilka in dve podmornici, te v smeri proti • Malvinskim otokom.
Da bi sprostil napetost, je lord Carring-ton, takratni britanski minister za zunanje zadeve izjavil, da argentinskim delavcem na Južni Georgiji ni treba oditi, le da si zagotovijo potrebno dovoljenje britanskih oblasti. Obenem je bilo v britanskem spodnjem domu rečeno, da bodo Britanci Falklande, če jih bo napadla Argentina, branili »po svojih najboljših močeh«.
ZMOTNE PRESOJE
In tu je prišlo do vrste zmotnih presoj. Argentinski predsednik general Galtieri je to izjavo razlagal kot zagotovilo, da bodo Britanci branili otoke le z majhno obstoječo posadko mornarjev. Ti naj bi poka-
zali le simboličen odpor. In se je odločil za vojaško zasedbo Malvinov.
V presoji se je zmotila tudi Thatcherjeva. Bila je prepričana, da se bodo argentinski generali ustrašili ogromnega britanskega ladjevja in zatrobili na umik. To se ni zgodilo. Pač ni poznala argentinske miselnosti, kjer se otrokom že od plenic naprej govori, da so »Malvinas nuestras«, da so od tujca zaseden del njihove domovine, da jih je treba vrniti Argentini. Vsi argentinski zemljevidi jih označujejo kot del državnega ozemlja, v vsakem mestu je ulica z imenom tega otočja, vsako leto se ob proslavi državne neodvisnosti omenjajo kot zemlja, ki še ni osvobojena.
Malvinski otoki so za Argentino mit, ki jih druži in povezuje prek vseh ideoloških, političnih in socialnih razlik. To se je pokazalo tudi ob novici, da je argentinska vojska otoke zasedla. Silne množice so se na veliko soboto zbrale na manifestaciji na Majskem trgu, ki so se je udeležili vsi družbeni sloji, vse političn estranke, vsi sindikati, skratka ves narod. Argentinski intelektualci v Parizu, povečini levičarsko usmerjeni, so z marksistom Cortazarjom na čelu izpovedali svojo podporo argentinski vojaški vladi. In ko je na Malvinah na veliko sredo nastopil svojo službo argentinski vojaški guverner general Menendez, je tja poletelo posebno letalo, v katerem so bili poleg vladnih osebnosti predstavniki vseh političnih smeri, kulturnega in znanstvenega življenja, cerkveni dostojanstveniki in sindikalisti.
V presoji dogodkov pa se je zmotil tudi ameriški predsednik Reagan, ki je še pol ure pred zasedbo Malvinov prepričeval generala Galtierija, naj tega koraka ne izvede. Naslednji dan je moral javno priznati: »Nisem mislil, da bodo to storili.« Sedaj je v veliki zagati. Ne bi se rad zameril ne Britancem ne Argentini. Obe državi sta ZDA potrebni. In z obema državama so ZDA povezane: z Vel. Britanijo po Nato organizaciji in z Argentino po Organizaciji ameriških držav. Obstaja pogodba iz Ria iz leta 1947, ki določa, da morajo vse države ameriške poloble priskočiti na pomoč ameriški državi, ki je od zunaj napadena. Odkar so se britanske čete izkrcale na Južni Georgiji, se smatra Argentina za napadeno in njen zunanji minister Costa Mendez je na zasedanju te medameriške organizacije v New Yorku že postavil zahtevo, da se ta pogodba uveljavi.
SENCA SOVJETSKE ZVEZE
In končno je tu še vprašanje Sovjetske zveze. Ta država se je po prvem presenečenju in dvomu (v Varnostnem svetu se je vzdržala pri glasovanju) že postavila na argentinsko stran. Argentini je ponudila pomoč »vsake vrste«, tudi vojaško. In general Galtieri je ob odhodu severnoameriškega zunanjega ministra Haiga dejal, da če se bo njegova država znašla vojaško obkoljena, se ne bo pomišljala sprejeti ponujene sovjetske pomoči.
Ali je bila naglica, s katero so ukrepali argentinski generali, preudarno dejanje, se bo kaj kmalu pokazalo. Mnogi menijo, da bi bilo bolj modro, če bi Argentina še nekaj let počakala in Malvinski otoki bi ji padli v naročje kot zrelo jabolko. Gospodarsko so bili že itak od Argentine odvisni. Otroci tamkajšnjih naseljencev so se šolali v angleških zavodih v Argentini. Za Vel. Britanijo so postajali otoki vedno večje politično in gospodarsko breme, ki se ga bi prej ali slej skušala znebiti.
Sedaj je vse postavljeno pod vprašaj. Trčila sta skupaj dva ponosa: ponos propadajoče bivše kolonialne velesile in ponos mlade države, ki hoče biti velika. Treba bo precej potrpežljive diplomacije, da se ta rana zopet zakrpa, ves problem pa dokončno uredi.
■ V umbrijskem mestu Todi je v renesančni palači Vignola, kjer je bila razstava italijanskega antikvariata izbruhnil nenaden požar, ki je v hipu zajel vse poslopje ter terjal kar 34 smrtnih žrtev, kakih 60 pa jih je bilo ranjenih. Pogreba se je udeležil tudi predsednik republike Pertini.
Plača in družina TjtOVaPUMIKRVUliMl E FUM
V socialnem nauku Cerkve ima važno mesto tudi gospodarsko stanje družine. Cerkev se namreč zaveda, da more družina zadostiti svojim naravnim dolžnostim do vseh družinskih članov samo, če je tudi gospodarsko preskrbljena. To je, če ima primerne dohodke, da morejo vsi njeni člani živeti človeka dostojno življenje, kakor vlada v neki določeni deželi v določenem času.
Potrebno je namreč, da imamo pred očmi dvoje: gospodarski razvoj neke dežele in določeno dobo. Vsled tega ni mogoče zahtevati, da morajo vse družine po celem svetu imeli enak standard življenja, npr. v ZDA in v Bangladešu. Gospodarski in industrijski razvoj tega ne dopušča. Toda prav tako ni mogoče zahtevati, da bi danes naše družine živele, kot so živele pred drugo svetovno vojno ob polenti, brez ogrevanja, brez avtomobila. Gospodarski standard se je dvignil, zato ima danes vsaka družina pravico, da živi sedanjemu času primemo.
DRUŽINA NAJ DOSTOJNO ŽIVI OD SVOJEGA DELA
Ekonomsko stanje neke družine se navadno ustvarja z delom, naj bo to kmečka, delavska ali uradniška družina. Vse te živijo od svojega dela. Temu sledi zahteva, da mora vsaka družina toliko zaslužiti, da more od svojega dela dostojno živeti. Vsi papeži od Leona XIII. do Janeza Pavla II. vztrajajo na tej zahtevi. Kako to izpeljati?
Cerkveni nauk je jasen: za ekonomske potrebe družine mora predvsem skrbeti oče (delavec, uradnik, kmet). Ta mora s svojim delom toliko zaslužiti, da more vse člane družine dostojno preživljati. Vsled tega bi morala biti plača družinskega očeta tolikšna, da bi lahko vsi člani družine živeli od nje časom in razmeram primerno življenje. Zato Cerkev zagovarja ne samo pravico do pravične plače, temveč pravico do družinske plače.
V tem oziru piše Janez Pavel II. v encikliki Laborem exercens (Človeško delo) takole: »Pravično povračilo za delo odraslega, ki je odgovoren za družino, mora zadostovati za to, da je mogoče ustanoviti in dostojno vzdrževati družino in poskrbeti za njeno prihodnost. Tako povračilo je možno s tako imenovano družinsko plačo — se pravi celotno plačo, ki jo dobiva družinski poglavar za svoje delo in zadostuje za potrebe družine, ne da bi morala žena iskati zaslužek zunaj doma; ali z drugimi uredbami, kot so družinski sklad ali doklada za matere, ki se posvečajo izključno družini; te doklade morajo ustrezati dejanskim potrebam družine; torej številu preskrbovanih ljudi za čas, dokler ti niso sposobni, da bi lahko primerno prevzeli odgovornost za svoje preživljanje« (19, 3).
Skrb Cerkve je, naj bi družina ostala majhno in samozadostno občestvo, kjer oče dela in služi za vse, mati pa skrbi za vse, zlasti za otroke, dokler ti niso samozadostni. Cerkvi se zdi, da to najbolj odgovarja blaginji družine, posebno otrok, in da je najbolj pravično.
Kako to odgovarja blaginji družine in družbe nasploh, papež razpreda dalje: »Skušnja potrjuje, da se je treba zavzemati za ponovno priznavanje socialne vrednosti materinskih nalog, za priznavanje vrednosti naporov, ki so s tem združeni, in potrebe otrok po negi, ljubezni in prisrčnosti, da bi se ti otroci mogli razviti v odgovorne, nravno in versko zrele ter psihološko uravnovešene ljudi. Družbi je v čast, če materi omogoči, da se svobodno odloči in posveti negi in vzgoji svojih otrok v skladu z različnimi potrebami njihove starosti. To, da mora pustiti svoje prvenstvene naloge in prevzeti plačano delo zunaj doma, s stališča blaginje družbe in družine ni pravilno, če to nasprotuje prvenstvenim ciljem materinstva ali jih otežkoča.«
DRUŽINSKO PLAČO TERJA DRUŽBENA PRAVIČNOST
Družinska plača odgovarja tudi resnični socialni pravičnosti, kajti drugače so oškodovane družine, kjer dela samo oče. Vzemimo za zgled dva delavca z družinami in z mesečno plačo 700.000 lir.
PRVI DELAVEC ima dva otroka in ženo, ki ni zaposlena. Ob koncu meseca dobi 760.000 lir plače in družinskih doklad. Od tega porabi 400.000 lir za splošne izdatke (najemnina, luč, ogrevanje Itd. kot izhaja iz podatkov ISTAT za leto 1982). Preostalo vsoto je treba razdeliti na štiri dele: na vsakega člana družine pride
90.000	lir za hrano, obutev, šolo idr.
DRUGI DELAVEC: zaposlen je In zasluži 700.000, zaposlena je tudi žena in zasluži 700.000; imata prav tako dva otroka. Skupni družinski prihranek znaša 1.440.000. Ce odštejemo splošne izdatke 400.000, ostane
1.040.000; razdelimo na štiri in dobimo
260.000	lir za vsakega člana za hrano, obutev, šolanje in drugo. Torej lepa razlika med prvim in drugim delavcem, med prvo in drugo družino.
Vsled tega je razumljivo, zakaj tudi poročene žene iščejo zaposlitev, toda na moralno škodo družine in svojega zdravja. Kajti otroci morajo v vrtec, kjer jih drugi vzgajajo, po šoli so doma sami, dokler se mati ali oče ne vrne iz službe. Ko se mama vrne, mora doma vse postoriti in seveda nima časa za otroke, ki so tako še nadalje sami. V nedeljo mora počistiti stanovanje in opraviti žehto in znova nima časa za otroke. Največkrat tudi ne za moža. Kako naj bo takšna modema družina občestvo ljubezni in toplo ognjišče za svoje člane?
Če torej Cerkev vztraja, da je treba dati ekonomsko trdnost družini z drugačnimi rešitvami in ne z zaposlitvijo žene-ma-tere, dela to v zavesti, da bo to v korist celotni družini, posebno še ženi-materi in otrokom. K reševanju tega problema bi morali pristopiti vsi, tudi sindikati in parlament s primemo socialno zakonodajo, ki naj pomaga družinam in ne samo posameznikom. Zato nadaljuje sv. oče: »Pravi napredek in pravo vrednotenje žene zahteva takšno ureditev dela, da žena ni prisiljena plačevati svojega napredka s tem, da izgublja svojo značilnost in trpi škodo družina, v kateri ima kot mati nenadomestljivo vlogo.«
K. H.
Tito nas je obiskal dva meseca po našem strašnem porazu leta 1967. Nobenega nujnega razloga ni bilo za to, srečanje med Titom in Naserjem ni b'iIo neogibno, pa vendar je do njega prišlo.
V Aleksandrijo se je pripeljal z ladjo »Galeb«. Zelo smo ga bili veseli: po porazu smo bili sami na svetu, obdajali so nas sovražniki. Tito je prišel kot oče, kot starejši brat, kot drag prijatelj in njegov prihod je čarobno deloval na nas.
Tistega obiska ne bom nikoli pozabil! Imeli smo vrsto pogovorov v palači Res el Tin, delegaciji sta sedeli druga nasproti drugi ob dolgi konferenčni mizi. Sedel sem desno od Naserja, nasproti njemu je bil Tito. Najprej je govoril Naser, hotel je poudariti, kako jezen je na Sovjete: niso nam pomagali, da bi zares oborožili našo poraženo vojsko. Ustavili so celo dobavo novega orožja, češ da se bomo morali tri leta učili ravnati s tistim, ki so nam ga že poslali. Naše oficirje in vojake smo urili tako, da so takšno orožje lahko uporabljali že po petih mesecih, zato smo hoteli novih dobav. Na vse naše prošnje je Moskva odgovorila kot vedno: »Ne moremo vam odgovoriti. Voditelji so odpotovali na Krim.« Naser je bil vse bolj vznemirjen 'in je rekel Titu: »Prosim vas, pojdite v Moskvo, brž ko je mogoče. Povejte sovjetskim voditeljem, 'kar ste tu slišali. Povejte jim, da bi bili manj ponižni, če bi nas izročili zvezanih rok in nog Izraelcem ali ZDA kot da z nami tako ravnajo.« Ko se je Tito vrnil domov, je odletel v
OKNO V DANAŠNJI SVET
■ Predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti, ki pripada italijanski komunistični stranki, je preteklo nedeljo podelila v Čedadu srebrno odličje temu mestu za zasluge v odporniškem gibanju. Ob tej priložnosti se je tudi sestala z zastopstvom beneških Slovencev, ki so jo obiskali v videmskem hotelu Astoria. Jotijeva je beneškim predstavnikom obljubila, da se bo zavzela za pospešitev postopka za sprejem zaščitnega zakona za celotno slovensko manjšino, a obenem opozorila, da bi predčasne volitve lahko za dalj časa zavrle sprejetje omenjenega zakona.
■ Predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič je v Ljubljani sprejel italijanskega poslanca in člana vsedržavnega vodstva DC Corrada Belcija. Med drugim je tekel pogovor o sodelovanju med obema državama in kako poteka uresničevanje Osimskih sporazumov. Pri tem je prišel na vrsto tudi položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in kako uveljaviti njene pravice.
■ V Parizu je prišlo na Elizejskih poljanah do krvavega atentata. Pred poslopjem, v katerem je uredništvo neukega libanonskega lista, ki zavzema proiraška stališča (Sirija in Irak sta si v stalnem nasprotovanju), je eksplodiralo razstrelivo v avtomobilu z dunajsko registracijo. Strahovita eksplozija je terjala eno smrtno žrtev, ranila 63 ljudi in povzročila velikansko gmotno škodo. Da gre za medarabski obračun, je razvidno iz reakcije francoske vlade, ki je odpovedala gostoljubje dvema sirskima diplomatoma, iz sirske prestolnice Damaska pa poklicala na posvet svojega poslanika.
■ V nedeljo 25. aprila so se Izraelci dokončno umaknili s Sinajskega polotoka, ki so ga imeli zasedenega od junijske vojne leta 1967. S tem se je končalo najpomembnejše obdobje uresničevanja mirovnih sporazumov med Izraelom, Egiptom in ZDA, ki so jih njihove vlade podpisale leta 1979 v Camp Davidu. V njih se je Izrael obvezal, da bo postopoma do 25. aprila letos ves Sinaj izročil Egiptu. Seveda so bile v Egiptu ta dan velike proslave, egiptovski predsednik Mubarak pa je o pomenu tega dogodka spregovoril pred spomenikom neznanemu vojaku v Kairu, kjer je pokopan bivši predsednik Sadat, glavni pobudnik vrnitve Sinaja Egiptu in neustrašen borec za egiptsko-izraelsko zbliža-nje, kar ga je kasneje stalo življenje.
Kamenčki
Misijonske vesti
Ivan Bajec, misijonar v Slonokoščeni obali, vošči vsem blagoslovljeno veliko noč in pravi, da upa, da bo kmalu prišel domov na počitnice po štirih letih.
Aprilska številka »Iz sončne Zambije« prinaša noviice o misijonarjih v tej afriški državi. Tja je prišel kot najmlajši misijonar p. Ernest Jože Benko, minorit iz Štajerske. Tam je že njegov redovni sobrat Miha Drevenšek, ki vodi misijonsko postajo v Ndoli, 320 km od Lusake. Pater Benko se bo moral najprej naučiti domačega jezika fiinjanja, potem šele bo odšel
Moskvo, žal niso spremenili svojega stališča.
Isti večer nam je Tito podrobno razložil, da nismo edini, ki trpimo zaradi Sovjetov. Stalin se je na vso moč trudil, da bi se ga zneb'il, pri čemer ni izbiral metod. Stal je za številnimi poskusi, da bi umorili Tita. »Stalin je uporabil vse mogoče načine, več kot enkrat me je skušal celo zastrupiti,« je dejal Tito.
To zgodbo je pripovedoval Tito, ko smo skupaj večerjali v oficirskem klubu v Za-maleku v Kairu. Presenečeni smo bili, da je Tito pripeljal s seboj svojega kuharja, ki mu je pripravil drugačno večerjo od naše. Tito nam je pojasnil, da je, potem ko je odkril Stalinove spletke, sklenil da mu bo kuhal le osebni sluga in stregel jugoslovanski strežaj, k'i je stal za njim. Svetoval nam je, naj ga posnemamo, kar nas je spravilo v gromozanski smeh. Toda kmalu nato smo pri nas odkrili zaroto, v kateri so hoteli zastrupiti Sovjeti pri nas Naserja. Od tedaj dalje je Naser prevzel Titov sistem. Tudi jaz delam tako.
(Anvar el Sadat, Iz nedokončanih spominov, Kairo 1981).
Bralci pišejo
na deželo misijonarit.
»Zakonski festival« je originalna zamisel misijonarjev v Lusaki. Pater Jože Grošelj piše: »Oktobra meseca smo imeli "zakonski festival”. Povabili smo škofa in slovesnost je trajala cel dan. Podelili smo diplome 48 parom, ki so že vsaj 25 let preživeli v krščanskem zakonu. Letos maja bomo pa zbrali tiste, ki imajo za sabo vsaj 10 let zakona. S tem bi radi dali korajžo mladim, da le ni tako hudo poročiti se cerkveno.«
V župniji sv. Kizita v Lusaki so letos vpisali k verouku 1.400 otrok; verouk je ob sobotah dopoldne. Pri tem pomaga 25 prostovoljnih katehistov. Prostore so dobili tudi v bližnjih šolah.
Kdo daje informacije radiu Trst A?
Tu smo prejšnji teden brali, da se je ob obisku Slovencev iz. Belgije med obvestili po radiu nekaj zamešalo. Goričani ste se upravičeno spraševali, kdo daje informacije radijski postaji Trst A.
Ta teden se je na tržaškem radiu spet nekaj zamotalo. Prizadeto pa je bilo tokrat prosvetno društvo s Tržaškega, ki je poslalo na časnikarski oddelek našega tržaškega radia točno napisano besedilo s prošnjo za objavo med obvestili. Zgodilo pa se je, da so dobili menda časnikarski uradniki od strani Primorskega dnevnika protinavodilo in ravnali so se seveda po tem slednjem.
Podobno, a samovoljno je spremenil naš tržaški dnevnik besedilo istega obvestila. Ko so pa prizadeti prosili za popravek, je časopis še bolj zapletel zadevo; ko se ni opravičil prizadetim, temveč onim, na račun katerih je bila »pomota« natiskana.
-b-k
Koroškemu deželnemu glavarju Leopoldu VVagnerju
Brali smo, da je koroški deželni glavar Leopold Wagner izjavil: »[zgon koroških Slovencev (za časa Hitlerja) je bil nesmiselno in blazno dejanje, ki pa se ne sme naprtiti ljudem sedanjega časa.«
To je res: sinovi niso krivi za zločine očetov. Toda sinovi so dolžni popraviti krivico, ki so jo storili njih očetje. Če tega nočejo storiti, so sokrivi zločina očetov, kajti kdor krivice ne popravi, krivico odobrava.
Sedanja Avstrija res ni kriva za zločine Hitlerjeve Avstrije, toda sedanja Avstrija je dolžna popraviti krivice, ki jih je hitlerjevska Avstrija storila koroškim Slovencem. Ker pa tega noče, je sokriva Hitler jevih zločinov nad Slovenci na Koroškem, pa naj se glavar VJagner s svojo logiko še tako izvija. Popraviti je treba krivico tako, da bodo koroški Slovenci zadovoljni. Kdor krade in kdor Žakelj drži, sta oba enaka, pravi naš primorski pregovor.
(r+r)
Zveza komunistov Jugoslavije in vera
V štev. 16 Katoliškega glasa z dne 22. aprila ste prinesli poročilo o poteku IX kongresa ZK Slovenije. V poročilu pišete: »V zaključnem dokumentu je tudi popravek, ki zadeva odnos do vere. "Komunisti spoštujejo človekovo versko prepričanje in zavračajo vsakršno težnjo, ki postavlja religijo nasproti socializmu ali socializem nasproti religiji. Oboje vodi k političnemu ločevanju vernih in neverujočih delovnih ljudi v škodo skupnih socialističnih interesov".«
V programu Zveze komunistov Jugoslavije iz leta 1959 pa je zapisano, da ZKJ izpoveduje marksistični ateizem kot uradni in za vse člane obvezni svetovni nazor. Glede odnosa do vere pa pravi istotam: »Jugoslovanski komunisti vedo, da religije, ki se poraja in ohranja v razmerah materialne in duhovne zaostalosti, ni mogoče odpraviti z administrativnimi sredstvi. Odpravljena bo z nenehnim razvijanjem socialističnih družbenih odnosov, širjenjem znanstvenih spoznanj in s splošnim stopnjevanjem človeške zavesti. S temi sredstvi se stopnjema uresničuje človekova dejanska svoboda in se odpravljajo materialni in duhovni pogoji za razne zablode in slepila.«
Kaj menite, ali ni nasprotja med programom ZKJ iz leta 1959 in izjavo slovenske Zveze komunistov letos?
Dva bralca iz Gorice
OPOMBA UREDNIŠTVA: V izjavah in v praksi slovenskih in jugoslovanskih komunistov je bilo že veliko drugih kontradikcij in nasprotij v njih zgodovini, od zvestobe togemu stalinizmu in Sovjetski zvezi do smrtnega spora s Stalinom in Sovjeti; od rožnega venca, ki so ga partizani molili med vojno tu in tam po vaških cerkvah, do zapora številnih slovenskih duhovnikov po zadnji vojni, med katerimi sta bila oba poznejša ljubljanska škofa dr. Pogačnik in dr. Lenič; od zadeve z nadškofom in kardinalom Alojzijem Ste-pincem do protokolov med Vatikanom in beograjsko vlado. Nasprotij torej res ne manjka. Zato počakajmo, kaj bo tudi v tej zadevi sklenil kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo junija v Beogradu.
Zasluge m. Terezije za naravno uravnavanje rojstev
Mati Terezija je s svojimi »misijonarkami ljubezni do bližnjega« dosegla, da so s pomočjo inaravnega uravnavanja rojstev močno zmanjšale število rojstev v Kalkuti (za okoli 300.000). Za to pomembno zaslugo pri lajšanju bede in umrljivosti v tem indijskem velemestu so se materi Tereziji v mestu Baroda v zvezni državi Gujarat zahvalili predstavniki indijskih oblasti. Mati Terezija je indijske žene naučila uporabljati metodo naravnega uravnavanja rojstev (Cerkev jo dovoljuje), k'i jo je izboljšal avstrijski zdravnik dr. Joseph Rotzer.
■
■ V srednjeameriški državi El Salvador je bil s 35 glasovi od 60 izvoljen za predsednika ustavodajne skupščine major Roberto D’Aubuisson, ki vodi skrajno desničarsko politično združenje Arena. Zaman so terjali to mesto zase krščanski demokrati, ki so na zadnjih volitvah prejeli največ glasov in 24 poslanskih mest. Premoč skrajne desnice ne obeta nič dobrega, saj se bo levičarska gverila le še zaostrola.
Zeffirellijev film »Jezus iz Nazareta«
Doslej smo o tem filmu slišali le hvalo. Ne duhovniki ne teologi niso videli v njem nobenih pomanjkljivosti. Režiser ima res svoje pravice pri zamisli filmskih likov, a vmdar bi svetopisemskih dogodkov ne smel po svoje pretvarjati.
Vzemimo npr. Kristusovo oznanjenje. Angel pride k Mariji in ji reče: »Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj!« Kako živo nam je pred očmi ta prelepi dogodek iz evangelija. Tu pa se Mariji prikaže na oknu stara ženica, morda njena mati, ki molči in Marija prav tako. In Marija je spočela od Svetega Duha, molimo v Zdravi Mariji. Režiser ni občutil lepote Marijine brezmadežne duše, ni razumel njenega vprašanja, kako se bo to zgodilo, ko moža ne poznam? Naša pesem tako dognano poje: Kakor sonce skozi g laž gre in g laž se ne razbije, takole rojen bil je Jezus iz Marije. Režiser pa vse drugače prikaže Jezusovo rojstvo. Marija ječi v bolečinah, zvija se na tleh in kriči, Jezus prihaja na svet kakor vsi ubogi zemljani, ki je v njih izvirni greh. Spominjam se predavanja velikega teologa msgr. Jakoba Ukmarja v Gorici o Mariji. Rekel je: »Marija je rodila Jezusa brez bolečin, brez babice, ona je bila devica pred rojstvom, ob rojstvu in po rojstvu!«
V filmu se neka »babica« mota okoli Marije, ki leži na tleh nezavestna in se nič ne zmeni za pastirje, ki pridejo molit novorojeno Dete. Babica jih nahruli. Marija jih sploh ne vidi, le Jožef se od nekod prikaže in pastirjem pokaže Detece. Kje je tu naš Božič, pa četudi v idilo zavit, in vendar tako bogat, tako vzvišen ob misli na deviško Mater in njenega Sina?
V filmu je vse preveč hrupa, množice se prerivajo, vpijejo, da ni mogoče slediti Jezusu v zbranosti in je v njem res težko zaslediti Sina božjega — Odrešenika, ki ga oznanja Janez Krstnik. In on? Kako zgrešeno ga je prikazal režiser. Res je bil glas vpijočega v puščavi, a vendar je gotovo imel svoje dostojanstvo in ni rjovel kot obsedenec, ni trgal verig, ko je bil vržen v ječo, ni vpil, da je njegov glas segel do Herodovih soban. Bil je glasnik Jezusov, zato prežet od spoznanja, da ni bil vreden, da odveže jermenje njegovih čevljev.
Še najlepše je prikazana v filmu zadnja večerja, prav tako Jezus pred Pilatom, ki se trudi, da bi ga rešil. Dogodki ob Jezusovem vstajenju bi tudi morali biti bolj evangeljski, a so tako vsakdanje prikazani kakor da se ni nič posebnega zgodilo. Prepričljiva je le Magdalena, ki se zaman trudi, da bi učence prepričala, da je Kristus res od mrtvih vstal.
Izrazila sem svoje mnenje o tem filmu in mnenje mnogih, ki se z mojim strinjajo in so me prosili, da ga objavim.
P. Z.
S TRŽAŠKEGA
Mačkolje
Pomemben praznik. Letos se bolj malo oglašamo v časopisu. Res je, da bi lahko večkrat poročali, kako živimo. Nismo pa pisali o prireditvah kot so bile Prešernova proslava, gostovanje Prosečanov z igro »Slana voda«, razni nastopi naših pevskih zborov in uspeli cerkveni prazniki.
Tokrat pa poročamo, da je bil v nedeljo 25. aprila pomemben praznik, ki ga je organiziralo PD Mačkolje ob svojem 30-letnem življenjskem jubileju. V polni dvorani srenjske hiše so Mačkoljani razvili nov prapor, za katerega je narisal načrt s pomembnim motivom Edi Žerjal, izdelale pa so ga umetniške vezilje iz Slovenije. Prapor je blagoslovil g. župnik Franc Vončina, ki je tudi spregovoril nekaj priložnostnih misli.
Slavnostni govornik je bil predsednik Slovenske prosvete Marij Maver. Zelo navdušeno je bila sprejeta pozdravna pesem praporu, ki jo je ob tem dogodku zložila Ljubka Šorli Bratuž, recitiral pa Peter Smotlak. Na odru so se zvrstili vsi trije domači zbori: mešani zbor PD Mačkolje in oba Slovenska šopka — otroški in dekliški. Gostje v dvorani so z zanimanjem sledili celotnemu programu, ki ga je napovedovala Alenka Deklič. Program je bil primerno dolg in skrbno izbran ter v celoti prisrčno izveden. Mnogim se je ob najvažnejšem trenutku slovesnosti orosilo oko.
PD Mačkolje je ob tej priložnosti prisotne tudi primemo pogostilo z zakusko ob bogato obloženih mizah, na katerih ni manjkalo sladkih dobrot iz kuhinj radodarnih gospodinj in niti prijetne kapljice iz mačkoljanskih kleti.
Ob škofouem obisku u Rojanu
tržaške novice
ut U/.UU. i\djaiaicjaci,
■	‘-‘i	■
V soboto 24. aprila zvečer se je zaključil pastirski obisk škofa Bellomija v ro-janski župniji. V cerkvi je bilo neke vrste sklepno zborovanje. Gospod škof je v daljšem govonu podal pregled svojih vtisov in predloge za nadaljnje pastoralno delo v župniji. Sledilo je nekaj posegov prisotnih vernikov 'in škofova sklepna beseda. Kot bodočo posebno skrb vse župnije je Priporočal dobro poznanje evangelija, zato katehezo za vse stanove, potem skrb za edinost v župniji in končno skrb za bolne in osamljene v župniji, dobrodelnost.
KAKO JE POTEKAL OBISK?
Omenjam predvsem, kolikor se tiče slovenskih vernikov. V soboto pred belo nedeljo ob sedmih zvečer smo sprejeli g. škofa v cerkvi, sledil je pozdrav v obeh jezikih, nato pa običajna sobotna maša za italijanske vernike s somaševanjem vseh štirih duhovnikov, ki delujejo v župniji.
Bela nedelja je bila za g. škofa zelo naporen dan, saj je govoril pri šestih mašah in maševal ob devetih in desetih. Pri slovenski maši ob sedmi uri je bila udeležba skromna, a vseeno lepo sodelovanje in Petje. Ob devetih je bila udeležba dobra, boljša kot ob drugih nedeljah, vendar ni dosegla velikonočne nedelje. V pridigi je g. škof poudaril tri stvari: evangelizacijo, skrb za družino in skrb za mladino, ki je bodočnost Cerkve. Zelo hvaležno so njegovo pridigo sprejeli radijski poslušalci.
Pri spravni pobožnosti v ponedeljek ob Petih popoldne je g. škof govoril o božjem usmiljenju in o pomenu sprave. Šel je tudi v spovednico in kot je pozneje povedal, prvič spovedoval v slovenskem jeziku. Udeležba je bila kar zadovoljiva.
V torek zvečer je bila sv. maša za pokojne iz župnije. Sv. maša je bila skupna za slovenske in italijanske vernike in je bil slovenski jezik v zadostni meni upoštevan tako v besedi kot v petju. Prisotnih je bilo veliko slovenskih vernikov.
V sredo dopoldne sem spremljal g. škofa k našim bolnikom. Obiskal jih je trinajst. Srečanje je bilo povsod zelo prisrčno. Obisk bolnikov je škofu nudil priložnost, da je spoznal hriboviti del naše župnije: Scalo Santo, Vemiellis, Cesarje, Lajnarje, Piščance in tudi Ferluge.
V četrtek dopoldne je prišel g. škof v našo šolo. Najprej se je srečal z osnovnošolci, ki so ga navdušeno pozdravili. Zapeli so mu vrsto pesmi. Spoznal je učence, ki se pripravljajo na prvo sv. obhajilo in petošolce, ki se pripravljajo na prejem sv. birme. Gospod škof je nagovoril učence in jim priporočil skrb za šolo in naj dobro poznajo Kristusa, zato naj radi pre-
birajo evangelije. Ob koncu so se vsi otroci zgrnili okoli škofa kot bi ga poznali že dolgo časa.
Sledilo je srečanje z dijaki nižje srednje šdle, ki je v isti stavbi. Gospoda škofa sta najprej pozdravili dve dijakinji, potem pa ravnatelj Josip Pečenko, ki je v govoru povedal, da škofa spoštujejo vsi Slovenci, tudi neverujoči, zaradi njegove odkritosrčne zavzetosti za Slovence v Italiji, kar je tudi izpričal, da se je naučil slovenskega jezika. Škof je dijakom povedal iste misli kot prej osnovnošolcem. Potem se je še nekoliko ustavil s prisotnimi profesorji in izrekel priznanje njihovemu vzgojnemu delu.
V četrtek zvečer ob osmih je bilo srečanje g. škofa s skupino naših vernikov v Marijinem domu. Udeležba ni bila ravno velika, vendar je bilo nekaj Marijinih družbenk, člani pevskega zbora, župnijski pastoralni svet, predstavnice Vincencijeve konference in nekaj drugih. Gospod škof je spet poudarjal potrebo po stalni kate-hezi. Prišlo je do debate, v kateri se je pokazalo, da je stalna kateheza za vsako starost težko izvedljiva.
V soboto popoldne ob treh je bilo prisrčno srečanje z našimi skavtskimi skupinami v Marijinem domu. Prisotnih je bilo okoli 40 skavtov in skavtinj. Po predstavitvi je spregovoril g. škof in priporočal skavtom tri stvari: Povsod naj se izkažejo kot skavti, po evangeliju naj spoznavajo Kristusa — biti kristjan je mnogo več, kot biti skavt — in še odlikujejo naj se po dobroti.
PASTIRSKI OBISK — ŽUPNIJSKE DUHOVNE VAJE
Ljudje so mi rekli, da so čutili tedenski pastirski obisk kot neke vrste duhovne vaje. Že to je nekaj pozitivnega. G. škof živahno in prepričljivo govori, posebno v italijanščini. Ima tudi veliko lahkoto, da ustvari stik z ljudmi, kar vse ugodno vpliva. Osnovna ideja njegovega obiska je bil evangelij, stalno oznanjevanje božje besede, predvsem po skupinah. Gotovo ceni redno oznanjevanje božje besede pri nedeljski maši, kadar je zbranih največ ljudi in potem katehizacijo otrok v šoli, čeprav tega ni poudarjal.
Za kaj naj se trudi vsak kristjan, je lepo povzeto na spominskih podobicah, ki jih je g. škof osebno delil ob sklepu pastirskega obiska: Prebirati evanvelij - živeti v božji milosti - imeti svoje mesto v Cerkvi, da bi bolje ljubili brate in sestre. (G. škof ni imel spominskih podobic s slovenskim besedilom, a je obljubil, da si jih bo oskrbel.)	Stanko	Zorko
Zahvaliti se moramo slovenski Cerkvi in duhovniku
Objavljamo nekaj odstavkov iz govora, ki ga je imel predsednik Slovenske prosvete Marij Maver ob razvitju prapora PD Mačkolje v nedeljo 25. aprila:
V začetku so bili težki časi, ali delali ste Z veseljem, z vero in upanjem v današnji lepši dan. In ta dan je prišel. Danes ste lahko ponosni na opravljeno delo: na svoje Pevske zbore, na svoje dramske nastope, na svoje kulturne večere... Danes slavite 30 let svojega kulturnega dela...
Vi ste v malem za slovenstvo naredili to, kar so drugi naredili vsak na svojem področju. Niste zakopali svojih talentov... Delo posameznika ali delo majhnega društva je prav tako pomembno kot delo velike Ustanove. V velikem mozaiku slovenstva je vgrajen tudi vaš kamenček, tudi vaše društvo. Brez njega bi v tem mozaiku nekaj manjkalo, bi v mozaiku zijala luknja...
Slovencem niso bile razmere v zgodovini nikoli naklonjene. Srednji vek, Turki, Francozi, Habsburžani, Nemci — vsi so nam stregli po življenju. A reševala nas /e naša volja do življenja, naše delo, naše kulturno delo. Nismo imeli republike, nismo imeli vojske — naši fantje so se vojskovali pod tujimi gospodarji — a imeli smo kulturo: najprej ustno izročilo, nato knjige, ki so nam jih izdajali duhovniki.
Tu mi prihaja na misel še eno važno dejstvo: kako je bilo slovensko ljudstvo vedno tesno povezano s svojo Cerkvijo, s svojimi duhovniki. Slovenske skupnosti v Zgodovini ni ustvarjala politična oblast, ampak predvsem Cerkev: z ohranjanjem in Sojenjem slovenskega jezika, z ustvarjanjem slovenske kulture in zavesti. Dejstvo, da smo Slovenci vzdržali v zgodovini, smo Pogosto imenovali čudež, slovenski čudežne se moramo komu zahvaliti za ta slovenski čudež, je to v prvi vrsti slovenski Cerkvi in njenemu duhovniku.
Tudi vi ste bili pri svojem delu tesno povezani s Cerkvijo, s svojimi duhovniki. Nikoli niste bili pri svojem delu sami: duhovniki so vam stali ob strani, vam dajali poguma, vam z nasveti in konkretno pomagali.
Ne pozabite na to: Cerkev nas je v zgodovini reševala, ona je bila tista, ki nas je ohranjala. Cerkev zavzema v slovenski zgodovini prvo mesto: ni ga področja, kjer ne bi kot prvi zastavil svoje moči za slovenstvo prav slovenski duhovnik: prvi spomenik slovenskega pismenstva, prva slovenska knjiga, prva slovenska povest, prva slovenska založba, prva slovenska gimnazija, prva slovenska zadruga, prva slovenska univerza: povsod je bil duhovnik zraven. In še bi lahko naštevali. Krščanstvu se moramo Slovenci zahvaliti za to, kar smo, za to, kar imamo. Zaradi tega je danes naravnost smešno in krivično, če si kdo hoče ustvarjati monopol nad slovensko kulturo, morda celo nad vsem kulturnim delom.
Zavedati pa se moramo tudi, da nas ne kultura ne politika ne gospodarstvo in ne vem še kaj ne bodo ohranili pred izumrtjem v teh krajih, če v nas ne bo volje do življenja, če v naših razredih ne bo otrok, če ne bo mladih, le čemu še naša kultura, čemu nam bodo lepe stavbe in domovi? Slovenci v zamejstvu potrebujemo ne samo globalni zaščitni zakon in ne samo kulturo, ampak predvsem mladih ljudi!
Katoliške šole v Franciji
V Franciji obiskuje katoliške šole okrog 61 odstotkov mladine. Tudi sedanja francoska vlada jih ne bo ukinila, kakor kaže, saj se mora ozirati na mnenje občanov, katerih 81 odstotkov zagovarja potrebnost teh šol.
.
t«
Škofova vizitacija pri Novem sv. Antonu
V dneh od 2. do 14. maja bo škof Bello-mi obiskal to župnijo. Po določenem načrtu bo prišel v stik z verniki dve nedelji, 2. in 9. maja, ko bo imel po tri maše, in druge dneve med tednom, ko so na programu: v ponedeljek 3. maja ob 19. uri marijanska pobožnost, v torek 4. maja ob 16. uri adoracija v kapeli, v četrtek 6. maja ob 18.30 ura molitve za duhovne poklice, ob 20. uri pastoralni svet, v petek 7. maja ob 18. uri sv. maša za bolnike, v soboto 8. maja popoldne obisk skupin župnijskega krščanskega nauka, v ponedeljek 10. maja ob 17.30 bo z ljudmi tretje starostne dobe v ul. Paganini 6, v sredo 12. maja obisk župnijske KA, ob 19. uri maša in birma, v četrtek 13. maja ob 18. uri maša za rajne in v petek 14. maja ob 19. uri v zakristiji zaključni shod.
Za slovenske vernike bo g. škof maševal v nedeljo 9. maja ob 8. uri, v četrtek 13. maja pa bo dopoldne obiskal slovenske otroke osnovne šole v ul. sv. Frančiška 25.
Obiskal bo tudi bolne in ostarele po domovih, če bodo izrazili željo, potem redovne skupnosti in šole.
Priznanje slovenskima šolama
Ob 800-letnici rojstva sv. Frančiška Asiškega so se marsikje zvrstile številne slavnosti in pobude, da bi približali tega velikega in zaslužnega svetnika čim večjemu številu ljudi.
Asiškega ubožca, kot tudi pravimo sv. Frančišku, so se spomnili tudi v tržaških osnovnih šolah. Poseben odbor za proslavo omenjene obletnice je pod pokroviteljstvom šolskega skrbništva v Trstu povabil slovenske in italijanske osnovnošolce na Tržaškem, naj se z risbami in besedili spomnijo tega svetnika. Vabilu se je odzvalo 25 tržaških osnovnih šol ter poslalo na razstavo 375 risb in sestavkov. Med temi šolami sta bili tudi dve slovenski: »O. Župančič« od Sv. Ivana in »F. S. Finžgar« iz Barkovelj.
Pred kratkim je bila v tržaški Pomorski postaji razstava teh del ter nagrajevanje. Prvo nagrado je prejela šola »Grego«, drugo pa šola »O. Župančič«. Svetoivansko slovensko osnovno šolo so pod vodstvom učiteljice Stanislave De Luisa Žerjalove zastopali učenci in učenke 5. razreda. Priznanje pa je prejela tudi barkovljanska šola: predstavnik 5. razreda (izžreban je bil Igor Bole) je povabljen v Assisi, kjer bo s sovrstniki iz cele Italije tri dni.
Vsem udeležencem pa tudi učiteljem čestitamo za tako lep uspeh.
Bogat duhovni dar
Približno 1950 let je preteklo od Jezusove smrti in vstajenja. V Cerkvi, njegovi vidni ustanovi na zemlji, se menjavajo dobe miru in preganjanja. Človeška kri se zaradi tega pričevanja še vedno preliva zdaj tu zdaj tam, čeravno v bolj posameznih skupinah. Vendar živimo v dobi, ko nas papež Janez Pavel II. opozarja, naj bomo pripravljeni na težke preizkušnje, ki bodo od nas veliko zahtevale, morda tudi življenje za Kristusa, kakor beremo v Katol. glasu z dne 15. aprila 1982.
Težke preizkušnje čakajo morda prav nas, ki živimo ob koncu dvajsetega stoletja po Kristusovem rojstvu. Te preizkušnje bomo z božjo pomočjo prestali samo, če bomo s svojim življenjem dnevno pričali, da smo res pravi kristjani, to je, da v nas prebiva Kristus.
* * *
Tržaški Marijini družbi, ki vsako leto v velikonočnem času oskrbi večdnevno duhovno obnovo za žene in dekleta, smo zelo hvaležne za ta bogati duhovni dar, ki nam da možnost, da se v veri poglobimo in v krščanskem življenju utrdimo. Letos je vodil duhovno obnovo g. Franc Prelc, župnik iz Portoroža. Naj mu Bog bogato poplača ves trud, ki ga je imel s pripravo devetih govorov na podlagi pokoncilskih naukov.
V glavnem je vse slonelo na Jezusovih besedah: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil.« že zapoved Stare zaveze: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« ni lahka. Nova zapoved pa je še težja. Kdo more ljubiti, kakor nas Bog ljubi? In vendar rii nemogoče, sicer bi Jezus te ne dal. Tudi zgodovina prvih časov krščanstva nam to potrjuje, saj so pogani govorili: »Glejte, kako se ljubijo med seboj!«
Skušajmo se tudi mi poglobiti v to zapoved ljubezni po božji volji, da bodo po naših delih in življenju drugi spoznavali Boga, ki je danes od mnogih pozabljen ali nepoznan. In vendar Bog vsakega člo-
veka ljubi, želi, da bi ga spoznal, in si s tem zagotovil srečno večnost. - Udeleženka
Domjo
V soboto 1. maja bo slovesno poimenovanje slovenske šole pri Domju po učite-Ijioi, pisateljici, ustanoviteljici revije »Galeb« Mari Samsi. Slovesnost bo ob 16. uri ob navzočnosti oblasti, občinskih upraviteljev, šolskega osebja, kulturnikov in krajanov. Po želji pripravljalnega odbora naj bi poimenovanje pomenilo tudi poudarja-janje slovenskega bistva in slovenske prisotnosti v najbolj industrializiranem in torej najbolj dinamičnem predelu občine Dolina.
Boršt
V nedeljo 25. aprila je bila dvorana pri sestrah, kjer se vrše župnijske prireditve, izredno napolnjena; imeli smo proslavo leta 1982, ki so ga Združeni narodi razglasili za »Leto osamelih in v leta stopajočih«.
Od petih popoldne dalje smo imeli več kot poldrugo uro trajajoče prisrčno srečanje s člani in članicami župnijske skupnosti, ki preživljajo svojo tretjo ali celo četrto življenjsko dobo. Z osebnim obiskom so bili povabljeni zlasti oni, ki zaradi bolehnosti žive osamljeni in morda nekateri tudi pozabljeni od sorodnikov. Nekatere so pripeljali dobrotniki. Škoda, da se nekateri niso opogumili, da bi prišli
bila kar razigrana in je na prireditvi zapela nekaj vrstic pesmi iz svoje mladosti.
Prireditev so pričeli otroci osnovne šole, ki so pod vodstvom učiteljice Karmen zapeli in delno na inštrumente igrali tri pesmi. Nato so nasmejanih obrazov pod vodstvom sester-vrtnaric otroci iz vrtca prikazali in s petjem izrazili nekaj šaljivih prizorov.
S posebno občutljivostjo je občinstvo spremljalo igro »Vonj nevidnega cveta«. Od lastnih otrok neoskrbovano mater reši skupina mladih s postrežbo, da je zdravstvena ustanova ne odpelje v dom ostarelih, ko ko je pa »tako navezana na dom in noče iti med tujce«.
V nagovoru je župnik nakazal nekaj rešitev, kako naj bi v leta stopajoči preživeli svojo življenjsko jesen čim bolj vedro s tem, da se ne izločijo iz družbe in da ob sebi primernih zaposlitvah, zlasti z dobrimi deli, olepšajo sebi in okolici utrip življenja.
Ob zvokih velikonočne pesmi in pritrko-vanju zvonov je po zaslugi' redovnih sester in nekaterih faranov v veselem razpoloženju potekla pogostitev ob čaju in pecivu. Iz mnogih ust je bila izrečena pohvala za lepo doživetje z željo, naj bi se v prijazni dvorani večkrat pripravila podobna župnijska srečanja.
Porast duhovnih poklicev na Irskem
Število duhovniških in redovniških poklicev se je leta 1980 na Irskem dvignilo za dvajset odstotkov. Ta porast je razviden iz ankete, ki jo je izvedla komisija za raziskave in razvoj pri irski škofovski konferenci.
Marija Mislej: »Mirijade«
Tržaška pisateljica Mafija Mislejeva je pred veliko nočjo izdala svojo tretjo knjigo: Mirijade. Kakor obe prejšnji, Ribe, morje in asfalt ter Blesk je tudi ta slednja polna globokih misli in čustev, nekak dnevnik, ki ga je pisala daleč od doma, v objemu gorskih vršacev, v idilični naravi jesenskih barv, v beli snežni opojnosti zime in v prebujajoči se pomladi. Knjiga ima 44 sestavkov, ki bralca seznanjajo s čutečo žensko dušo, katera trpi zaradi nerazumevanja ljudi, zaradi krivic in nesoglasja, ki vlada v svetu, ki pa ne zgublja poguma in ponavlja s svojo umrlo prijateljico, da je vseeno življenje lepo, zelo lepo!
Beseda včasih zaboli bolj kot udarec, a vendar se pisateljica ne vda. »Dalje moraš, ne smeš priznati poraza. Treba je vztrajati in začeti plesti nove niti...«
Mimo potresnega področja jo pelje pot na novo službeno mesto, stoosemdeset kilometrov daleč od Trsta, Rdečega mosta in barkovljanske obale. Le soteske in predori ji krajšajo pot do novega cilja.
Domovina gre z njo in domača beseda tudi, »kajti beseda je ujeta v strunah srca in strune srca živijo povsod, tudi z menoj v tujini...«
Spominja se junakov, ki so padli samo zato, ker so ljubili slovensko besedo, slovensko pesem: Finka Tomažiča in njegovih tovarišev v trpljenju in smrti. Ob misli na rojaka Iga Grudna, »ki je ljubil vsak kot naših tal, šumeče bore, njive in ograde, ki je s svojo hrepenečo pesmijo vse očaral,« razpleta dalje: »Nabrežina rase in cvete vsak dan, a polja so zapuščena, breg s trtami že last tujca. Nad morjem vstaja novo naselje belih dvorcev. Ko bi naši dedje vstali iz grobov, še solz bi ne imeli, ko bi zrli na svojo prodano grudo...«
Šola ni še dozidana. Zgnetli so jih po zasilnih zasebnih blokih. Pogled na sončni Mangart ji vliva poguma, vprašujoče otroške oči pričakujejo, da jih vpelje v življenje. Misli na druge malčke, ki jim je ob slovesu obljubila: »Jeseni nasvidenje!« Boli jo, ker se jim je zlagala.
Kot sveži šopek sredi puščave se zablestijo »Mirijade«, posvečene obisku clevelandske mladine naši Primorski. V viharnem večeru so nastopili »in nam vlili čašo opojnosti... Plesalci so se mi zdeli v svojih razkošnih nošah kot mirijade zvezd na nebu. Pesem in ples... Tenčice so kakor beli golobi preletele Belo Krajino, kjer je doma Župančičev Ciciban, preletele zeleno Štajersko, odšle na Gorenjsko, kjer Sava šumi in poje Prešeren... Bili smo si morda za en sam večer bratje in sestre, potomci Prešernove Zdravice...«
Marija Mislejeva je oseba globokih čustev, razumevajoča in dovzetna za človeško besedo in krivice mogotcev, ki jdm je denar vse. V montažni hišici se sreča z ženo. Mož je težko bolan, sin zaman išče zaposlitve. V tesnih prostorih vlada beda. Ni ognja, ni vode, ni luči. »Odvzeli
so nam jo, ker nismo mogli plačati zadnjega računa.«
Potem gre dalje do novega kraja trpinov. Do rudnika v Rablju. Od Cronina sem, ki je spisal pretresljivo povest »Zvezde gledajo z neba«, se razmere v rudniku niso dosti spremenile. »Kdo naj danes še gre 640 metrov globoko za borno plačo? Kdor gre, je naš človek. Dnevno prihajajo iz Bovca in žarometi jim kažejo pot v globino. Se bodo vrnili?«
V Rablju živi naša pesem. Neutrudno jo goji slovenski duhovnik že 30 let.
»Vi veliko trpite, gospod, vaše srce boleha,« sem ga nagovorila. On pa mi je dal bogat odgovor: »Mi vsi smo še premalo izkusili trpljenja, da bi lahko kaj dali sobratu.« Te globoke besede človeka, ki prihaja iz dežele Martina Čedermaca so me globoko pretresle...
Zabrnijo strune srca. Išče ga na domu kot nekoč, a ji povedo, da je za rešetkami v velikem mestu. V trenutku se v njej vse razdrobi, a veruje še vedno v njegovo nedolžnost. Gre, da ga obišče. Paket nosi v rokah. V njem so dobrote, ki jih je pripravila njegova mati. Prosi vratarja, da bi ga videla, mu izroči paket. Ni bilo usmiljenja ne zanjo, ne zanj...
... »Sedaj je vse mirno. Spet dihaš svobodo in domači pes te gleda z ljubeznijo. Za hišo ti zorijo lešniki in ti pospravljaš otavo... Rada bi še enkrat tiho sedela pred hišo in te držala za roko. Tedaj bi bila končno oba umirjena. Najina ljubezen bi brez strahu prvič vzvalovila v svit noči in poti b'i ne bile več tako težke...«
Zasanja v drugo ljubezen... »Danes je tvoj rojstni dan. Morda, ko si se rodil, je bil tudi prav tak lep dan, zato so ti poti ravne... Moja pot je težka, zato se nikdar ne sreča s tvojo. Ne bi je zmogel. Včasih si mislim, kako bi bilo lepo v dvoje po tvoji poti. Zdravstvuj! je moj klic in moje voščilo. Najini poti sta ločeni...«
In zopet pravi: »Vzcvetelo je zame samo eno poletje. Prelepo je bilo, da bi trajalo, zato je odšlo s hladno jesenjo...«
... »Dva tedna pred koncem pouka so nekateri zapustili šolske klopi. Nihče ni vprašal po končnih izidih. Odšli so k morju, v Lignano. Lepo se jim godi, zakaj bi spraševali po ocenah? Mene sprašujejo, zakaj sem zašla v te hribe. Dolga leta sem čakala, da postaneš vendarle človek, a sem se motila. Danes sva si tujca in jaz sem bogatejša za nova izkustva...«
Poslavlja se ob rdečem rododendru, »ki je letos tako pozno vzcvetel in razdaja svojo lepoto tolikim očem«. Ne bo ga utrgala, v mestu bi se cvetje usulo. »Jutri se vrnem. Jutri? Kje je še jutri? Jutri pomeni prestati noči, dneve in mesece, zimo in mraz, veter in led. Udarci kladiva bodo ropotali in mi razbijali srce. A treba je graditi kljub vsemu stopnice, predore, dvigala, mostove, da se svet oplodi za svoj lepši prihod, moj dragi rododendron...«	Zora Piščanc
V RUPI bo 1. in 2. maja tradicionalni
PRAZNIK FRTALJE
Oba dneva se prireditev prične ob 16. uri.
V soboto 1. maja nastopijo: dramska skupina PD Štandrež z
veseloigro »Podlaga zakonske sreče«; mešani zbor iz Vrtojbe, mladinski zbor Rupa-Peč; ansambel Lojzeta Hledeta iz Števerjana. Priložnostni govor bo imela pokrajinska odbornica Marija Ferletič.
V nedeljo 2. maja pa je na programu nastop mešanega zbora
iz Trsta, moškega zbora »Valentin Stanič« iz Levpe pri Kanalu, ženskega zbora iz Žiro v v Poljanski dolini ter ansambla »Zamejski instrumentalni kvintet« iz Števerjana.
Deloval bo dobro založen buffet. V primeru slabega vremena se prireditev prenese na prihodnjo nedeljo.
Mavhinje
Poimenovanje osnovne šole. Končno bo tudi ta šola dobila svoje ime. Po raznih razpravah in nasprotujočih si mnenjih je prišlo do sporazumne rešitve, naj se šola poimenuje po pesniku slovenskega polja, cvetic, pomladne svežine in lepote Josipu Murnu Aleksandrovu (1879-1901). Za to priložnost je dala krajevna občinska uprava obnoviti celotno šolsko poslopje in uredila prostor pred stavbo, domačini pa so se posebno izkazali v nabiralni akciji z velikodušnimi prispevki. Slovesnost bo to nedeljo 2. maja ob 16. uri.
Enorazredna slovenska šola v Mavhinjah se je pričela že leta 1854 in delovala do zloglasne Gentilejeve reforme 1923. Ponovno je šola začela redno delovati po drugi svetovni vojni. Na začetku tega stoletja je imela 120 učencev, danes jih je v treh razredih komaj 13, kar zgovorno priča, da je življenjska sila naših ljudi v upadu. In to je senčna stran ob poimenovanju te naše šole.
Romanje k Novi Štifti na Dolenjskem.
Že veliko let opravimo župnijsko pomladansko romanje 25. aprila. Letos je bila ta dan nedelja, zato smo poromali v soboto 24. aprila. Cilj letošnjega romanja je bila Marija Vnebovzeta pri Novi Štifti na Dolenjskem. Že zjutraj se je napovedoval lep sončen dan, ki nas je potem tudi spremljal. V udobnem avtobusu nas je bilo 55 romarjev.
Po avtocesti smo mimo Postojne prišli do Unca, tu zavili na Rakek in dalje do Nove Štifte pri Ribnici. V cerkvi, kjer stoji pozl&čen in posrebrnjen oltar z reliefom Marije vnebovzete, je domači župnik opravil sv. mašo. Pater frančiškan, ki nas je prijazno sprejel, nam je med mašo najprej povedal kratko zgodovino te božje poti, nato pa nas spodbujal k češčenju Device Marije, h kateri so se v preteklosti vedno zatekali naši predniki.
Po ogledu božjepotne cerkve in občudovanju mogočnih lip smo se odpravili najprej v Kočevje, kjer smo obiskali farno cerkev, ki je tudi edini spomenik iz preteklosti. Dalj časa smo se ustavili v Ribnici, kjer srno imeli kosilo. Vse nas je prevzela veličastna cerkev; muzeja suhe robe pa si nismo mogli ogledati, ker je bil zaprt.
Pozno popoldne smo se odpravili proti Ljubljani. Med potjo smo se ustavili v Velikih Laščah, kjer smo videli spomenik Franu Levstiku, dalje ob poti tudi spomenik Primožu Trubarju. V Ljubljani smo se povzpeli na grad, odkoder smo imeli pogled na mesto, ki se širi na vse strani. Po krajšem postanku na avtocesti smo se zvečer vrnili srečno domov. Mnogi romarji so izrazili željo, da bi oimprej spet kam poromali. Nekaj zbranega denarja so poklonili za kapelico v Cerovljah. Dobrotnikom Bog povrni!
Misijonsko pismo iz Hongkonga
Za veliko noč se je iz Hongkonga oglasil salezijanec g. Stanko Pavlin. Zahvaljuje se za Katoliški glas, ki ga redno dobiva po zračni pošti in vošči blagoslovljeno veliko noč vsem prijateljem in dobrotnikom. Poroča, da bo za veliko noč prejelo krst večje število odraslih katehumenov, še več pa se jih pripravlja na krst, ki ga bodo prejeli na veliki šmaren 15. avgusta.
Iz Kitajske pa poroča naslednji dogodek: V Šanghaju živi duhovnik salezijanec. Po vojni je bil že večkrat zaprt 'in na prisilnem delu. Sedaj je slučajno doma. Pa se zgodi, da ga neki dan obišče neznanec (ki pa ni bil neznanec, temveč je policijski agent). Med njima se začne razgovor, med katerim »neznanec« povabi duhovnika, naj zapusti Šanghaj, češ da se ni nič poboljšal, da ima preveč prijateljev, ki ga obiskujejo (namreč za sv. mašo, ki jo daruje na domu). Duhovnik se začne izmikati, da ima bolnega brata, da ima sestra revmatizem, da je drug sorodnik bolan na
srcu, neki drugi sorodniki da so že ostareli in potrebni pomoči. Razgovor se raztegne na tri ure in se približa čas kosila. Tedaj omeni duhovnik neznancu, da bi se prileglo, ko bi skupno potolažila želodce. Med tem se je vrnil tudi duhovnikov nečak, ki je profesor na neki srednji šoli. Kot tak mora biti na zunaj vsaj v liniji. Zato je navidez dal prav agentu, češ da je njegov stric res še po starem, da ne razume novih časov.
Duhovnik je odvrnili, da gre pri tem za filozofska vprašanja, kjer ima vsaka glava svojo pamet, za čustveno sentimentalnost, ki ne more biti pri vseh enaka. Na koncu se zedinijo, da bo nečak pazil na strica, da se poboljša. In gredo skupno h kosilu.
Duhovnik je razumel lekcijo in je sporočil prijateljem, naj ga manj obiskujejo (za mašo), naj bolj pazijo, kdo nosi sv. obhajilo po hišah in komu sv. obhajilo delijo, ker niso vsi kitajski kristjani kot sv. Tarcizij in niso vsi bolniki v resnici spokorjeni grešniki. Ostal pa je doma.
Tudi to je znamenje novih časov na Kitajskem.
Vodstvo slovenskih goriških skavtov vabi svoje člane, prijatelje in starše na
JURJEVANJE
ali
SLOVESNE OBLJUBE SVOJIH ČLANOV v Jamljah v soboto dne 1. maja ob 10. uri.
Program se začne že v petek 30. aprila ob
15,30	v Doberdobu, ko bodo razne skavtske igre in štafeta (Doberdob - Jamlje -Dol - Poljane - Doberdob). Ob 18,30 skupen odhod peš v Jamlje, tam postavljanje šotorov in taborni ogenj.
Šport:
Občni zbor ŠZ Soča
ŠZ Soča je nastalo pred letom dni, združuje pa v svojih vrstah mladino iz vseh krajev sovodenjske občine. V četrtek 22. aprila je imelo svoj prvi redni občni zbor po ustanovitvi. Bil je v prostorih gostilne Ožbot v Rupi, udeležilo pa se ga je precejšnje število članov in somišljenikov. Prisotni so ocenili delovanje v preteklem letu. Aktivna je bila predvsem ženska odbojkarska ekipa, delalo se je pa tudi na tem, da bi zaživela še moška. Odbojkarice vadijo v občinski telovadnici v Štandrežu, deloma pa tudi na odprtem igrišču pri Kulturnem domu v Sovodnjah. Združenje upa, da se bo njegova dejavnost z dograditvijo občinske telovadnice v Sovodnjah lahko zelo razširila in popestrila.
Občnega zbora sta se udeležila tudi dr. Karlo Brešan iz Gorice in Mario Soban iz Jamelj. Prvi je prinesel pozdrave ŠZ 01ym-pie, drugi pa domačega športnega združenja.
I. MOŠKA DIVIZIJA
Libertas-Olympia 3 : 0
(15 : 12, 15 : 4, 15 : 8)
Mlada ekipa goriške 01ympie ni mogla vzdržati navala izkušenih nasprotnikov. Prvi niz so sicer naši fantje izgubili za las potem ko so precej časa vodili, nato pa si niso znali več opomoči.
I.	ŽENSKA DIVIZIJA
Olympia-Intrepida Mariano 3 : 0
(15:7, 15: 1, 15:8)
01ympia: K. in M. Bertolini, Šuligoj, Klanjšček, Mažgon, Olivo, Perše,
Tekmo so Goričanke začele sicer precej površno, a so takoj popravile napake in pokazale vidno tehnično premoč Nasprotnice niso znale reagirati in so predvsem v prvem in drugem nizu popolnoma popustile; v tretjem so Furlanke skušale preiti v ofenzivo, a jim ni uspelo in so morale priznati poraz. - G. R.
MOŠKA D LIGA
Olympia Terpin-La Talpa 3 : 2
(15 : 9, 8 : 15, 15 : 5, 5 : 15, 16 : 14)
01ympia Terpin: Cotič Š. in M., Špacapan M., Dornik R., Terpin D. in S., Černič Marjan.
Goriška 01ympia Terpin se je morala tudi tokrat pošteno potruditi, da je osvojila dve dragoceni točki, ki sta ji nujno potrebni za napredovanje v višjo ligo. Nedvomno so Goričani svojega nasprotnika podcenjevali, kar se je izkazalo predvsem v četrtem setu, ko je 01ympia Terpin po lahki zmagi v tretjem nekoliko popustila in z nekoncentrirano igro ter z nerodnimi napakami izgubila set. Zadnji set je bil vseskozi izenačen, čeprav so naši menjali igrišče s točko prednosti. Zopet so tedaj popustili in nasprotnik je to izkoristil, da je povedel celo na 14 : 13. Skoraj nemogo če je bilo sedaj zmagati, vendar je Olvm-pia-Terpin napela vse moči in z nekaj točnimi akcijami dobesedno iztrgala Tržačanom zmago iz rok. Od odigranih tekem je bila ta verjetno najbolj napeta, saj je bila zmaga negotova vse do zadnje žoge. Žal je bilo sojenje preveč pristransko, kar je kvarno vplivalo na igralce Glympie Terpin, ki so poleg tega pod psihološkim pritiskom, katerega na vsaki tekmi povzroča boj za dragocene točke, saj bi poraz od sedaj naprej pomenil izločitev iz potegovanja za napredovanje v ligo C2. Ostajajo jim tako še tri tekme, izmed katerih bo skoraj gotovo zadnji derby odločal o drugem mestu na skupni lestvici. - D. T.
Zasluženo priznanje
Gospa Ana Offizia Brezigar je za svoje 30-letno zvesto in zgledno delovanje v Katoliški knjigarni v Gorici prejela odlikovanje Trgovske zbornice. Iskreno čestitamo! ★
»Novemu Matajurju« za jubilej
Glasilo beneških Slovencev »Novi Matajura doživlja lep jubilej: izšla je dvestota njegova številka. Naravno je, da se tega jubileja veselijo vsi, ki se zavedajo njegovega pomena za narodno osveščanje naših beneških rojakov. Med njimi smo tudi mi pri »Kafol, glasu«. Naj bi tudi Beneška Slovenija dočakala dan, ko bo z ostalimi Slovenci v Italiji postala deležna celostne narodne zaščite, ljudstvo brez strahu in zadrege slovensko govorilo, molilo in pelo, mladi rod pa se v materinem jeziku in iz slovenskih knjig oblikoval v značajno ljudstvo, ki mu bodo še naprej drage svetinje, katere je pisatelj Ivan Cankar ovekovečil z besedami: mati, domovina, Bog!
OBVESTILA
Maša za edinost bo v Zavodu sv. Družine v Gorici v sredo 5. maja ob 17. uri.
Seja Zveze slov. katol. prosvete bo v ponedeljek 3. maja na sedežu ob 21. uri. Priporočamo točnost!
Srečanje bolnih in ostarelih bo v četrtek 13. maja v Zavodu sv. Družine v Gorici: zbiranje ob 15. uri; ob 15.30 spravno bogoslužje in spoved; ob 16.30 sv. maša in nato veselo srečanje v dvorani.
Mešani zbor »Lojze Bratuž« bo imel koncert v Milanu v bivši notranji cerkvi S. Maurizio al Monastero Maggiore na Corso Magenta v nedeljo 9. maja ob 16.30. Pred koncertom bo ob 16. uri mesečna maša za Slovence v zunanji cerkvi S. Maurizio. Zbor bo pel med mašo, na koncertu pa bo izvajal polifonske pesmi in slovenske umetne ter ljudske v raznih priredbah.
Osnovna šola v Mavhinjah vabi na slovesno poimenovanje po pesniku Josipu Murnu, ki bo v nedeljo 2. maja ob 16. uri. (V prejšnji številki je bilo pomotoma zapisano dne 20. maja.)
Mesečna maša za edinost bo v Marijinem domu, ul. Risorta 3 v Trstu v ponedeljek 3. maja ob 17,30. Sledi razgovor ob diapozitivih.
Izlet v Rezijo. Društvo »A. Gregorčič« v Gorici prireja v nedeljo 16. maja izlet z avtobusom v Rezijo pod strokovnim vodstvom prof. P. Merkuja. Prijave sprejemajo odborniki društva ter uredništvo Katoliškega glasa do 10. maja. Cena za prevoz z avtobusom 7.500 lir. Skupno kosilo. Odhod iz Gorice ob 8. uri zjutraj.
V Društvu slov. izovražencev v Trstu, ul. Donizetti 3, bo v ponedeljek 3. maja ob
20,30	večer, posvečen spominu prof. Otona Muhra ob 10-letnici smrti. Govoril bo Saša Martelanc.
Vabimo na molitveno bogoslužje ob svetovnem dnevu molitve za duhovniške poklice, ki bo v petek 7. maja v kapeli šolskih sester v ul. delle Docce pri Sv. Ivanu v Trstu od 18. do 19. ure.
Molitev - edinstvena revolucija. Tak je naslov zadnje rakovniške Knjižice, ki je pravkar izšla. Napisal jo je Nicola De Martini, prevod pa je oskrbel Lojze Dobravec. Dobi se pri Fortunatu v Trstu in v Katoliški knjigami v Gorici. Cena 500 lir.
Popravek
V Katoliškem glasu z dne 22. aprila je bilo v članku pod naslovom: »Butalci« v izvedbi dijakov srednje šole F. Erjavec pogrešeno napisan priimek dijakinje, ki se mora glasiti Kristina Ternovec in ne Trnovec. Na željo staršev popravljamo in se opravičujemo.
DAROVI
Za	Katoliški glas: Ana	Kovic 21.000	lir.
Za	cerkev	v Števerjariu: Frančiška	Ve-
lušček 100.000; sestra Marica in otroci v spomin Antonije Karara 50.000; Fiorella Gravnar 50.000; Robert Beretta 50.000; Zorka Rožič 50.000; družina Tinta 100.000 lir.
Za	pevsko	sobo v Rupi:	N. N. 200.000	lir.
Za	cerkev	na Opčinah:	družina Eriman
v spomin na starše 15.000; Meri Škenlavaj-Hrovatin 10.000; družini Možina in Malalan, botri in sorodniki ob krstu Andrej ke 100.000; Anton De Bernardi ob drugi obletnici smrti žene Silve 20.000; družina De Feo ob krstu sina Štefana 20.000; dr. Vladimir Turina 10.000; družina Vremec ob četrti obletnici smrti moža in očeta Alberta 50.000; razni 11.000; N. N. za popravilo orgel namesto cvetja na grob Giordana Trento 30.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Ivana Čehovin 20.000; družina Tudor Bastiani za potrebnega 20.000 lir.
Za cerkev na Banah: N. N. 10.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: Ivana Ambrožič, Trst 50.000; N. N., Dolina 50.000; N. N., Domjo 10.000; N. N., Domjo 10.000; N. N., Trst 20.000; E. Ž., Trst 10.000; Avre-lija Marušič, Trst 10.00; Bice Butinion, Trst 5.000; Maria Tomasi, Trst 10.000; sestre Stopar, Trst v spomin na pok. Lijo za njen rojstni dan 10.000; družina Sacchi, Rovigo v spomin na pok. Lijo Stopar
5.000	lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Opčine 20.000; N. N., Opčine 20.000 lir.
Vsem plemeriitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
¥ JM M S
Spored od 2. do 8. maja 1982
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.30 Nediški zvon. 11.00 Koncert v Mali dvorani gledališča Verdi v \ Trstu (neposreden prenos). 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 Na goriškem valu. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Arhitektura in arheologija v luči najnovejših odkritij. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Kulturni dogodki; kako ti je ime? 13.20 Beseda in pesem. 14.10 Kotiček za mlade filateliste.
14.30 Tolstoj: »Ana Karenina«. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Mi in glasba. 18.00 Računalnik v službi človeka.
Torek: 8.10 Dogajanja iz polpretekle dobe. 9.30 Ali ste že prebrali? 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Kulturno pismo; beležka.
14.10 Otroški kotiček: »Najlepše bajke za najmlajše«. 14.10 Pesmi brez besed. 14.55 Naš jezik. 15.00 Glasbeni magazin. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Z besedo o glasbeni umetnosti. 18.00 A. Marodič: Zgodbe ob meji.
Sreda: 8.10 Slovensko planinstvo na Tržaškem. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za
I. stopnjo osnovne šole. 11.30 Literarni listi. 12.00 Pod Matajurjan; beležka. 13.20 »Primorska poje 1982«: zbori »Rdeča zvezda«, »Jadran« in »Srečko Kumar«. 14.10 Otroški kotiček: »Pojte, pojte, drobne ptice«. 14.30 Tolstoj: »Ana Karenina«. 15.00 Ameriški gledališki muzikal. 16.00 12 let strategije napetosti v Italiji. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Pesniki so čudenje sveta. 18.40 Iz beležnice Viljema Čema.
Četrtek: 8.10 Doma in na tujem. 9.30 Pravica do pokojnine in socialnega varstva. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.30 Izbrani listi.
12.00 Od Milj do Devina; beležka. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.55 Naš jezik.
15.00 Jugosl. izvajalci. 16.00 Domači obrazi. 16.35 Južnoameriški motivi. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor »A. Illersberg« iz Trsta. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Sodobne novele.
Petek: 8.10 130 let Družbe sv. Mohorja.
9.30 Stilno pohištvo. 10.10 Koncert,
II.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Literarni listi. 12.00 Na goriškem valu; beležka. 13.20 Četrtkova srečanja. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Tolstoj: »Ana Karenina«. 15.00 Film in filmska glasba. 16.00 Živozeleno.
17.00	Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje (Svoboda, Košana, P. Kernjak, Mač-kolje, Bertoki, F. Bevk). 18.00 Kulturni dogodki, 18.40 Kako ti je ime?
Sobota: 8.10 Mali leksikon telesne kulture. 9.30 Onkraj zvezd. 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Glasnik Kanalske doline; beležka. 14.10 Mladi pisci. 14.30 Poslušali boste. 14.55 Naš jezik. 15.30 Dijaška tribuna. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje (Lovski zbor, Tržaški mešani zbor, Postojna, Valentin Vodnik in Prva-čina. 18.00 Franc Jeza: »Adamova skrivnost«. 18.45 Vera in naš čas.
Za lačne po svetu: N. N., Opčine namesto cvetja na grob Giordana Trento 20.000 lir.
Za misijone: Marija Oberti 20.000; Lojzka Sosič 20.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
V Župnijskem domu v ŠTEVERJANIJ bo v nedeljo 9. maja ob 16,30
III. Pastirčkov dan
Sodelovali bodo otroci z Goriškega in Tržaškega s pestrim programom. Poskrbljeno bo tudi za primerno zakusko otrokom in odraslim. Vstop prost. Pred nastopom bodo ob 16. uri v župnijski cerkvi šmarnice za vse udeležence. Zato pridite pravočasno!
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon:-84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI