393
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Jutri prične se zopet zborovanje državnega zbora, nekaj poslancev je umrlo, nekaj vstopi novoizvoljenih. Zopet izvoljeni vredaik časnika „Deutsche Zeitung" Reschauer, ki je tudi imel ravs z Schonererjem, je svoje poslanstvo zopet odložil. — Pravda zoper 20 zatoženih anarhistov zarad tajne anarhistične tiskarne bila je v soboto večer končana s tem, da sta bila dva zatoženca spoznana nek riva, druzih 18 pa je bilo obsojenih na ječo od dvanajst do treh let.
Advokati dunajskega mestnega zbora ne morejo živeti brez pravd, in najrajši se pravdajo s tamošnjim c. kr. namestništvom in različnimi ministerstvi. — V pravdi z vlado zarad tamošnjega živinskega trga priboril si je mestni zbor lavor neumrljivega osramotenja in zdaj si na moč prizadeva zaslužiti enako slavo v novi pravdi zarad tamošnje tramvaj (konjske železnice). — Luegger, Silberer in drugi sklicali so volilen shod demokratov, v katerem se je odločno obsojevala politika levičarjev in pa grdo ravnanje dunajskih judovskih časnikov, pa klika levičarjev take dogodbe prezira in zatajuje, dokler jim dogodbe same čez glavo ne prirastejo. V tukajšnjih denarnih krogih razpravlja se zelo vprašanje, kako bi bilo iz zadrege pomagati veliki firmi „Tschinkel" , ki ima premoženja vrednosti baje 7 milijonov, dolga pa 5 milijonov. — Obravnave se vlečejo uže delj časa in tudi mi bi obžalovali, ako bi se štrena
394
ne razmotala povoljno z lastniki firme, ker je to do zdaj na Kranjskem edino kmetijsko-industrijelno podvzetje.
Češko. — Pri občinskih volitvah v Pragi so sijajno zmagali kandidatje Kiegerjeve stranke, izmed mladočeskih kandidatov izvoljena sta bila samo dva, katerih enega je priporočala tudi Kiegerjeva stranka, pa le v drugem volilnem razredu, z enim pa so zmagali Mladočehi s pomočjo maločastnega sredstva namreč s tem, da so prelomili z Eiegerjevo stranko sklenjen dogovor. — Vsi avtonomistični, pa tudi nemško-liberalni časniki obsojajo oziroma zasmehujejo ravnanje dr. Gregrjevih pristašev. — Pri dolgotrajni, zelo zanimivi sodnijski obravnavi obsojen je bil Wasmund morilec inženirja Brzorada k smrti na vislicah.
Gornje-Avstrijsko. — V Lincu umrl je minulo soboto popoludne ob pol 4. uri tamošnji škof Eudigier, o čegar bolezni smo poročali v zadnjem listu. Pokojni rojen je bil leta 1811. v Predarelskem in celih 32 let vodil svojo škofijo z redko gorečnostjo in zastopal je pravico katoliške vere in cerkve s tako pogumnostjo in odločnostjo tudi v nevarnih časih, da je vedenje njegovo spominjalo prav na čase apostolov. Gotovo je, da je škof Eudigier s svojim izglednim življenjem s svojo neumorno delavnostjo, s skrbjo za zgradbo nove stolne cerkve v Lincu s svojim gorečim prizadevanjem na povzdigo krščanskega življenja in s svojim neomah-ljivim značajem veliko pripomogel k temu, da jo naši liberalei niso zagazili tako daleč, kakor Bismark na Nemškem. — Ni ga ustrašilo, da mu je liberalna vlada odvzela dve škofijski grajščini, ampak postopal je kljub temu neomahljivo zvest svojemu zvišenemu poklicu. Zato mu pa tudi danes najhujši nasprotniki njegovi in krščanske cerkve ne morejo odreči svojega spoštovanja. O zadnjih urah njegovega življenja poročajo časniki nadrobnosti. — Zadnje besede njegove bile so: „Mati Božja je naše pribežališče." — Ob 3. uri in 35 minut 29. novembra pa je izdihnil svojo blago dušo. — Dunajski „Vaterland" piše o pokojnem: Dobra dela, katera si je pokojni cerkveni knez stavil za nalogo svojega življenja, navdušeno, zvesto in neomahljivo spolnovanje njegovega pastirskega poklica, duševno probujevanje in povzdigovanje izročene mu škofije, njegovo požrtovalno življenje, njegova visokoplamteča ljubezen in zvestoba za cesarja in državo spremljajo ga kot zakladi, katere je nabral na zemlji, pred obličje Trojnoedinega." — Pogreb umrlega škofa bo jutri v četrtek popoludne.
Ogerska. — Državni zbor obravnava proračun za prihodnje leto, skrajna levica oglasila je predlog, po katerem ne dovoljuje budgeta. Za Hrvatsko se ima baje dovoliti nekaj železnic.
Nemška. — Bismarku uže preseda novoizvoljen državni zbor in porabil je koj prvo priliko, da mu je izrekel po navadni svoji brezozirnosti nezadovoljnost ž njim. — Obravnaval se je predlog, da se poslancem dovolijo dnine. Poslanci, ki so bili za predlog, zagovarjali so ga s stvarnimi razlogi, drugi so mu enako nasprotovali. Bismark se oglasi in se takoj zelo ostro izreči proti predlogu. Tudi da se je ustava dovolila s pogojem , da dnin ne bo. Ustava pa bi morala biti vsaj v državnem zboru nedotakljiva. Raščeča moč soci-jaldemokratov le dokazuje, da je treba društveni red uravnati.
Na te opazke dobil je Bismark nekaj precej odločnih odgovorov, na kar je pa tudi on spustil drug srdit govor, v katerem je med drugim omenil, da se prav malo zmeni za večino poslancev, to, je rekel, ni moja navada.   Za vso Evropo se nisem brigal mnogo, toliko
manj pa še za vas. — Na to mu je odgovoril eden poslancev, da je Bismark uže vsem strankam zaporedoma očital sovraštvo do države, kmalu bota državi prijazna ostala samo Bismark in Pindter. Bismark da je pri zadnjih volitvah hotel sejati narodno-liberalce, žel pa je socijaldemokrate. — Drug poslanec je zopet omenil, da iz besedi Bismarkovih razvidi, da nov državni zbor ne bode umrl naravne smrti.
Na to se je v tretje Bismark oglasil ter je med drugem rekel, da parlamentarična vlada ni več monar-hična vlada, kakor se to vidi pri angleški vladi.
Na to je Bismarku odgovoril poslanec Richter rekoč, da kancler zamenjava svojo osebo s cesarjevo in z državo. — Tega pač ni treba, da bi mu Francozi in Rusi imponirali, toda nemškemu ljudstva nasproti bi ne smel tako govoriti. Njegov današnji govor je v nasprotji s pomirljivim duhom prestolnega govora.
Predlog za privolitev dnin se je potem sprejel z 180 glasovi zoper 99.
Congo-Konferenca je skoraj dognala vse predmete obravnav in to brez posebnega nasprotovanja.
Francoska. — Vlada je naznanila francoskim zastopnikom v druzih državah, da naj objavijo na dotičnih mestih, da je kolera v Parizu popolnem prenehala in da naj se tedaj kar prej odpravijo zapreke prometu.
S Tonkin a došlo je poročilo, da je na francoski vojni barki počel kotel, ki je napravil veliko škodo in pri tej nesreči mrtvih ostalo 13 ljudi. — Sicer so sedaj na tamošnjem morji hudi viharji, da francoskemu bro-dovju ni mogoče vojskovanja nadaljevati pri otoku For-moza. — Državni zbor privolil je nov kredit 43 milijonov za izhodno vojskovanje. — Razgovori s kitajsko vlado zarad pomirjenja se nadaljujejo, pa sadu razgovorov do sedaj se ni videti. — Ministerski svet sklenil je, carino od žita povikšati za dva franka, zdaj znaša 60 centimov, v prihodnje pa bi imela znašati po 2 fr. 60 cm. — Ta čin francoske vlade je zelo važen za našo državo izrekoma za ogersko, katera veliko žita izvaža na Francosko in naš poslanik pri francoski vladi prejel je baje uže naročilo, da bi se, ako bi Francoska to po-vikšanje carine od žita res sprejela , tudi naša vlada smatrala oproščena zavez, katere je sprejela po trgovinski pogodbi s Francosko. Na Ogerskem je izrekoma ta novica zelo iznemirila, posebno zato, ker se je pogodba s Francosko še le vlansko leto ponovila in se je pri tej priliki carina od francoskega šampanjca znižala za 10 gold.
Egipt. — Angl ški general Wolsely naročil si je novih čet, ker se je zvedelo, da je oddelek Mahdijeve vojske na poti proti Dongoli. — Sicer ni nikakoršnih pomenljivih poročil iz Sudana, pa ravno zato je negotovo, bode H generalu Gordonu pomoč prišla še o pravem času , ali pa ne bo tudi on, kakor več njegovih prednikov, postal žrtva angleškega cincanja pri vojskovanju proti krivemu proroku