nirirmni.il
"CtLASLO BL B. K. JEDNOTV
•117 St Clair Am CLEVELAND, O.
Tha UrtMt Slovenian Weekly in the United Statea
of America.
Sworn circulation 17,700
(asued every Tuesday Subscription rate: Per members yearly
For nonmembers ........
Foreign Countries ____.53.00
Telephone: Randolph 3912
..............'■"......1...... ■ 1111111111 r r i i
OP THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION
Entered as Second-Class Matter December 12th, 1923 st the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912.
Nafvočfl slovenski tednik v Zd"ničnih Drlavnb
Izhaja vsak torek
Ima 17,700 naročnikov
NaruCniii«.
Za člane, na leto---10.8*
Za nečlane----------$1.00
Z* inozemstvo__$3.00
NASLOV
orednifttvs in nprsvntttvai
6117 St Qair A ve. , Clevelsnd, a
Telefon: Raaiolph 3911.
_ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Stev. 9. — No. 9.__________>
CLEVELAND, O., 1. MARCA (MARCH), 1927
Leto XIII. — Vol. XIIL
CLEV&ANDSKE NOVICE.
—Nagloma je umrl Jernej Markovič, 5608 Carry Ave., kjer je stanoval pri družini Frank in Mary Modic. V soboto 19. februarja je še delal, in v nedeljo zvečer se je počutil zdravega V pondeljek je tožil, da je bolan. V sredo 23. februarja so poklicali zdravnika, in ker sled nji ni takoj dospel, je bolnik sede umrl ob štiri uri popoldne. Doma je bil iz Topola, kjer zapušča soprogo in sina. V Ameriki je bival že drugi pot 19 let, in zapušča tu brata Franka, 6912 Peck Ave. Ranjki je bil član društva Glas Clevelandskih Delavcev, št. 9. S. D. Zveze. Zapušča tu tudi dve hčeri in sicer Mary Komučar in Terezija I^h, obe v West Park, O. Enega sina zapušča v Kanadi. Star je bil 56 let. Počivaj v miru Sorodnikom naše iskreno soža-lje!
—V sredo dne 23. februarja dopoldne je umrl v mestni bolnici po kratki bolezni Frank Tomažič, po domače Malnar, v starosti 50 let, doma iz Grosup-Ija pri Ljubljani. Bil je večletni član društva sv. Vida, št.
Corinto, Nicaragua, 27. februarja. — Odkar so ameriške čete mornarjev prispele semkaj v Nicaraguo, da ščitijo življenje in lastnino tukajšnjih Ame-rikancev, je prišlo včeraj prvič do streljanja. Ko so se ameriški vojaki peljali s transportnim vlakom iz Chenandage v Leon, so pričeli domačini (usta ši) na vlak iz zasede streljati; ranjen bil en Amerikanec.
Kapitan C. H. Woodward, ki je poveljnik ameriške mornarice v mestu Leon, je izbral posebno ekspedicijo svojih vojakov, ki naj izsledijo ter kaznujejo napadaice. V pristanišču Leon je vsidrana ameriška bojna ladja "Milwaukee," in "Melville." Slednja ima več vojaških aeroplanov. Bojno ladjo Altair" $je pričakuje semkaj jutri.
Danes je prispela v Corinto angleška bojna ladja "Colombo" z 250 pomorščaki. Poveljnik iste je obiskal ameriškega podadmirala Latimerja, ter mu obljubil vso pomoč v slučaju nujne sile in potrebe. Washington. 27. februarja. —
25, K. S. K. Jednote. Tu zapu- Tukajšnji zastopnik liberalnega tri «sbto- vodje v sedanji civilni vojni v
šča žalujočo soprogo
ve in tri hčere ter eno sestro Mary Bajuk, v starem kraju pa mater, sestro in brata. Pogreb se je vršil v soboto zjutraj iz hiše žalosti na 1251 E. 173rd St. na Calvary pokopališče. Vsem preostalim izrekamo naše iskreno sožalje, ranjkemu so-bratu pa naj sveti večna luč!
—Odbor združenih društev fare sv. Vida poroča, da znaša čisti prebitek zadnje veselice (13. februarja) v Slovenskem Narodnem Domu v prid označene cerkve $1,142.85, kar je v resnici lepa svota. Združena društva te fare priredijo dne 29. maja velik piknik na Spel-kotovi farmi tudi v korist grad-be nove cerkve sv. Vida.
—Pri fari sv. Lovrenca v Newburgu se bo vršil sv. misi-jon od 27. marca do 3. aprila. Vodila ga bosta dva frančiškana. ki sta prišla iz Ljubljane, in sta poznana kot izvrstna govornika. V postnem času bo v označeni cerkvi postna pobož-nost vsako sredo in petek zvečer ob 7:15; ob nedeljah pa ob 7. uri. Postne pridige bosta imela Father Oman in Father Gnidovec.
—Pozor, člani društva sv. Cirila in Metoda, št. 191 v Not-tinghamu! Prihodnja redna mef sečna seja se ne bo vršila kakor običajno drugo sredo, ampak v soboto, dne 12. marca. Sejo se je preložilo radi tega, ker bomo označeno soboto (12. marca) obhajali v prijaznem družabnem krogu dveletnico obstanka društva!
—Kakor razvidno iz današnjega dopisa sestre Mary Ho-chevar, tajnice društva Marije Magdalene, št. 162, obhaja označeno društvo dne 5. marca t. 1. desetletnico svojega obstanka. To društvo, ki se lahko ponaša, da je največje žensko društvo naše Jednote, je bilo pred desetimi leti ustanovljeno z 64 članicami. V tem času je torej doseglo uspeh, s kakoršnim se ne more ponašati nobeno drugo krajevno društvo K. S. K. Jednote. Slavnost
USTAŠI STRELJA JO
ŠTEVILKE GOVORE!
Ko S. K. Jednota napreduje
Nicaragui, Juana B. Sacase je izjavil, da bo prišlo do krvavih spopadov med domačini - in Američani, to pa le vsled ma-terijalnih koristi Amerikancev. Zaeno apelira na ves ameriški narod, naj stoji ob strani Sacase, ki bo s pomočjo svojih ameriških zaveznikov in razsodnega domačega ljudstva skušal poraziti Diaza, vodjo konzerva-tivcev. •
Prav je in umestno, da od časa do časa odpremo bilančno knjigo naše Jednote, da se vidi (rezultat njenega delovanja ip poslovanja. Pri vsaki bilanci nastane glavno vprašanje: kaže li ista dobiček ali izgubo bodi si že v članstvu ali pa v finančnem (denarnem) oziru.
Ko smo čitali obširno finančno poročilo1 sobr. gl. tajnika, priobčeno v ogromnem zapisniku gl. odbora letne seje, so nas najbolj vzradostile številke skupnega Jednotinega članstva in njenega premoženja. Morda je kdo dotično tajnikovo poročilo v naglici prečital, ali celo prezrl? Da bo torej . vse naše članstvo lahko naredilo malo vpogleda v Jednofino bilančno knjigo, prinašanjo to poročilo danes
ka članstva v letu 1925 znaša torej 4727.
II. Napredek v letu 1926.
Dne 31. dec. 1926 smo imeli v aktivnem oddelku 19,006 članov, v mladinskem pa 11,585. Ako pogledamo skupno število za eno leto nazaj, dobimo rezultat, da smo lansko leto napredovali za 1550 aktivnih članov in 975 v mladinskem oddelku; skupaj 2525. Skupen napredek . v dveh zadnjih letih znaša torej 5206 članov.
S tako lepim uspehom se ne more nobena druga slovenska podporna organizacija ponašati.
Iz uradnega poročila naše sobratske J. S. K. Jednote razvidimo, da je ista lansko leto napredovala za 803 aktivne člane in 489 Čl. v mladin-
na pnf strani "Glasila" z boli' skem oddelku, torej 1292 sku-vidnimi črkami. Prečitajte; paj. To je tudi povoljen na-
Očc in sin morilca.
Poplar Bluff, Mont. — Pred -tukajšnjo sodnijo sta bila spoznana umora po prvem redu 38-letni farmar Marion Jackson in njegov 15-letni sin Earl. Pred nekaj dnevi so našli na polju zakopano ženo farmarja Jacksona. Oče-in sin sta zdaj izpovedala, da sta izvršila umor. Deček se izgovarja, da je pri umoru rabil sekiro in da je krvavi čin izvršil na zahtevo njegove mačehe.
Zgubljena tožba.
Washington. — Znana De Forest radio telefonska družba je vložila priziv na najvišje zvezno sodišče v zadevi tožbe, oziroma odškodnine v znesku $2,000,000. katere naj bi plačala vlada označeni družbi, ker je rabila tekom vojne «nekaj pa-tetnih naprav. Družba je to tožbo zgubila.
desetletnega jubileja se vrši dne 1. maja v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Vsem Magdalencam naše iskrene častitke!
—Društvo sv. Lovrenca, št. 63 v Newburgu bo pa obhajalo letos v mesecu juniju svojo 25-letnico. Več o tem poročamo kasneje.
—^Rojake opozarjamo na današnji oglas prodajalca muzi-kalij in gramofonskih plošč A. Mervarja, Cleveland, O. Baš te dni je prejel Štiri nove komade poznanega Hojer trio, ki so nekaj posebno zanimivega. Svoji k svojim!
isto, in pokažite list tudi dru gim, ki se morda zanimajo za našo Jednoto.
Navesti hočemo z uradnimi številkami, oziroma črno na beem kako je naša dična K. S. K. Jednota napredovala lansko leto in še eno leto nazaj (1925), tako da razvidite njen napredek za dobo dveh zadnjih let. Pri tem pa tudi navajamo podatke o napredku dveh drugih najbolj znanih in po redu starih slovenskih podpornih organizacijah, namreč J. S. K. J. in S. N. P.
I. Napredek v letu 1925. Dne 31. dec. 1924 je naša Jednota štela v aktivnem oddelku 14,775 čl. v mladinskem pa 8,564. Leto dni kasneje, dne 31. dec. 1925 aktivnih članov 17,456, mladinski oddelek pa 10,610. Torej smo v prvem (aktivnem) oddelku predlanskim napredovali za 2681 članov, v mladinskem pa 2046; skupno število napred-
predek. Kakor znano, pristopajo člani naše Jednote ?ca j radi tudi v J: S.-44.-J. ali pa naobratno.
Naravnost čuditi se pa moramo pičlemu napredku tako-hvalisane "napredne" S. N. P. J. tekom lanskega leta. V uradnem glasilu št. 39 označene organizacije poroča glavni tajnik, da je S. N. P. J. leta 1926 napredovala samo za 404 (štiri sto štiri!) člane; to pa menda v obeh članskih oddelkih, ker pri mladenskem oddelku ni o kakem napredku prav nič označeno? Pasi predstavljajmo, da spada onih 404 novih članov v aktivni oddelek. Ako seštejemo napredek v aktivnem članstvu ri J. S. K. J. in S. N. P. J. aterega sta imeli v minulem letu dobimo skupno število 1292; pri naši Jednoti pa znaša isto 1550 čl. Z drugimi be-cedami povedano: Naša Jednota je lani pridobila za 28'/2% več aktivnih članov,
kakor obe gori navedeni Jednoti skupaj. K. S. K. Jednota je štela dne 31. dec. minulega leta v obeh oddelkih 30,591 članov in članic, tem je dosegla ves dosedanji rekord. Čudimo se, kako je bilo to mogoče brez kake posebne reklame, agitacije in kampanje. Gornje številke nam jasno kažejo, da so prišli zavedni katoliški Slovenci v Ameriki do končnega prepričanja, da je naša K. S. K. J. zanje najbolj priporočljiva in najboljša.
Tudi glede napredka v finančnem oziru se smo lahko zadovoljni. V letu 1925 je naša Jednota napredovala v obeh oddelkih za $190,136.26, lansko leto pa za $187,588.43= torej skupaj v dobi dveh zadnjih let za $377,724.69, premoženje aktivnega oddelka je znašalo začetkom t. 1. $1,623, 062.95, mladinskega pa $62, 118.61; skupaj $1,685,181.56.
Tudi v letošnjem januarju lahko beležimo povoljen napredek pri novih članih; istih je pristopilo 153, suspendani zopet nazaj sprejeti 21, skupaj 174; odstopilo jih je 15. suspendanih 74, skupaj 89; torej nam ostane čisti prirastek novih članov 85. Ker je bila pretežna večina suspendanih vsled neplačevanja aresmenta, lahko pričakujemo, da bo dobra polovica istih v februarju zopet nazaj sprejeta.
Najbolj razveseljivo je pa dejstvo, da je med novopri-stoplimi največ mladih članov v starosti od 16 do 20 leta, kar je velevažno.
Cenjeni nam bratje in sestre: Iz predstoječega poročila boste imeli malo vpogleda o lepem napredku naše Jednote, kar naj vam služi kot bodrilo za marljivo agitacijo: še za večjo K. S. K. Jednoto!
Tretji predsedniški termin. '
Washington. — Senator La Follette iz Wisconsina je danes v zbornici vložil resolucijo, da naj bi noben predsednik Združenih držav ne bil v tem uradu več kot dvakrat; oziroma da bi bila kandidatura za tretji termin protipostavna. La Follette navaja pri tem razlog, da niti prvi predsednik George Washington ni hotel več v tretje kandidirati.
Lepa dedščina.
El Paso, Texas. — Nedavno umrla Mrs. Richard King je zapustila vse svoje ogromno posestvo, takozvano King ranch, ležeče ob reki Rio Grande svoji poročeni hčeri in njenemu možu Mrs. in Mr. Robert Kleberg. Ta 'zemlje obsega 1,280,000 akrov ter je vredno okrog 75 milijonov dolarjev. Sredi tega ogromnega posestva se nahaja krasna graščina, ki je veljala $3,000,000. Strokovnjaki zatrjujejo, da je to največja in tudi najdražja farma na svetu.
Z aeroplanom preko morja. Rio Janiero, Brazilija. — Italijanski avijatik Francesco de Pinedo je 22. februarja ob 1:10 srečno prispel na otok Fernan-do de Normoha, 125 milj oddaljeno od brazilskega obrežja.
Napredek radiofona.
Dne 21. februarja t. 1. je podpredsednik telefonske družbe v Denver, Colo., Harry A. McAfee po radiotelefonu govoril s predsednikom telefonske družbe v Londonu. Pogovor je bil
Navedenec je preletel južni at- jako slišen, dasiravno je mesto
lantski ocean razdaljo 1,587 milj v 15 urah; svojo pot je nastopil z otoka Cap Verde Davek na samce.
Ker se nahaja na Angleškem okrog dva milijona neporočenih samcev, je te dni neki državni poslanec v zbornici predložil zakonski načrt, naj se vse samce obdavči s primerno letno takso. Davek naj bi plačevali vsi samci od 25. leta naprej.
Olajšano deio predsednika.
Washingtbn. — Ker je predsednik Coolidge jako zaposlen povodom bližajočega se zaključka kongresnega zasedanja, je dovolil, da pri dnevnih avdijen-cah he bo več podajal svoje desnice obiskovalcem, ker je pre-zamudno. Poleg tega ga še vedno boli roka, ker je dne 18. februarja podal desnico 2,000 osebam, ki so ga obiskale.
Denver okrog 5,500 milj odda ljeno od Londona. To je bilo prvič, da se je govorilo po ra-diofonu v tako veliki razdalji.
Mizarji v Chicagu zahtevajo višjo plačo.
Chicago, III. — Tukajšnja lokalna unija mizarjev in tesarjev je z 831 proti 77 glasovi določila, da bo zahtevala pet centov povišanja plače na uro, $1.25 namesto $1.20. K tej uniji spada okrog 4,000 mizarjev in tesarjev.
Smrtna kosa.
Dne 28. feb. je umrl za pljučnico 16-letni Anthony Svete, sin znane družine Martina Svete, na 1062 Eddison Rd., Cleveland, O., ki je pohajal v 8. razred šole sv. Vida. Zapušča stariše, 3 brate in eno sestro. Pogreb se vrši v četrtek ob 9. uri.
VAŽNO PREDAVANJE
Slovenska Narodna Čitalnica v Clevelandu izvršuje že celo vrsto let plemenito kulturno delo med našim narodom s tem da ga direktno in indirektno prijazno vabi in napeljuje k na rodni zavesti in naobrazbi potom čitanja naših lepih knjig Da Slovenska Narodna Čitalnica svoje kulturno delo še bolj izpopolne, je uvedla letošnjo zimsko sezono že več predavan, z jako lepim moraličnim uspehom.
Zadnje predavanje se je vršilo minuli četrtek dne 24. februarja v Sokolski dvorani Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. ob obilni udeležbi radovednih poslušalcev.
To pot se je Slovenski Na rodni Čitalnici posrečilo pridobiti moža strokovnjaka in velikega Slovenca z dušo i telom, v osebi našega ameriškega slovenskega slavčka, pesnika Mr. Ivan Zormana iz Clevelanda.
Predavanje je otvoril #ob 9. uri zvečer Mr. Janko N. Rogelj, predsednik Slovenske Narodne Čitalnice, povdarjajoč, da ga veseli, ker se je naše ljudstvo osobito zadnji čas pričelo tako živo sanimatf za slovensko literaturo in kulturo s tem, da se oklepa Čitalnice in marljivo zahaja k njenim predavanjem. Omenil je:
Danes imamo v naši sredini moža, ki kot pesnik in umetnik gotovo najbolj pozna našo slovensko literaturo v Ameriki in to je naše gore list, Mr. Ivan Zorman, ki nam bo predaval o lepi slovenski knjigi in slovenski literaturi."
Mislili smo, da bo Mr. Zorman s seboj prinesel celo kopico raznih knjig in listin, katere bi rabil pri svojem delu, oziroma predavanju; toda motili smo se. Gospod predavatelj ni imel niti najmanjših spisa-nih podatkov pri sebi, ampak je vse dovršil na pamet v poljudni besedi kakor kak vseu-čiliški profesor.
Mr. Zormana je številno občinstvo z napetostjo in zanimanjem poslušalo celo uro. Razložil nam je najprvo vrednost in pomen lepe slovenske knjige, zatem je nam pa nakratko a jedrnato orisal vso slovensko literaturo od njenega početka (Primož Trubarja), pa do današnje dobe. Najprvo smo čuli imena in velika dela naših slovenskih pisateljev, zatem pa pesnikov v stari domovini.
Da, v resnici to je bil večer poln duševnega užitka za naše Čitalničarje! Predavanje Mr. Zormana priobčimo v celoti v prihodnji številki "Glasila." -o-
Ameriška avijatika ponesrečena v Braziliji.
Buenos Aires, 26. februarja. — Na Palomar aerodromu, 12 milj odaljeno od tukaj, sta dva ameriška aeroplana visoko v zraku skupaj trčila in padla na tla; aeroplana "Detroit" in "New York' sta popolnoma razbita. Vsled te katastrofe sta bila na mestu ubita kapitan C. F. Woolsey iz North Point, Mich., in poročnik J. N. Benton iz Kalifornije. Major H. A. Dargue in poročnik I. C. Whitehead sta ostala še pri življenju.
NEMIRI V HANK0WU
Shanghai, Kitajsko, 27. februarja. — Predno je južna kan-tonska armada zasedla mesto Hankow, so se ondi vršili veHki nemiri, poboji in ropanje, kjer je bilo na stotine vojakov in civilistov iz severnega dela umorjenih. Ti vojaki so s pomočjo oboroženih civilistov vprizorili splošno ropanje v najbolj važnem delu mesta.
O tem poroča nek prezbiteri-janski misijonar, ki je bil označeni dan v Hankowu.
Ko so roparji s silo vdrli v razne trgovine in plenili blago, so zahtevali tudi od mestne trgovske zbornice $40,000 v gotovini. Ker ni bilo dovolj domačega vojaštva na razpolago za obrambo, se je ustanovila pro-vizorična civilna obrambna armada in napadla roparje iz severa. Prizori povodom tega spopada so nepopisljivi. Domačini so rabili pri tej priliki vsakovrstno orožje in municijo; svoje napadalce so morili na skrajno brutalne načine; število mrtvih znaša več sto.
Našemu mestu Shanghai preti sedaj tudi velika nevarnost, ker se nam južne kan tonske četa vedno bolj bližajo; morda že jutri ga bodo pričele z morja obstreljevati.
Kitajski obrambni komisar je odredil, da se mora ves promet na Whangpoo reki, ki vodi v mesto, ustaviti, kar je povzročilo splošen protest od strani tujezemskih konzulov v Shan-ghaju pod pretvezo, da se tuje-zemcem vsled tega ne more nuditi zaščite in pomoči.
Grozne številke
Kakor Amerika z industrijskega stališča v marsičem pred-njači drugim deželam, tako tudi žal prekaša druge države z moralnega stališča, kar se tiče umorov, kar nam dokazujejo sledeče grozne številke:
Meseca januarja, 1927 se je v 19 večjih mestih naše Unije izvršilo 111 umorov, in sicer v sledečih mestih:
Chicago, 26; New York, 16; Denver, 1; Detroit, 11; Washington, 1; New Häven, Conn., 1; Hartford, Conn., 1; Houston, Tex., 4; Portland, Ore., 2; San Francisco, 4; Dallas, 6; Fresno, Cal., 1; L osAngeles, 4; Saet-tle, 2; Pittsburgh, 8; Philadelphia, 12; Indianapolis, 2.
Ako primerjamo to število s skupnim številom umorov v Angliji, dobimo velikansko razliko. Uradno je dognano, da so se na Angleškem tekom leta 1920 do 1924 izvršili samo 103 umori, ali povprečno po osem do devet na mesec; to velja za vso Anglijo.
Nikakor ni težko dognati vzrokov številnih umorov v naši deželi. Prvič je slaba, brez-verska vagoja. drugič pa neza-željena prohibicija. j
Švedski kralj obiskal papeža.
- !»
Dne 21. februarja se je švedski kralj mudil v Rimu, ter je pri tej priliki obiskal tudi papeža, dasiravno je ta monarh protestantovske vere. Straže v Vatikanu so izkazale kralju čast, kakoršna je določena za protestantovske vladarje.
\
rumu
iii»»»»«»»nnmiiii»t«ii
Društvena naznanila in dopisi
xxxxxs
Naznanilo.
Članom društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., se naznanja, da je bilo na redni mesečni seji sklenjeno, da otvorimo kampanjo s 1. marcem za nove člane
K 10-LETNICI NAŠEGA DRUŠTVA Iz urada tajnice društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland,O
Ker bo 5. marca t. 1. deset let, odkar obstoji naše društvo, sem
in članice. Kampanja bo trajp-|Se namenila priobčiti nekaj po-
la štiri mesece, marca, aprila, maja in junija. Vsak član ali članica, ki pripelje novega kandidata v odrastli oddelek dobi $2 nagrade. En dolar plača Jednota, en dolar pa društvo. Tekom kampanje je vse prosto, pristopnina k društvu, v Jedno-to in zdravniška preiskava. Vi plačate samo mesečni asesment. Za otroke je tudi pristopnina prosta in za prvi mesec asesment i» vplačilna knjižica.
Društvo sprejema kandidate od 16. do 55. leta, otroke pa od enega do 16. leta. Zavarujete se lahko od $250 do $2,000, za vse življenje ali pa 20-letno za-varovalnino> za bolniško podporo od $7 do $14 na teden. Društvena zdravnika sta dr. Oman in dr. Seliškar. Prošeni so vsi člani in članice, da storite svojo dolžnost in da pridobite vsaj enega novega člana ali članico v tej kampanji društva sv. Vida.	ä
9	... i
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite do društvenega tajnika Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.
datkov v tozadevni spomin.
Bilo je leta 1917. Ker ni bilo na St. Clairju ženskega dr., pripadajočega h K. S. K. Jednoti, so se zavzele odlične osebe, in se pomenile, da ustanovijo novo žensko društvo. Sobrat John Zulich, tedanji predsednik društva sv. Vida, št. 25 (vsa čast mu), je sklical skupaj vse eleve-landsko ženstvo na posvetovalno sejo, ki se je vršila 12. februarja, 1927.
Sklicatelj John Zulich, Rev. Ponikvar, Rev. Berk, Paul Schneller (tedanji glavni predsednik K. S. K. Jednote), Joseph Russ (tedanji glavni pralni odbornik K. S. K. J.), Anton Sternisha in 44 slovenskih žen in deklet se je udeležilo te važne seje.
Žene in dekleta so z veseljem poslušale govornike, kateri so jih navduševali k ustanovitvi novega društva. Ko je vodi telj John Zulich vprašal navzoče Slovenke, če so za to, da se ustanovi novo žensko društvo, so vse glasovale, da so, in da se isto priklopi h K. S. K. Jednoti. PO daljši debati so si izbrale ime sv. Marija Magdalena. Ustanovna seja pa se je vršila 5.* marca, 1917 ob pol os-
Društvo sv. Petra in Javla, št. 61, Etna, Pa.
S tem poživljam vse člane našega društva na redno mesec- zvečer v dvorani stare šole
no sejo dne 6. marca. Na tej seji imamo več važnih točk za
sv. Vida. Šestdeset kandidatinj je bik» navzočih. Sprejem je
rešiti. Posebno omenjam, da j vodil brat Paul Schneller, kate-se bo na tej seji razpravljalo «emu se imamo tudi veliko za-
glede proaiave stanka društva; to slavnoSt bomo obhajali meseca oktobra t. 1.; zato so naprošeni vsi člani, da se udeležijo prihodnje seje, kjer se bo določilo, na kak način bi obhajali to redko slav-nost. -jj
Tudi opozarjam vse člane, katerih se to tiče, da naj pridejo na društveno sejo in naj tam govorijo o stvareh za dobrobit društva; take točke se rešujejo na društveni seji. Nikakor ni častno za člane, ki govorijo take stvari izven seje, ki nisb v korist društva. Torej, kdor ima kaj za govoriti, naj pride na sejo, in naj tam pove,' kar misli, da bi bilo v korist društva; zato jim bo društvo hvaležno; one pa, ki trosijo laži in delajo zdražbo pri društvu, bo pa društvo tudi nagradilo kakor zaslužijo.
S sobratskim pozdravom, John Skoff, tajnik.
Društvo Marije Pomagaj, št.
78, Chicago, I& Vsem članicam našega društva se uljudno naznanja, da imamo skupno Velikonočno sv. obhajilo v nedeljo, 6. marca, pri pol osmi sv. maši. Vse članice v Chicagu in okolici bodo dobile te dni dopisnice, katero naj vsaka s sabo prinese, da jo bo oddala pri obhajilni mizi. Vse članice na potnem listu naj pa pošljejo potrdilo od duhovnika.
Naznaniti tudi moram, da se je na zadnji redni seji sklenilo, da se bo na vsaki seji prebralo imena vseh tistih članic, ki redno ne plačujejo svojega ases-menta. Ako nobena navzoča članica noče poravnati ases-menta za tako članico, potem se jo bo suspéndalo. Vzrok je pa a, ker je društvo že preveč gubilo pri neredno plačujočih jlanicah. Zatorej glejte, da bo vaš asesment rednq vsak mesec plačan, ker le na tak način bo društvena blagajna napredovala, kar bo v korist nas vseh Članic.
Sosestrski pozdrav,
Julia GottMeb, tajnica.
ti, za kar je storil pri ustali društva. Ta večer so
prišle tudi štiri članice s pre-stoplimi listi od društva sv. Vida, da so nam pomagale s svojo agitacijo,
Izvoljen je bil sledeči odbor za leto 1917:
Predsednica Marija Kaušek (veliko priznanja zasluži sestra Kaušek, ker ona je veliko pripomogla. da je bilo pri ustanovni seji toliko število kandidatinj mogoče) ; podpredsednica iMarija Mihelčič, tajnica Marija Mačerol (moja malenkost), blaga j ničarka Anna Blatnik, zapis-nikarica Angela Perko, zastopnica Frances Knaus, nadzornice: Johana Pelan, Agnes Palčič, Anna Kramar.
Od Jednote je dobilo društvo Marije Magdalene, št. 162.
Svojo prvo veselico smo imele dne 21. aprila, 1918. Bila je uspešna in čisti pribitek je bil $141.18
Dne 4. maja, 1918 je neizprosna smrt pobrala prvo žrtev našega društva, namreč članico Marijo Bizjak. Dne 7. novembra, 1918. ko je strašno razsajala španska influença, je pa smrt iztrgala iz naše srede prvo ustanovnico druûtva, Frances Pavli, v starosti 31 let Umrle so tudi, Helena Veljak, Mary Trček, Anna Štepic, Angela Stembal, Angela Toller, Josephine Možina in Marija Bom-bach. Blag jim spomin.
Leta 1919 rso si članice omislile društveno zastavo. Bila je blagoslovljenja 28. septembra v cerkvi sv. Vida. Boter je bil brat Paul Schneller, botrca pa sestra Marija Kaušek in družice: Julia Mally (tedanja tajnica), Frances Russ, Frances Veljak, Mary Glavich. Po pravici rečeno ima naše društvo krasno zastavo, ročno izdelano po sestri Frances Veljak. Bog živi to našo umetnico!
Vseskozi deset let naše društvo lepo napreduje. V času kampanje je naenkrat pristopilo 75 članic v aktivni oddelek. Iz 64 članic 5. marca, 1917 je na-rastlo število do 1. njarca, 1927
ta 605 članic in 21* otrok, skuhaj 817. V blagajni je bilo i. januarja, 1927 $4,255.80. V posebni blagajni $706.55 skupaj $4,962.35. Bolniške podpore se je izplačalo od ustanovitve pa do današnjega dne $11,824.06.
Iz majhne .mladike smo postale močno drevo, in ne odnehamo, dokfer ne bomo najmočnejše. Sestre moje, še naprej! Ne pustimo Coloradčanom prvenstva; v Cleveland mora priti Zlato kladivo in nikamor drugam, kakor k Magdalencam.
Odbor za leto 1927 je sledeči: Predsednica Helena Mally (agilna delavka, ki vodi pred-sedništvo že osem let), podpredsednica Josephine Menart (prejšnja tajnica 4 leta), tajnica Marija Hochevar, blagaj-ničarka Louise Pikš, zapisnika-rica Julia Brezovar, nadzornice Marija Skulj, Cecilia Znidaršič, Genovefa Zupan, x reditelj ica Frančiška Kasunič.
Štejem si v čast in pnoos biti tajnica največjega ženskega društva, koliko večji pa bo moj penos, ko bo priromalo tisto Zlato kladivo k nam!
Naj še omenim sestre moje, da vam dam vse priznanje za velike udeležbe pri sejah in za vaSe splošno sodelovanje. Le tako naprej, vsaka se zavedaj svojih dolžnosti, drži se reda in društvo mora napredovati.
Prihodnja redna mesečna seja se bo vršila 7. marca v navadnih prostorih. Le pridite v polnem številu, ker se bodo na tej seji še enkrat prebrala naša nova pravila, predno gredo v tif k, in še druge važne točke radi proslave desetletnice pridejo na dnevni red. Prosila bi va3 še enkrat, da ne pošiljate otrok plačevat na dan seje. Tretja nedelja v mesecu od desete do dvanajste ure dopoldne je odločen dan za otroke.
Upam, da boste vpoštevale to mojo prošnjo, ker je za dobrobit društva.
Sosestrski - pozd*av.»: vsemu ; članstvu K- S. K. jednote, vam pa, članice našega društva kličem: Na svidenje 7. marca!
Marija Hochevar, tajnica.
dilo, nego pokojniku bila lahka
Društvo sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa.
Brača i sestre goreimenova-nog društva: Evo vam javim
ova američka gruda, a naše so-ialje njegovo j obitelji, Uz bratski pozdrav,
Matt Brozenič, tajnik. 121 — 44th Et. Pittsburgh, Pa.
Telefon Fisk 0530 R.
Društvo sv. Ane, št. 208, . Butte, Mont.
Naznanjam vsem članicam našega društva sklep zadnje redne seje, da bomo od sedaj naprej imele društvene seje v Narodnem Domu na 302 Cherry Street.
Mary Orazem, tajnica.
POSNEMANJA VREDNO
Chicago, M. — Eden izmed najpomembnejših dnevov na društvenem polju v Chicagu bo ostal gotovo pondeljek 14. feb ruarja, 1927. Na ta dan so se zbrali odborniki in odbornice vseh katoliških društev, zvez in klubov k skupnemu posvetovanju. Zastopana so bila sledeča društva, zveze in klubi:
Društvo sv. Štefana, št. 1, K S. K. Jednote; društvo sv. Alojzija, št. 47, K. S. K. Jednote; društvo Marije Pomagaj, št. 78, K. S. K. Jednote; društvo sv. Ane, št. 170, K. S. K. Jednote; društvo sv. Martina, š.t 178, K. S. K. Jednote; društvo Marije istega Spočetja, št. 211, K. S. K. Jednote; društvo sv. Jurija, št. 960 C. O. F., društvo sv. Neže, št. 826, C. O. F.; družba sv. Družine, št. 9; društvo sv. Ivana Krstitelja, št. 15, D. S. D.; društvo sv. Terezije, št. 16, D. S. D.; slovenska podporna družba sv. Mohorja; pevski zbor Adrija, slovensko katoliški Dramatični Klub; društvo Krščanskih Žena in Mater; društvo Najsvetejšega Imena, Prekmurski pevski zbor Jezero, Slovenska Ženska Zveza, Slovenska Trgovska Zveza, tretji red sv. Frančiška in dekliška Marijina Družba.
Predsedoval je sobrat John Žefran. predsednik društva sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote, zapisnikar je pa bil sobrat John Gottlieb, tajnik slovenskega podpornega društva Družbe sv. Mohorja.
Brat John Zefran otvori sejo in pojasni namen sestanka. Njegova ideja je, združiti vsa slovenska katoliška društva v naselbini, da bi skupno priredi-
Na dnevni red pride vprašanje, kaj in kdaj se to priredi. Pošlje se po g. župnika, da znamo, kdaj je dvorana prosta. V dvorano pride pomožni g. župnik Rev/ Aleksander in pojasni, da je dvorana oddana za vse nedelje do konca maja, razun Velikonočne nedelje: Z ozi-rom na to se z veliko večino sklene, da bo "Dan sv. Štefana" ha Velikonočno nedeljo, to je 17. aprila, 1927. Popoldne se priredi igra, zvečer bo pa veselica.
Brat Louis Duller predlaga, da bodo vstopnice za odrastle po 50 centov, za otroke pa po 15 centov. Predlog podpiran in sprejet.
Odbor za to veselico se soglasno izvoli sledeči: Predsednik John Zefran. tajnik John Gottlieb, blagajnika Louis Duller in George Sagadin. Ostali veselični odbor se izvoli na sejah posameznih društev.
Tu je torej izvleček zapisnika te;?a prvega sestanka, oziroma seje. Vse druge podrobnosti bodo poročali odborniki na sejah.
Kakor slišimo, se naš Dramatični Klub pripravlja, da bo na ta dan igral igro "Divji Lo-Vcc," ki je ena izmed najlepših slovenskih iger.
Začetek je torej tu, sedaj je pa ležeče na članih in članicah vseh društev, ki so bila navzoča. Upamo, da se bodo vsi zavedali svoje dolžnosti, da bo naša dvorana na Velikonočno nedeljo veliko premala, da jo bomo morali razriniti ali pa iti na streho, kjer je tudi lep prostor.
Bratski pozdrav,-
John Žefran, predsednik,
John Gottlieb, tajnik, Lcuis Duller in George Sagadin blagajnika
Za Slovenski Dom v Greater New Yorku.
prvu aferu, koja vam je sada vrlo zgodna, a ujedno i potreb-fla veliko veselico, katere čisti
na očistiti svoju dušu, ili da obavite svoju dužnost, prvo v katoličkem duhu i veri, a dru go od Jednote i njezini pravila. Zato vam javim, da imate sada lijepu priljiku. Znam, da ste čuli, da su k nam prispili u na-šu faru ili župu sv. Nikole v Millvale misioniri na 27. febru-ara, i pri nas ostaneju do 13 marca. Onda imate toliko *re mena svi obaviti svoju dužnost veri i Jednotini pravil.
Osobito se javlja, koji se bojite pojti spovedati pred domačega župnika, sada čejut biti stranjski, to jest'misioniri; pak imate ljepu priljiku na sve bože strani. I koji član ili članica sada ne oba vi svoju veliko-nočnu dužnost, taj zbilja niti neče, niti ne kani.
Brača i sestre! Ja vas ne budem opomenjao celu godinu, niti zganjal; svaki zna šta mora da stvori naprama dužnosti vere i pravila. I to, ko ju bude oba vil svoju dužnost i sv. ispo-vjed, neka zahteva spovedne ce-dulje od župnika, i da mi iste predaj u; to vam naj prvo ka-žem, da neču nobenega zago-varati, niti za njega stati, jer ima drugi, koji vas prijavljaju. Sve je bolje da obavite ono, što nas veže katoličke dužnosti. Vidite, nagla smrtna kosa ne pita, da se budete priredili, nego samo zgrabi iznenada, kod je i našega dobrega i vrednega člana Lovru Cestariča ugrabila smrt, i ubilo ga na delu 14. februara 'ujutro, čim je počel delati, da nije imal vremena predati Bogu svoje račune, niti svojoj ženi i milovanja vredni deci. Daklem o pokojnega smr-
hodnjem broju kako se dogo-
preostanek bi šel v korist novih orgelj pri cerkvi sv. Štefana. Posamezna društva bi imela pa korist v tem, da bi se pred veselico agitiralo za nove člane in članice, a na dan veselice bi se vršil slovesen sprejem skupno za vsa društva. Pojasni, da je društvo sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote na zadnji redni seji ta načrt soglasno sprejelo, ter da bi se ta dan imenoval "Jednotin Dan." Na to vpraša navzoče, kaj mislijo o tem.
Brat John Gottlieb se oglasi k besedi in izraža svoje veselje, da so tako v obilnem številu zastopana slovenska katoliška društva. Vsa k cerkvi sv. Štefana spadajoča društva bi morala večkrat prirediti kaj skupnega. Predlaga, da se poročilo vzame na znanje in da gremo naprej z delom za skupno, veselico. Z ozirom na to, ker so društva zastopana, ki ne spadajo k Jednoti, se mu ne zdi umestno, da bi se imenoval "Jednotin Dan," ampak naj bi se ta dan imenoval drugače, na primer "Katoliški dan," ali podobno. Je pa zato, da bi vsa društva, spadajoča h K. S. K. Jednoti priredila v jeseni "Jednotin dan," da bi sprejeli na ta dan nove člane in članice po novem obredniku. Vendar pa naj bi se o tem govorilo ob drugi priliki.
Brat George Sagadin je tudi istega mnenja, vendar pa z ozirom na to, da bo cela prireditev v korist cerkve sv. Štefana, predlaga, da se ta dan imenujje Dan sv. Štefana." Ta predlog je bil podpiran po sobratu An-
ti budete čuli drugi dopis u pri-* ton Banich-u in soglasno spre-
jet.
S'ovenski javnosti v Ameriki.
Pred nekako enim letom se je združila večina slovenskih društev v Greater New Yorku in vstanovila Slovenski Dom Inc., v namen, da si postavijo središče za svoje seje, zborova nja, zabave itd.; ^ Nihče ne more zanikati, da je b:l temelj postavljen na nepri stranskem stališču, ker je pravilih glavna določba, da se S'ovenski Dom ne sme porabljati v verske in politične s vrhe in da se to načelo ne sme pre-meniti, dokler ne glasuje proti temu načelu 85 odstotkov del nlčarjev na 10 zaporednih let n h sejah. Glavno načelo Slovenskega doma je — sloga!
Toda ta sloga slovenskih dru štev v New Yorku je bila trn v očeh "Glasa Naroda," zato je tudi napel vse svoje sile, da se ta sloga prepreči.
"Glasu Naroda" sloga med našim narodom ni bila nikdar pri srcu, ker je vedno tega mne nja, da se v kalnem lažje lovi ribe. "Glas Naroda" smo poklicali na javno debato, toda boji se javne svetlobe in logičnega debatiranja in se iz tega razloga ni odzval našemu pozivu.
Od časa do časa, kadar misli da je mogoče stvar najbolj zmešati, prinese kak članek, katerem skuša šiloma dokazati, da Slovenci v Greater New Yorku niso sposobni, da bi si postavili svoj lastni dom.
Ta zbadanja omenjenega lista so prišla na dnevni red na zadnji seji delničarjev in se je o tem mnogo razpravljalo. Soglasno je bilo sklenjeno, da se javnosti poda objava in se ji razlože dejstva, da more javnost jasno videti, kaj je na stvari in o tem soditi.
Najboljši dokaz, da je akcija Slovenskega Doma nepristranska in da njeni voditelji ne belijo škoditi nikomur, najmanj pa še nekaterim domišljavim "veličinam" okoli "Glasa Naroda," ali proti Frank Sakser State Bank, je ta, da je odbor Slovenskega Doma vložil $5,000 na Frank Sakser State Bank na Special interest account po 5<yc-
Drugo važno dejstvo je, da je odbor napel vse svoje sile, da navduši slovensko javnost v Greater New Yorku, da se kupi za Slovenski Dom zemljišče, na katerem naj bi se postavil Slovenski Dom. Zemljišče je bilo tudi kupljeno, in sicer tako ugodno, da je danes mnogo več vredno, kot pa, kadar je bilo cupljeno. Ravno nasproti zem-jišča Čez cesto se sedaj gradi veliko stanovanjsko poslopje in poleg zemljišča je bilo postavljeno krasno, veliko poslopje. To je dokaz, da je odbor j ako previdno kupil zemljišče.
Navzlic mešanju "Glasa Naroda" in njegovih pristašev se Slovenci v Greater New Yorku niso vstrašili, temveč delajo naprej, da dosežejo, zakar so se zavzeli. Sicer se še nismo odločili, da bi pričeli zidati svoj dom, toda bomo takoj pričeli, kadar bomo imteli v blagajni dovolj denarja.
Razun zemljišča, za katerega smo plačali $5.350 In za katerega je kontraktor, ki zida poleg, ponudil že $6,000, ima odbor na roki okoli $6,000. S tem denarjem odbor nikakor ne more misliti, da bi pričel z zidanjem doma, katerega stroški so preračunani na približno $50,000.
Medtem pa društva tudi zahtevajo, da imajo prostor za svoje seje itd. čim prej. Zato je bilo tudi na zadnji letni seji delničarjev sklenjeno, da odbor kupi primerno poslopje, ki bo odgovarjalo potrebam posameznih društev.
Odbor mora dobro paziti, da sedaj zopet denar dobro investira. kakor pri nakupu zemljišča. Gledati mora tudi na to, da kupi poslopje, ki bo ugajalo vsem društvom, da bodo tudi v bodoče delovala tako složno, kot so delovala do sedaj.
Zdaj je najlepša prilika, da se kupi zidano poslopje z dvorano, ki je dovolj velika za seje in manjše zabave \ poleg tega pa ima tudi poslopje, katero namerava odbor kupiti, štiri stanovanja. S tem ima Slovenski Dom stalni dohodek in more tako napredovati.
Tega pa se "Glas Naroda" boji in hoče podreti to idejo, češ, da je naperjena proti kliki "Glas Naroda."
Trdnjava na Cortlandt St. se mora strašansko majati, če njeni prebivalci tako glasno vpijejo, da se je celi svet zarotil proti njim.
Odbor Slovenskega Doma na-glaša, da je vedno za siogo Slovencev v New Yorku; da dela previdno, da se postavi akcija na trdno podlago in se enkrat zagotovi Slovenski Dom v Greater New Yorku in s tem vstreže večini tukajšnjih društev, ki krvavo potrebujejo skupni svoj dom.
Naša ideja, je nepristranska in kot taka mora tudi zmagati, vkljub vsem onim, ki v kalnem love.
Slovenci v Greater New Yorku bodo imeli svoj dom, ker ga potrebujejo, pa če se vsa gospoda na Cortlandt St. postavi na glavo.
Odbor za Slovenski Dom: Dr. M. J. Pleše, predsednik, Anthony Cvetkovich, tajnik.
PISMO FARANOV SV. JANEZA V DETROITU, MICH.
Spet se oglašamo in sicer z namenom, da bi podprli prošnjo, ki smo jo poslali v "Glasilu" pred 14 dnevi. Bog daj, da se ne bi našel kdo med so-brati in sosestrami križem Amerike, ki bi se neljubeznivo izjavil o nas: prehudo so vsiljivi ti ljudje iz Detroita . . .
Kaj hočemo? Sila kola lomi. In sila se je naselila med nas. Zato smo te dni izvedli obljubo in napoved, izrečeno v zadnjem našem dopisu. Razposlali smo vsem Jednotinim društvom kolke (stamps), o katerih je bil govor zadnjič. Društva so jih torej že prejela in trdno smo uverjeni, da ne bodo naši kolki nikjer naleteli na — trda srca.
Pa čeravno vemo, da trdih
src ni med Jednotimi člani in članicami, pa utegnejo biti med njimi vsaj — mrzle glave. In te mrzle glave se bodo morda povpraševale: Kaj si vendar ti Detroitčani mislijo? Mi naj jim pomagamo zidati cerkev? Kdo je pa nam pomagal, kp smo jo zidali? Sami smo si pomagali in Bog nam je pomagal!
Ej, mrzle so take misli, čeprav menda so neresnične. Tudi sneg je resničen, ki prav krepko pleše po zraku, toda kaj nam pomaga njegova resničnost, ko je pa tako mrzel, da skozi okna čutimo njegovo mr-zloto. Tudi take mrzle misli bi nam nič ne pomagale, pa naj bodo stokrat resnične!
Bratje in sestre! Res vam morda ni nihče pomagal zidati vaših cerkva, toda s tem še ni rečeno, da vi tudi ne smete nikomur pomagati. Zakaj pa ne bi odprli svojih src tako na široko, da bi objela poleg vaše lastne naselbine vso slovensko Ameriko? Kaj se bo vam poznalo, če priložite kamenček zidanju naše cerkve, nam bo pa več kamenčkov skupaj pomenilo visok zid. V starem kraju se tudi zidajo cerkve s prispevki vsega naroda, zakaj ne bi ohtenlii lepe navade bratov in sester onkraj morja?
In končno — ali res vi nimate nič od naše cerkve in fare Ali res veša cerkve nimajo nič od naših tukajšnjih faranov?
Velika večina tukajšnjih Slovencev še ni posebno dolgo v Detroitu. Zato — mimogrede rečeno — tudi niso bogati naši ljudje. Toda to le mimogrede. Kje so pa poprej bili? Po raznih drugih slovenskih naselbinah v Ameriki in mnogi med njimi so vaši osebni znanci. In za mnoge med njimi veste vi sami, da so pridno pomagali nekdaj tam pri vaših farah po raznih naselbinah, potem so pa šli in pustili sadove svojih žrtev vam in so prišli v mesto, kjer niso.., našli slovenske ¿župnije. Težko jim je bilo, vendar jim ni žal, da so v kraju, ki sedaj ni več njihov kraj, prispevali za faro in cerkev.
In vi, Slovenci in Slovenke po drugih naselbinah, ali ne utegne tudi vas še kdaj zanesti sreča ali smola v Detroit? Kaj še veste? Danes vas res nihče ne vabi sem, pa ni verjetno, da bi bil Detroit za dolgo zapisan med nedelavna mesta. In ako se zgodi, da pridete, ali ne boste vsaj takrat veseli, ako daste sedaj kak k voder ali celo dolar za slovensko cerkev v Detroitu ?
Te in take reči preudarite, bratje in sestre, pa si ogrejte svoje morebitne misli, da se bodo sprijele z mehkimi čuvstvi vaših src in dejale: pa dajmo, no! In vam bodo segle roke po kolkih sv. Janeza Vianeja, ki je patron naše fare in naše bodoče cerkve.
Ker je pa nekdo rekel: začeti je treba, v tem je polovica uspeha — vam povemo, da se je že začelo — torej polovica uspeha je. že tu. Začeli so že namreč prihajati denarji za naše kolke. Vam drugim potemtakem ni treba šele začeti, temveč samo nadaljevati, to je pa dosti lažje.
Na našo objavo glede kolkov smo doslej izven Detroita prejeli od sledečih dobrotnikov:
Mr. Anton Grdina, Cleveland, O., za eno knjigo $10.
Rev. J. J; Oman, Cleveland, O., za eno knjigo, $10.
Društvo Najsvetejšega Imena cerkve sv. Lovrenca v Cleve-landu, O. $10.
"Ave Maria" v Lemontu in Rev. Vencelj Vukonič v Chicagu, 111., skupaj $10.
Rev. Pavel Podbregar, Le-mont, 111., eno knjigo $10.
Rev. Benvenut Winkler, So. Chicago, 11., eno knjigo $10.
Mr. John Zulich, Cleveland, O. daroval $5.
Bog plačaj vsem stotero! Začetek je narejen. Ostali nadaljujte! Vsem pa kličejo že na-
(Dalje na 3. strani)

prej enako prisrčen Bog plačaj menik predstavlja. Zato je uči-raranisv. Janeza v Detroitu. nek nemega kipa neznaten, ako upomba: Kolki ae naročajo ne, izdatek za soho popolnoma na naslov: St. John Vianney nepotreben. Prepričan sem, da Kectory 662 Mdbourne Ave.Jta ali oni slavni mož nikdar hi Uetroit, Mich. . gojil v svojem srcu želje, --I mu narod
postavi
da
spomenik ;
New Dnluth, Minn. — 2e pre- upal pa je in to opravičeno, da cej let je preteklo, odkar sem bo narod gledal na to, da se po prišel semkaj v mojo novo do- njem začeto delo nadaljuje, in movmo, kjer mislim ostati do veda,-, katero je on gojil s toli-konca. In ker nameravam ko ljubeznijo in napornim de ostati tukaj, velikokrat premiš-|lom razširja med mladino. Ijam, kaj bo usoda prinesla mojim otrokom narodu
Med Slovenci v Ameriki ima in slovenskemu I mo precejšnje število mož, na v prihodnjih 50 letih, katerih dela bi moral biti pono-< Sicer mi bo morda ta ali rekel: sen sleherni sin matere Slove Ha j te pa to skrbi? Saj tebe ni je, in kojih imena bodo živela ne bo več tedaj, in oni, kateri v hvaležnem ¡spominu še stolet pridejo za nami, bodo že skrbeli ja med tujimi narodi, ter pri zase po svoji moči. Kaj te čala javnosti, koliko so. isti na-nadlegujejo take skrbi kot: redili na polju vere in omike otroci, narod in Jednota? Raj- Med temi, kateri res zaslužijo ši glej sam zase in vse drugo da se jih narod in Jednota hva bo urejeno po istih, ki bodo te- ležno spominja, je nekdanji ge daj živeli.	neralni vikar duluthske škofije
Tako morda bo govoril mož, ustanovitelj slovenskega časo-ki ne misli resno; kateremu na- pis j a v Ameriki ter oče K. S. K rod, vera in otroci ne pomenijo Jednote, prečastiti blagopokoj dosti, ali pravzaprav nič., A ni Josip F. Buh. vse drugače je z veliko večino Koliko je mož moral pretr-resno mislečih, ker povsem dru- peti v času, ko Minnesota še ni gačne misli navdajejo možgane imela železnic, ko je oznanje-praktičnih katoličanov. Vsak val evangelij sv. vere pragozd-izmed nas se zaveda, ali vsaj nim paganom, koliko nevarnosti zavedati bi se moral svojih dol-1 preživel med njimi. In pozneje žnosti in kot družba, nele samo med Slovenci! Koliko tolažbe napram veri in otrokom, ampak je prinesel v njihove domove pred vsem tudi napram narodu koliko jih spravil nazaj, na pra-in Jednoti. Kakor dober oče vo pot. Koliko vdovam in siro-skrbi za vzgojo svojih otrok, tam obrisal solze žalosti, ko jim jih izšola po svoji najboljši mo- je zagotovil z ustanovitvijo Jed-či, jim s tem zagotovi boljšo note denarno podporo — to ni-bodočnost, kot se je njemu nu- hče drugi ne ve kot On, ki vidi dila, in vse to stori vsled tega, sleherno delo moža-duhovna, ker čuti v sebi isto dolžnost, pokojnega Msgr. Buha. Ko bo ravno tako bi morali tudi mis- enkrat knjiga življenja razode-liti narodi in Jednote; vsi ima- ta. šele tedaj bo spoznal vsak jo dolžnost veliko in skoraj Slovenec, koliko si je ta mož brezmejno napram svojim po- prizadel, koliko muk pretrpel, tomcem. Dasiravno je resnica koliko zaničevanja .prenesel, in (katere pa dosti ljudi noče pri- vse to iz ljubezni do Boga in poznati), da se mi, Slovenci, naroda, katerega je toliko lju skoro gotovo potopimo v mor- bil in znal žrtvovati vse svoje ju amerikanizma, oziroma an- moči.
gleščine, ker bo ista edini jezik Ali ne bi bilo torej umestno, v onih letih, vendar očetovska, da mu'narod in Jednota izkaže-narodna in Jednotina dolžnost ta čast, katero je zaslužil v toni s tem končana. liki meri? Ali ni dolžnost nas Dolžnost slehernega je pre- vseh, da se sleherni, Slovenec in skrbeti, da naša mladina ohrani član K. S. K. Jednote prepriča, vsaj tisto, kar je neobhodno po- da je bil Father Buh ona sila, trebno, in to je biser sv. vere. | ki je v veliki meri ohranil na-Zavedati se moramo vsi, da ne kemu narodu dobro časopisje, živimo več v kraju, kjer nam je vero in potom organizacij tekla zibelka, v deželi, kjer je zboljšal naše vsakdanje življe-vse vplivalo v tako veliki meri Lje. In ko pride sleherni po-na pravo čednostno življenje, šten Slovenec do tega prepriča-kjer — kamor si se ozrl, bodisi L ja, tedaj i bo Father Buhov na sinje gore. okrašene z belo spomenik zagotovljen, cerkvico, bodisi ob potu, kjer In kje naj se mu izkaže to si opazil sv. razpelo — ob Vsa- čast? Po mojem skromnem kem pogledu te je navduševala mnenju tam. kjer je deloval; prelepa misel, ohraniti dar sv. tam, kjer* je mož prebil toliko vere samemu sebi ter svojim het, kjer je posvetil vse svoje potomcem, ter s tem zagotoviti moči, to je Ely, Minn. In kak srečno bodočnost onstran groba, naj bo ta spomenik, katerega bi In ker tu v novi domovini za- mu postavili verrti Slovenci ter radi toliko veroizpovedanja in zvesti člani KI S. K. Jednote? toliko narodnosti vpliv na nrav- Govoril sem ze z mnogimi, ki stveno življenje ni tolik kot So ranjkega Father Buha oseb-tam (in celo ne med Slovenci no poznali bolje kot jaz. Vsak v veliki meri, katerim je vera mj z veselim srcem slika njego-in moralna vzgoja otrok le de- Ve vrline, ljubezen, krotkost in veta briga), zato je dolžnost radodarnost. Resnici na ljubo, nas starišev, Jednote in naroda jn Celo naši "ta rdeči" morajo v tej deželi veliko večja. Skr- pripoznati, da nihče ni odšel iz beti mora resno stariše kot na- njegove hiše praznih rok ter z rod in Jednoto za mladino, da lepim opominom, da naj vsak isto povzdignejo na višjo sto- tako živi, kakor mu Bog veleva, pinjo kulture, osrečiti jo za ta in ker je bilo vse njegovo in oni svet, da bo ista ponos življenje čista ljubezen do bliž-narodu, veri in starišem. njega, posebno še do svojega Sveta je ta dolžnost, to mi naroda, bilo bi po mojem mne-nihče ne more oporekati. Do- nju prav uhiestno, da se mu na-ber oče in mati storita vse. kar pravj tak spomenik, kot bi ga je v njih moči. A, kaj naj njegova ljubezen sama zgradila, storita Jednota in narod?	-<
katerega je njegovo srce toliko na vseh točkah odprta našemu narodu; Je povsem ustanovljena! želelo, iz katereg^ bi odsevale za srečo in dobrobit, za povzdjgo in katoliško izobrazbo našega vse njegove vrline kot zvezde naroda. Naš narod je katoliški narod, in taka je tudi Jednota na jasnem nebu, odrastlim v ki želi, da se svetinje sv. vere — ki so zaklad in prepričanje ponos, a mladini v spodbujo. naroda — spoštujejo m ohranijo med članstvom Jednote. Ta spomenik naj bi bil katoli-	V PRESKUŠNJAH OSTANITE POGUMNI!
ška šola, kjer se bodo vzgajali Na uho mi je prišlo, da se pri mekaterih društvih bojijo j duhovni otročiči ranjkega Fa- radi afer bondnega vprašanja, ki se tiče slovenskih Jednot. ther Buha v smislu njih duhov- Ne bodite strašljivi in boječi! To je znamenje, da se grel nega očeta V največji in pred za sigurno in dobro gospodarstvo pri" Jednotah. Ni to samo) vsem potrebni znanosti sv. ve- pri nas ali radi nas; kolikor je meni znano, smo vsi jednako pri-
re.	I varlafi ^^^	'	I
zadeti.
In kako naj mu slovenski na-
Nikar se ustrašiti, ako čitate to, kar je vam predstavil zarod in zvesti katoličani pod po-|pisnik seje glavnih odbornikov; to je znamenje, da se gre za kroviteljstvom K. S. K. Jedno- najboljše finančno gospodarstvo, ki ga zamoremo vpeljati po te napravijo ta spomenik? Ko-Ugledu pravih in zmožnih Amerikancev. Mali spor med člani liko denarja se ^zmeče stran v odbora ne pomeni razpor v. isdnoti; pomeni le to, da se odborni-nekoristne in celo škodljive na- ki skušajo med seboj, kdo da je zmožnejši za gospodarstvo in mene! Isti denar, ako prav dobrobit Jednote.
obrnjen, bi pripomogel v veliki . Ne gre se tudi ne radi tega, da bi se enega ali drugega meri k uresničenju tega sporne- črnilo ali poniževalo. Ne, nikakor ne; pač pa radi tega, da se nika. Zatorej bi jaz svetoval članstvu pokaže tudi težkoče našega notranjega gospodarstva Slovencem in . članom Jednote, in odgovornost istega.
da ako jim je vera in narod res Dosedaj še članstvo naše Jednote ni ničesar slišalo in ne toliko pri srcu, kot bi v resnici izvedelo kaj in kako da obstoji notranje poslovanje pri Jednoti. morala biti, da naj se vsi za- Ni vedelo ničesar, kaj so bondi; ni vedelo, kako je investiran vzamejo za akcijo tega sporne- njen denar; ni vedelo, da so lahko tudi nevarnosti tuintam, in nika, ter da potom tjruštev in da se lahko dela pri gospodarstvu koristneje ali nemarneje. Z Jednote vsak odrastli član da- drugo besedo je bilo pri naši Jednoti premalo zanimanja, pre-ruje letno malo svoto enega do- malo vpoštevanja, kaj pomenijo za organizacijo uradniki s svo-larja v ta namen. Ako to sto- jimi deli in zanimanjem; ali pa nasprotno, kako je, ako se dovolj rimo v tem letu, sem zagotov- ne zanimajo.
ljen, da bo spomenik Father Nekateri člani in članice si mogoče predstavljajo, da bi bilo Buha vresničen, predno poteče bolje, da "bi se take afere nikoli ne obelodanile. To ni prava mi-dosti mesecev.	sel; to ni res. Gorje Jednoti in članstvu, ako bi se gospodarske
Ta ali oni mi bo morda opo- stvari držale tajno vedno naprej; ako bi se članstvu vedno pri-rekal, češ, jaz ne živim tam na povedovalo samo le o dobrih stvareh, o varnostih, o dobro inve-Ely, čemu bi jaz dajal? Mi sa- stiranem denarju itd. To ni dobro za članstvo, ker članstvo mi potrebujemo svojo šolo. — potem postane malomarno in brez vsake skrbi in zanimanja. Prijatelj, navidezno imaš prav; Preveč zaupajoč v odbor, se ne bi niti zanimalo za nobeno stvar v resnici si presebičen; ako več- Za slučaj male nezgode in neprilike pa, da bi se zaigrala, ne še malo preskop. Bojiš se	Pa ogenj v strehi in razburjenje, da bi bilo strah! Radi
preveč za dolar, zato mi opo- tei?a« ker je bilo naše članstvo tako navajeno, da se mu je samo rekaš. Kakor si dobri stariši to pripovedovalo, jb bilo brez vsakega zanimanja; celo na kon-pritrgajo marsikateri košček I vcncijah se ni zanimalo niti za volitev pravih glavnih odborni-kruha, tako se tudi zadovolijo kov; imeli so največkrat vse za nekako šalo in malenkostno s slabšo obleko, da zamorejo iz-(stvar. .
šolati svoje otroke, ker čutijo Radi afer bondnega vprašanja ne bo Jednoti ničesar ško-svojih srcih, da je to njih I dilo; to je za Jednoto še večje vrednosti; in ne samo za n^šo, dolžnost, in da čim več storijo Umpak za vse njene vrstnice, ker so vse hodile isto pot, ker so za svoje drage otročiče, tem vse začele jednako poslovanje z nakupovanjem bondov, in ker večje plačilo bodo prejeli — ta-|so lahko vse kolikor toliko izkoriščene od tujerodcev. S
tem pa, da se je ta stvar zanesla v javnost med članstvo, je to za vselej izginilo, in Jednote bodo od sedaj poslovale še previdnejše; odbori bodo vedeli, kako se "ravnati pri nakupovanju bondov ali obveznic v večjo Jednotino korist.
Kako obstoji pMovanje ali stališče dosedaj» to bo še vse brih katoliških Slovencih, ki | povedano, in kar bo povedano za našo Jednoto, to bo povedano resnično, a ne samo z besedo, tudi za druge. Bodite brez skrbi; naj se nikdo ne smeje in ne ljubijo svoj narod — tedaj bo veseli še prehitro, da ni bil ali da ni prizadet. O tem danes ne spomenik Father Buhu stal v govorim, ker bo spregovoril še kdo drugi, ki so mu razmere o Ely kot živa priča v kolikem takem poslovanju bolj znane in jasne kot meni, o bondih tako čislu ima narod njegovo ime in malo izkušenemu glavnemu odborniku.
njegovo veliko delo. Ako se Smešno se mi vidi, ko čitam iz uradnih organov drugih ta akcija izpelje letno, boš vi- sovrstnic naše Jednote, da se hočejo nekako norčevati iz nas. del v prihodnjih desetih do 20 Le počasi s takimi opazkami! Mi smo bili odkriti in smo naše-letih bo stal ne le en sam spo- mu članstvu lepo povedali in pokazali, da si nismo v poslovanju menik, ampak spomeniki v vseh za pravo gospodarstvo niti v uradu osebni prijatelji, pač pa, da
ko moraš smatrati tudi ti m ve« narod »za isto dolžnost napram mladini, in oškodovan ne boš ti, niti kdo drugi. Ako se moj ndsvet vporabi pfi do-
ta
krajih, kjer so potrebni.
smo vestni in skrbni, in da se ne bojimo tudi zameriti, kadar | gre za resno in dobro gospodarstvo pri Jednoti.
Škodoželjni natolcevalci bi radi obrnili sum od sebe in vrgli vso zadevo, katera se je začela ,— največ radi drugih — na našo j Jednoto. To ne bo šlo; mi smo radi povedali članstvu samo vse; to bi morali storiti še drugi (storila je le ena organizacija sv. j Družina.) Nam pa ni za druge; hočemo le, da nas druge, ki so| same prizadete, pustijo v miru. Taki, ki imajo maslo na glavi sami, naj ne hodijo na solnce, ker afera o bondih še ni za vse organizacije rešena; mi smo gotovi pri naši Jednoti in povedali članstvu glavne poteze, ostalo se bomo še tudi dogovorili.
Članstvo naše Jednote pa opozarjamo na vstrajnost in zaup-j K zaključku tega mojega ob-|nost do slavnega «odbora. Od moje strani jaz vas zagotavljam, Širnega dopisa rečem še enkrat: da za vaa dobro' da veste vse take afere. Zagotavljam vas^ Ako smo vsi ameriški Slovenci tudi> da dokler sem jaz vaš glavni predsednik, da bom Čuval v resnici to, s čemur se tolikrat gospodarstvo naše Jednote, in da vas bom vselej pravočasno j bahamo, to'je, veliki narodnja- opomnil na vsak korak, bi bil P°treben- da se to ali ono pre-ki in dobri katoličani, potem aJ Preči, ako bom le ob času sam ze njega znal. Dokler bo član-
Da, v teku 20 let. ako smo složni, in ako nam je narod in era res pri srcu, bomo videli katoliške šole za našo mladino vsaki slovenski naselbini. To so spomeniki, katere si žele na ši veliki možje: škof Baraga, škof Trobec, Father Pire, Fa the Lavtižar in Msgr. Buh, ki bodo žive priče njihovih del.
bomo zavedali svojih dolžnosti, katere imamo napram mlajšim, in vsak izmed nas bo radodarno ter z veselim srcem položil mal dar, domu na altar.
S spoštovanjem ostajam,
Frank Vesel,
Veliko se je pisarilo in še več govorilo o spomenikih, ki so se že uresničili, in ki so na potu uresničenja možem veljakom, kateri so zaslužili to čast s svo-
ČLANSTVO K. S. K. J. POGUM!
MI GREMO NEMOTENO IN USPEŠNO NAPREJ!
stvo Jednote imelo tako zaupanje v odbor, kakor ga je imelo dosedaj, bomo šli nemoteno naprej!
Gledal bom tudi, da se ne bo godila krivica nobenemu glavnemu uradniku. Članstvo K. S. K. Jednote naj se ne ozira na komentarje naši Jednoti sovražnih dopisovalcev, ker oni to delajo, da od sebe odvračajo sum. Citajte "Glasilo," in v njem boste spoznali in izvedeli, kako da obstoji stališče naše Jednote. Nič zato, ako kateri uradnik malo zaropota; to je ravno potreb-
_	. no, da veste, kako se vaši uradniki zanimajo za vašo Jednoto.
prvi nadzornik društva st. 171, lzjava enega izvabi odgovor drugega. in tako pride vsa resnica
K* Jednote.	|Ra dan Krivično bi biJo> ako bi smel samo eden povedati; sli-
šati moramo oba, ki sta si v trditvah nasprotna; in ako slišimo, potem sklepamo našo razsodbo, kdo je imel prav. Osebnost nima tukaj nobenega opravka in glavni odborniki se bodo že med seboj sporazumeli, kadar se uredijo gospodarske premembe in ko bodo vse afere prijavljene.
Na vsak način pa mora ostati v članstvu Jednote absolutno navdušenje za napredek, pogum in zavest. Afere bondov kakor zgoraj omenjeno, so za Jednoto le dokaz, da je odboru na tem, da se vpelje najbolj praktično gospodarstvo in red kakor-šnega imajo največje ameriške organizacije. 2e danes imamo dokaze, da so te afere nam v korist. In ako se ne bo šlo radi
novo
Bratje in sestre! Številke govorijo! Citajte imenik jo marljivostjo in trudom, da I pristoplih za mesec januar, in sprevideli boste, da gremo nemo-pomagajo in oblagodarijo ali teno in uspešno velikih korakov naprej! Mi napredujemo{ da je posameznike ali pa narode. Ti vredno občudovanja v teh tako slabih časih in razmerah po bronasti in marmornati kipi, širni Ameriki, ker gre z delom tako po malo in počasi, postavljeni na primernih kra- Castitati moram nekaterim društvom, ki so se v mesecu
jih, kjer jih mimoidoče ljudstvo januarju tako odzvala s številnimi novimi kandidati. Najprvo.	^^	® . W I ^ff
lahko občuduje, so v resnici do- pa častitam zavednosti rojakov v McKee's Rocks, Pa., ki so te koristi Jednote, bi se o tem nikoli ne sporekali; vse to se \am kaz, v kolikem čislu je bil ranj- dni ustanovili novo društvo s 23 novimi člani in stopili v naše 1)0 še dokazalo.	jL^ ¿L. ~
ki, katerega nema soha tu pred- vrste s tako velikim novim društvom že v začetku. To je prava Ostajam v nadi, da boste te moje skromne vrstice \poste-
stavlja. Toda že v kratkem ča- zavest, pogum in neustrašeno^! To je delo pravih zavednih in vali' in da bo šl° ^ Sedaj VSG P0810™"*? d™ h flavnega su predno preživi par genera- narodno mislečih katoličanov; le tako naprej! Naš napredek odbora Jednote še bolj pogumno naprej, in da Do Jcmaiu vse v
cij, je le malo ljudi, ki bi si je bil zadnjih treh let, in tak napredek bo trajal še nadaljna leta redu in sP°razumu med nami' . . , , ----- —------i —„„„ «m.ir. «i rio k; — ——j—.f v	1 g sobratskimi pozdravi vaš glavni predseaniK,

Največja slovenska unijska tiskarna
v Zjedinjenih Državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot,. trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovin.
NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK
dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica.
PLAČILNE KNJIŽICE
odobrena od gl. odbora K. S. K. Jednote, najbolj priročne za članstvo K. S. K. J. imamo v zalogi.
V svojem lastnem poslopju.
Ameriška Domovina
6117 St Clair Ave. CLEVELAND, O.

ZAHVALA.	f
- if
Vsem prijateljem in znancem izrekam tem potom iskreno zahvalo za izkazano mi sočutje in pomoč ob smrti moje ljubljene soproge
Jerice Jamnik
roj. Štrekelj
ki je umrla nagle smrti dne 4. februarja v bolnišnici.
Pokojna je bila rojena v vasi Puštal pri škofji Loki pred 40 leti, v Ameriko je prišla L 1923.
V starem kraju zapušča pokojnica brata Rev. Jakob štrek-Ija, taj*nika škofijske pisarne in škofijskega kaplana v Ljubljani, v Beogradu sestro Minko Štrekelj, v Metliki sestro Ano štrekelj in v Pungertu pri Skofji Loki sestro Marijo Eržen.
Posebno se zahvaljujem družinam Martin Centa, Frank Pin-tar, Fra'nk Bernik v Port Washington, Wis., Mike Pogačnik, Jos. Gasperič in drugim, ki so darovali šopke in vence.
Zahvalo izrekam pa tudi slovenskemu pogrebniku Fr. Ermen-cu za vestno vodstvo pogrebnih obredov, kakor tudi udeležencem pogreba.
JOHN JAMNIK, soprog.
Milwaukee, Wis., dne 20. februarja 1927.
VARUJTE SE FLU
kašlja in prehlada
Mi vas takoj ozdravimo.
resno poklical v spomin dela Nobenega vzroka ni, da bi mi ne napredovali; nihče nam ne onega moža, katerega nam spo-! more naše poti in našega napredka zaustaviti; naša Jednota je
Anton Grdina.
Kašelj in prehlad se navadno raivijeta t nepričakovan re»e-n položaj kakor ■ gripa, bronhiti*. influença, ali pljučnica, katere večkrat povzročijo smrt. Flu je največji sovrainik človeštva ker zahteva letno na stotisoče irtev. Prehlad, katerega ste zanemarili in nepravilno zdravili povzroča naduho in jetiko. Vsega tega se lahko izognete ako vporabljate ANTI FLU COLD TREATMENT Dr Toma. To je iznajdba na medicinskem polju, ki se zadnji čas zelo rabi v slučaju Irfllja. prehlada, gripe, flu. Vnetja vrata, vnetja prsne mrene, bronhitis, katar in pljočnih bolezni. ANTI FLU COLD TREATMENT mahoma ustavi nadaljne razvijanje bolezni, ter umori kali iste v sistemu tako. da vam v petih dnevih bolečine zginejo. Na tisoče bolnikov je ie okrevalo ki ao rabili samo enkrat t« zdravilo: osobito se priporoča pri zastarelih boleznih. Če vam ne pomaga, vam bomo denar vrnili. To zdravilo ima jako prijeten okus, ne vsebuje nič narkotičnih snovi; rabijo ga lahko stari ljudje in otroci. Ako rabite naš ANTI FLU COLD BALSAM. bodo vaia pljuča postala bolj močna za odbijanje bolezni. Cena enega zdravljenja je ti.25. Pilite nam takoj, kajti odlašanje je nevarno.
NE POŠILJAJTE DENARJA !
izreiite samo ta oglas ter priloiite za 25e znamk za odpreme stroške. Za zdravilo boste plačali 11.26 ko pride blago na vaš dom.
MARDOL LABORATORY. 1723 N. Kedzie Ave.. Dept. S19 Chicago, III.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Kranjsko-Slovenska Katoliike Jednote v Zdrulealh driavah ameriških.
nn «t Clair An.
Uredaiitvo ia apravaiitva: Talafoa: Randolph »12
CLEVELAND, OHIO.
Ea Baae, na k
Ea nečlant _
Ea inozemstvo
Naročnina.
OFFICCIAL ORGAN ] of the
GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION -jpfl of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. loaned every Toesday
OFFICE: (il 17 St Clair Ave.
Telephone: Randolph 3012.
CLEVELAND. OHIO.
FRATERNALIZEM, NOVI PROGLAS NEODVISNOSTI
Po vsej pravici bi lahko trdili, da je fraternalizem nova Deklaracija Neodvisnosti, ki je bila pred 150 leti spočeta v Philadelphiji (mestu bratoljubja), kjer se je ta jubilej lansko leto tako na slovesen način obhajalo.
"Življenje, svoboda in stremljenje za srečo," to s» bila tri glavna načela velepomembne ameriške Deklaracije Neodvisnosti, ki so kot goreča baklja prešinile ves svet. Ustanovniki naše nove domovine so s to deklaracijo hoteli bodočim generacijam ugotoviti, da bi živeli svobodno in srečno.
Kip Svobode v New Yorku stopa pred novodošleca kot simbol najbolj dragocene stvari, katero si more človeško srce želeti — svobodo.
Načela te deklaracije so se že talfo vkoreninila v politični in socijalen sistem Amerikancev, da oni možje, ki so to deklaracijo podpisali z nevarnostjo svojega lastnega življenja, niti sanjali niso, kake blagre bo ta deklaracija potomcem donašala.
Mi fraternalisti smo tudi indirektni dediči upanja in del onih požrtvovalnih in domoljubnih mož. Kot taki moramo vedno stremiti za tem, da bomo vporabljali vsako priliko donašati blagre našim dragim sorodnikom, tako pa tudi drugim sobratom
Fraternalizem bi lahko smatrali kot cvetko in sad principov Deklaracije Neodvisnosti.
Armada fraternalizma v Ameriki se vedno bolj in bolj širi, tako da šteje dandanes že nad trideset milijonov članstva raznih podpornih organizacij.
Mnogo članov bratskih organizacij spozna pravo vrednost istih šele tedaj, ko zadene katerega kaka nesreča. Fraternalizem je torej najbolj glavni faktor v našem družabnem življenju. Kako si zamoremo predstavljati življenje, svobodo in srečo brez fraternalizma? Odpraviti ga samo za nekaj časa, pa se bodo pojavile med ljudstvom razne neprilike, preskušnje in tarnanje.
Neodvisnosti pri bratskih organizacijah se pa ne more drugače doseči, tako tudi ne njih blagrov, če posamezna društva ne skrbe za redno pridobivanje novih članov, da bi na skupen način in z združenimi močmi pomagali svojim sobratom in so-sestram.
Vdova in sirote ne morejo pričakovati srečnega in svobod nega življenja, če ni bil njen mož, oziroma oče fraternalist, ozi roma če ni za njih bodočnost preskrbel pri kaki podporni organizaciji. To je torej dejstvo, da lahko po vsej pravici nagla-šamo, da je fraternalizem nova Deklaracija Neodvisnosti v prak tičnem in teoretičnem oziru. Ta velevažen dokument naj bi obesil na steno svojega doma tudi vsak ameriški Slovenec in Slovenka, kajti označena listina bo ščitila vaš dom in vaše dtage v slučaju kake nesreče.	I
Sleherni ameriški katoliški Slovenec in Slovenka naj bi imel v prvi vrsti v okvirju shranjen certifikat prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki K. S. K. Jednote!
ZDRAVNIŠKI NASVETI
Piše dr. Jos. V. Grahek.
vrhovni zdravnik K. S. K. J.
Neprebava.
Neprebava (dyspepsia), je znamenje, da v prebavnih organih ni nekaj v redu. To ni kake gotove vrste stalna bolezen, ampak samo začasna vsled nereda v želodcu.
Vzroki neprebave , so lahko sledeči: Bolestno stanje, ki nima z želodcem nobenega stika, na primer srčna bolezen, začetek jetike, žolčnikameni, jetrna bolezen, ledična. slaba kri, kronična bolezen na slepiču, zabasanost, trebušna bolezen in razne ženske neredno* sti.
Lokalne organične bolezni želodca so sledeče: oteklina ali rak na želodcu, vnetje, povečanje želodca ali če je želodec in črevesje v nepravi legi.
Neprebavo tudi povzročajo napake pri hrani, oziroma jedi, nepravilno prirejena jedila, čezmerno uživanje hrane in alkoholne pijlie.
Ker neprebava vpliva tudi na naš živčni sistem, radi tega je treba pri vseh želodčnih nered-nostih najti pravi vzrok, da se iste odstrani, na primer:
Ako pronajdemo. da izvira nered v želodcu iz kronične bolezni slepiča, je treba v prvi vrsti dati pozornost slepiču. Ako povzroča neprebavo otek-
lina v želodcu, je treba isto odpraviti. Ako imate slabe zobe, da bi mu ta jed ne škodovala,
da hrane ne morete pravilno zgristi, morate iti k zobozdravniku, da vam zobe popravi. Omenil sem že neštetokrat, da alkoholizem uničuje želodec; radi tega ne bom delal pri tem nobenega nadaljnega komentarja.
Poglejmo najbolj navadne napake v dijeti (vživanju hrane). Želodcu navadno škoduje, če želodec preveč in prepogosto s hrano nabašemo, oziroma, če zavžijemo hrano čez mero; drugič, s kakimi jedili se hranimo Jedila, pripravljena in preveč zabel j ena z mastjo in surovim maslom so težko prebavna, na primer raznovrstno meso. oso-bito svinjetina, pražen krom, pir, razno pecivo (pastries), krofi, paji, keki, piškoti itd. Ako vam to škoduje in povzroča nered v želodcu, opustite taka jedila. Tudi razne zelenjave niso prikladne za vsak želodec, na primer sladko zelje, kislo zelje, pesa, paradižniki itd. Jako važno vlogo igra pri prebavi želodca tudi mleko, med tem pa nekatere osebe ne morejo prebavljati sira. V obče je vsaka kuhana jed bolj priporočljiva radi prebave kakor pa pra-žena in pečena; tudi posebno delikatnih sezonskih jedil bi se morali ogibati. Osebe, ki imajo sitnosti z želodcem, bi morale vedno dobro paziti na tako hrano, ki je lahko prebavljiva in se po tem ravnati. Na primer kdor se preveč naje kumar, potem pa jemlje kako zdravilo,
ta ne ravna pravilno: z želodcem igrati se, ni dobro. 1 Boljše je pustiti jedi, ki niso prikladna za vaš želodec, kakor pa trpeti tozadevne posledice. ^
Velike važnosti ja.da hrano dobro prežvečite; radi tega morate pa imeti zdravo zobovje; dokler si ne boste dali popraviti slabega zobovja, boste imeli vedne sitnosti z želodcem. Dokler ni že prekasno, vam den-tist lahko uredi še vaše lastne ali naravne zobe, ki vam bodo bolj služili kot pa umetni. Sploh bi morali dati svoje zobovje parkrat na leto pregledati od kakega dentista.
Na negovanje zob je treba tudi paziti s tem, da jih držite vedno čiste. Po vsaki jedi si jih dobro izmijte, tako tudi zvečer, predno greste k počitku in zjutraj ko vstanete. Cista usta in zdravo zobovje sta velika prijatelja zdravega želodca?
Nervozne osebe, dalje osebe, ki preveč napenjajo svoje možgane, so tudi podvržene želodčnim boleznim. Kava, čaj in tobak povzročajo nervoznost. Zdravljenje te vrste neprebave se vrši počasi ako bolnik noče paziti na navodila njegovega zdravnika. Včasih se zahteva v takih slučajih tudi premembo podnebja, in se priporoča kopeli v mrzlih studencih. Za nervoznega človeka je najbolje, da si privošči nekaj počitnic in oddiha v poletnem času in sicer na deželi, kjer lahko vživate v zeleni naravi dosti svežega zraka in kjer pozabite na vaše vsakdanje brige.
Mnogo je takih oseb, ki pri vsaki najmanjši nerednosti želodca vporabljajo razne patentne medicine. Mislijo, da jim bo to kmalu pomagalo, pa je baš nasprotno. Pri takih bolnikih je povsem umljivo, da ni samo želodec v neredu, ampak da so v tem prizadeti tudi drugi notranji organi, ker pravilno ne delujejo.* Prijatelji patentnih medicin si s tem sami večajo bolezen, ker vedno odlašajo zdravniško pomoč izkušenega zdravnika. To povzroča zle posledice z neozdravljimi boleznimi in tudi operacijami. Taki maloverneži verujejo v svojo lastno škodo več raznim oglasom v listih, kot pa zdravni kom.
Važna vprašanja o socializmu in komunizmu
V čikaškem dnevniku "Her ald and Examiner" je nedavno znani člankar George W. Hin man razpravljal o štirih važnih vprašanjih glede socializma in komunizma. Ta razprava se nam zdi tako zanimiva, da prinašamo Hinmanov članek v dobesednem prevodu. Hinman piše:	j	. _«'
"Trije vseučiliščniki so me naprosili, naj jim odgovorim in pojasnim kaj je pravzaprav socializem in komunizem; kakšna razlika je med obema, in kak učinek bi naredil vsak izmed teh, ako bi se socializem in komunizem uvedlo v našo ameriško politiko.)
"Ker je to jako važno Vprašanje. ne bom tukaj navajal teoretičnim argumentov, ampak boij na kratko in jasno.
"Kakor znano, se na Angleškem potegujejo, da bi vlada prekupila vse farmsko ozemlje dežele za svoto pet bilijonov. Tako tudi socialisti svetujejo vladi, naj kupi in prevzame vse rudnike, elektrarne, pa-robrodne družbe in druge važne javne naprave. Za vse to bi morala vlada odšteti približno osemnajst bilijonov dolarjev.
"Narodni dolg Anglije znaša dandanes okrog 38 bilijonov. Ako bi se uresničile želje angleških socialistov, bi znašal potem skupni narodni dolg Anglije 55 bilijonov, skoro polovico celokupne vrednosti cele Anglije. • To je absolutno nemogoče izvršiti.
"Tudi naši ameriški socialisti so že večkrat priporočali naj vlada prevzame rudnike, želez-
nice, parobrodne, telefonske in brzojavne družbe; tako naj bi se menda tudi spravilo pod državno upravo vse ameriške farme?
"Tak nakup bi zahteval ogromno svoto denarja in bi se moral izvršiti z izdajo bondov. Vsled tega bi se vlada zadolžila za novih sto bilijonov dolarjev k že dosedanjemu državnemu dolgu v znesku okrog dvajset bilijonov. Skupen narodni dolg bi znašal 120 bilijonov dolarjev, ali eno tretjino celokupnega narodngea bogastva. Obresti tega dolga bi znašale na léto okrog pet bilijonov dolarjev.
"Ali so torej ideje angleških socialistov za našo deželo priporočljive? Nikakor ne! Nobena država in noben narod na svetu bi ne mogel izhajati s tako ogromnim državnim dolgom. Načelo socialistov o nacionalizaciji železnic, rudnikov itd., je torej neumestno in nepravo.
"Povsem drugačni so pa na črti komunistov. Tukaj navajam razliko med načeli socialistov in komunistov. Omenil sem že, da socialisti v prvi vrsti priporočajo podržavijenje gotove vrste podjetij, katere naj bi vlada plačala. Komunisti bi pa ravnali v tem pogledu malo drugače, fi bi pa radi kar s silo prevzeli zemljišča, rudnike, železnice itd., in bi ne odšteli zato niti centa. Na kak način bi se to izvršilo? S splošno re volucijo, z zasédo vlade in zaplembo vse vladine in privatne lastnine.
"Ta ideja sicer ni več nova, toda rada se ponavlja v vrstah komunistov še dandanes. Za izgled si vzemimo samo boljševi-ško Rusijo. Naši državi bi pretil splošen bankrot, v katerem bi bil prizadet vsak posamezni državljan ali stanovnik.
"Pa recimo, da bi Amerika vseeno to izvršila, kar bi ložje naredila kot na primer Anglija, ker Amerika je bogata. Prišlo bi pa prav gotovo enkrat do velikanskega finančnega in gospodarskega poloma; kajti če bi podjetje v tako kolosalnem obsegu ne uspevalo, bi bil končno polom tudi kolosalen.
"Pred leti sem poslušal pre davanje nekega slovečega nem škega profesorja, ki je bil nekoliko tudi socialističnega nazi-ranja. Vedno je pa tole nagla šal in nas svaril:
" 'Socialisti' in komunisti imajo dosti lepih idej glede distribucije industrijskih izdelkov in produktov; toda do danes pa še niso rešili vprašanja glede producirán j a blaga. Dokler še te važne točke ne bodo rešili, ne morejo pričakovati kakega stalnega uspeha.'
"Jaz torej smatram, da so ideje angleških socialistov in ruskih komunistov za našo deželo nepraktične in bi bilo njih uresničenje za nas naravnost pogubonosno."
IN
ZADRŽKI NAPREDKA USPEHA
V sledečih slučajih človek ne more pričakovati uspeha: Kdor .omahuje. Kdor je ozkosrčen. Kdor se ogiba odgovornosti. Kdor nikdar nič ne poskusi. Kdor misli, da mu je usoda vedno za petami.
Kdor nima korajže v samega sebe. /
Kdor ne veruje v samega sebe.
Kdor pričakuje samo slabo. Kdor vedno sebe ponižuje. Kdor misli samo na neprilike. "Kdor se pritožuje, da nima nikdar ugodne prilike.
Kdor se vedno pritožuje čez svoje delo.
Kdor zvrača krivdo na okoliščine ali druge, da ne more uspevati.
Kdor je svoje dnevno delo slabo dovršil, ne da bi ga zato pekla vest.
Kdor hoče od svojega dela odstraniti vse težkoče. Kdor vedno želi, da bi delal
kaj drugega.
Kdor se preveč doma skriva in izogiblje javnosti.
Kdor misli, da ni bil rojen pod srečno zvezdo.
Ameriška radio industrija.
Čudoviti razvoj radia.
Razvoj radia, toliko kar se tiče znanstvene raziskave, kolikor praktične vporabe, je le zgodovina zadnjih pet let pretresu j oče poglavje človeškega napredka. Zdi se nam kot da bi to bilo včeraj, ko je neki jako mlad italijanski inženir, Gu-glielmo Marconi, presenetil svet s svojimi eksperimenti z brezžičnim ali radio brzojavom. Že leta 1887 je bil nemški profesor Hertz pokazal, da, ko se izproži elektriciteta' iz električnega kondensatorja, nastanejo neki nevidni valovi in da je mogoče zaslediti te valove v daljavi nekolikih metrov. To odkritje takozvanih Hertzovih valov, o katerih se je veliko pisalo, so vzbudili domišljijo mladega Marconija. Uvidel je mogočnost, da bi se ti nevidni elektro-magnetični valovi vporabljali za brzojavljanje brez žic.
Od par metrov je njegov brezžični skok napredoval do mnogih milj in ravno pred 25 leti je Marconi prvič odposlal brezžične signale iz Newfound-landa na Angleško preko oceana. S tem je bil ustvarjen temelj za brezžično brzojavljanje širom sveta.
Se predno se je to zgodilo, je novo polje brezžičnih komunikacij privabilo mnogo znanstvenikov in tehnikov. Dasi je bil Marconi izvirni pijonir na tem polju, je brezžični brzojav sedaj predstavljal skupno prizadevanje mnogih znanstvenikov. Ameriško znanstvo in iznajdi-teljstvo je bilo odločilrtte važnosti v razvoju radia. Treba je le navesti taka imena kot prof. Pupin, Nikola Tesla — oba Jugoslovana — A. Alexandersona, doma iz Švedske, DeForesta Langmuira in mnogo drugih.
Brezžični telefon — ali radio v ožjem smislu — je le varija-cija brezžičnega brzojava. Brezžični telefon je postal mogoč, ko se je posrečilo prenašati po nevidnih valovih ne le pike in črtice brzojavnega alfabeta, marveč tudi izgovorjeno besedo. Do svetovne vojne pa je bil brezžični telefon ali radio le jako malo razvit in nesposoben za praktično vporabo. Ali velikanski tehnični napredek, storjen vsled vojne sile, je kmalu postavil radio na praktično podlago. Že leta 1915 se je posrečil eksperiment z brezžičnim telefonom preko oceana in ob koncu vojne je bil brezžični telefon na razpolago za zanesljivo zvezo čez precejšnje daljave in celo za zrakoplove.
Leta 1920 so inženirji West-inghouse Electric and Manufacturing Co. izvajali vrsto eksperimentov z brezžičnim brzojavom iz svojega laboratorija v East Pittsburghu, Pa. Ljudje, ki so imeli doma sprejemne aparate, ker se jim je ljubilo prisluškovati k pikam in črticam brezžičnega brzojava (in teh amaterjev je bilo precejšnje število), so bili naprošeni, naj prislušajo k eksperimentom brezžičnim telefonom in naj poročajo, kako se sliši. West-inghouse postaja je kmalu potem začela odpošiljati glasbo gramofonskih rekordov. Novost govora in glasbe, prihajajočih čez zrak. je bila tako senzacionalna, da so si mnogi ljudje nabavili in instalirali cene radio aparate.
Ko si je Westinghouse organizacija tako pridobila obširno poslušalstvo, smatrala je za svojo dolžnost, da uvede redne radio programe. Na mesto rekordov so prišli pevci in govorniki in tako je "radio broadcasting" prišel na svet in se razvil in napredoval takorekoč čez noč. Takega hitrega razvoja nove iznajdbe svet še ni vi-
del. Od one edine poskušne ra-diopostaje nastalo je na stotine postaj širom vse dežele; iz enostavnih gramofonskih koncertov prvih dni se je razpo-
šiljanje radio-programov razvilo v velikansko poslušalnico, ki objema ves kontinent in kjer so največji svetovni umetniki (Daljo na 6. strani)
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
i , .
Novo društvo sprejeto v K. S. K. Jednoto
Novo ustanovljeno društvo sv. Križa, št. 217, Salida, Colo., sprejeto v Jednoto dne 23. februarja, 1927. Imena članov in članic so:
28116 Evans Joseph, roj. 1890, R. 37, $500; 28117 Prijatelj Frank, roj. 1877, R. 49, $250; 14695 Fear Anna, roj. 1883. R. 44, $500 ; 438 Melavec Anton, roj. 1910, R. 17, $1000; 439 Ambrozich John, roj. 1909, R. 18, $1000 ; 440 Fear John, roj. 1907, R. 20, $1000 ; 441 Drobnich Anna, roj. 1910, R. 17, $500; 442 Drobnich Mary, roj. 1909, R. 17, $500. Dr. šteje 8 čl.
. Josip Zalar, glavni tajnik.
Krajevnim društvom v pojasnilo in naznanje.
Potni listi
Pri minuli konvenciji se je odstranilo potne liste za to deželo. Od raznih društev sem prejel vsled tega pritožbe, ko se tajniki hiidujejo, zakaj' se je potne liste opustilo.
Nimam namena danes razpravljati in navajati, zakaj se je potne liste odstranilo ali kdo je kriv, da so se potni listi opustili, x>da omeniti hočem, da sem istega mnenja, kakor so oni društveni uradniki in uradnice, ki se hudujejo zaradi tega.
Potni listi, kakor so bili v navadi do letošnjega leta, so tvorili nekako vez med društvom in članom. Društvo je vedelo, kje se ¿lan nahaja* Imelo je vsaj deloma nekako nadzorstvo nad članom. Član na potnem listu je vedei, za koliko časa ima plačane mesečne prispevke. Tajnik je zopet znal, za koliko časa ima ¿lan na potnem listu plačane asesmente. Vedel se je ravnati. Tajnik je člana lahko pravočasno obvestil, da naj potni list ponovi in prej plača mesečne asesmente. S tem je bilo veliko nepotrebnih sitnosti prihranjenih društvenim tajnikom, kajti za vsakega člana na potnem listu se je znalo, do kdaj ima plačane asesmente, in v slučaju, da član ni pravočasno plačal na-daljnih asesmentov in ni ponovil potnega lista, se je tajnik vedel ravnati zaradi suspendacije. Kakor stvar stoji sedaj, je vse drugače. Tajnik bo moral vsaki mesec člana pismeno opozoriti, da plača asesment. Ako član asesmenta ne bo plačal, ga bo tajnik moral suspendati.
Iz tega razloga in iz razloga, ker vidim, da je bil stari sistem veliko boljši in praktičnejši za društveno poslovanje, zato iem potom naznanjam vsem krajevnim društvom, da akoravno pravila ne določujejo, vseeno smejo društva izdajati potne liste ¿lanom in članicam tudi za to deželo, ravno tako kakor je bilo to v navadi pretečeno leto.
Društvom je torej popolnoma na prosto dano in jim je dovoljeno posluževati se v tem oziru starega sistema, oziroma društva v tem oziru lahko sama uredijo tako, kakor jim bolje kaže.
. Žogometna liga K. S. K. Jednote
Bliža se spomlad in tako se bliža sezona raznih športnih iger, ki se igrajo v prosti naravi. Največja in najzanimivejša izmed vseh iger je igra "baseball." Ta igra se igra ne le po velikih mestih, marveč v vsaki mali vasici, na deželi in sploh kjerkoli se nahaja ameriška mladina.
In ker imamo pri naši Jednoti častno število* mladih članov, pristnih ameriških Slovencev, ki ljubijo igro "baseball," zato jo ti člani po raznih naselbinah že pred par leti ustanovili "baseball klube" pod imenom K. S. K. Jednota.	»
Da bo zanimanje za ustanavljanje klubov pri naših društvih toliko večje, ter da se bo igra "baseball" igrala po vseh nasel-oinah, ker se nahajajo društva naše Jednote, zato je glavni :>dbor pri seji meseca januarja t 1. določil $500 v ta namen, da 5-a bo pomagalo igralcem ob zaključku sezone pri vožnjih in irugih stroških.
Glavni odbor je mene nižje podpisanega pooblastil kot "man-agerja" ali oskrbnika vseh športnih iger. Ker imam pa jaz poleg tega še veliko drugega posla in dela v zvezi z glavnim uradom, in ker je moja želja, da igra "baseball" med društvi naše Jednote ne bo samo životarila, marveč ŽIVELA, zato sem naprosil našega pomožnega župnika in sobrata č. g. Rev. M. J. Butala, da mi pri tem delu pomaga, ter sem mu podeiil "saržo" stotnika (Captain).
Rev. Butala, kot prava ameriško-slovenska korenina, je ¿den največjih prijateljev igre "baseball" in zato sem uverjen, da bo pod njegovim vodstvom "liga" naših baseball klubov lepo napredovala in bo v ponos celokupnemu članstvu K. S. K. J.
Ker mi je nemogoče Rev. Butala osebno predstaviti vsem igralcem in prijateljem igre baseball, zato ga vam predstavljam i njegovim člankom, ki ga vam je pripravil. Vsi oni, ki se zanimate za baseball igro prečitajte članek Rev. Butala, zavihajte rokave in podajte se na delo.
Čas beži, zato ne smemo odlašati, ako hočemo kaj doseči. Pridite z idejami in nasveti na dan, da bo mogoče z delom hitro in konstruktivno pričeti.
Sklepčno izrekam č. g. Butala najlepšo zahvalo, ko je mojo prošnjo uslišal in se za stvar takoj zavzel, vsem skupaj pa želim najboljšega uspeha in napredka.
S pozdravom vam udani
Josip Zalar.
Opomba: Članek B>ther Butala je priobčen na sedmi strani današnje številke.
V blagohotno uvaževanje
Koncem vsakega leta je potreba poleg rednih Jednotinih računov izdelati tudi razne račune in poročila na državne zaVa-rovalninske departmente. Ti računi in poročila povzročajo veliko dela in zavzamejo nepopisljivo veliko časa. In ker je treba vse te račune urediti tako, da so poslani na pristojna mesta najkasneje do 1. marca vsakega leta, zato se mora navadno vse drugo delo v glavnem uradu odložiti in vse moči je treba porabiti, da so omenjeni računi in ix>rociia pravočasno gotova in poslana na zavarovalninske oddelke, kakor zakon veleva.
Iz predstoječega vzroka je torej v glavnem uradu zaostalo veliko dela. Sicer se je delalo z vso silo in močjo, toda vkljub vsemu temu ni bilo mogoče vsega dela pravočasno izvršiti. Kakor sem omenil, zaostalo je veliko nerešenih stvari, ki pridejo na vrsto kakor hitro mogoče.
Z računi smo ravnokar dokončali. Na vrsto pride vse, kar je zaostalega.
Cenjena društva prosim, da še nekoliko potrpijo, kajti kakor hitro bo mogoče, bo vse zaostalo delo izvršeno. Z bratskih pozdravom,
Josip Zalar, glavni tajnik.
NEKAJ PODATKOV
.0 INVESTIRANJU JEDNO+INEGA DENARJA IN NJENIH OBVEZNICAH
Marsikateri,
ki je čital zapisnik tretje seje glavnega odbora z dne 20. januarja t. L, si misli, da ima Jednota svoj de nar investiran v tako slabih obveznicah, da ni upati, da bi se denar kdaj nazaj dobil.
Ker je pa financa pri Jednoti ena- izmed naj poglavitne jših za de v, in ker članstvo hoče in je opravičeno znati, kako je denar investiran, zato hočem tukaj navesti kolikor mogoče natančno in razločno, kakšne obveznice lastuje naša Jednota in kako je denar v teh obveznicah investiran.
Kakor iz zapisnika razvidno, je bil navzoč pri seji dne 20. januarja neki Mr. Ricker, izvedenec v bondnem poslovanju iz Milwaukee, Wis. In ker je omenjeni Mr. Ricker izjavil, da poročilo ali pojasnilo, katero je podal, je le njegovo osebno poročilo ali mnenje, zatona enkrat ne bom o tem razpravljal, kajti osebna mnenja so različna, so lahko dobra ali pa slaba. Vsled tega razpravo o Mr. Rickerjevi izjavi odložim na poznejši čas, ako bo potreba.
Danes hočem spregovoriti v prvi vrsti o poročilu brata Zu-licha. Brat Zulich ni podal poročila le kot njegovo osebno poročilo ali mnenje, pač pa je podal poročilo kot nadzornik Jed-note. Torej je bilo to poročilo uradno. In ker je bilo poročilo uradno, bi moralo tudi docela odgovarjati resnici. Poglejmo, če je temu tako:
Brat Zulich poroča, da sva brat Opeka in jaz zamenjala Maynard Coal Co. bonde z onimi, Daniel Boone Coal Corporation, ne da bi o tem dala ostalim bratom nadzornikom kaj vedeti.
Maynard Coal Co. First Mortgage Sinking Fund bondi so bili kupljeni 10. mar til/4' 1920. Omenjenih obveznic se je kupilo za |20,000, in sicer na podlagi obrestne mere 7%.
Te obveznice so bile kupljene po nadzornikih Dunda, Ko-stainsek, Mravintz, Frančič in Martin Nemanich. Bratje nadzorniki so kupili omenjene obveznice z najboljšim namenom in v dobri veri, da so zanesljive in varne. Torej- po mojem mnenju omenjeni bratje nadzorniki niso zakrivili ničesar in tudi niso za posledice odgovorni. ;
Okrog maja meseca leta 1924 je bila omenjena družba Maynard Coal Co. izročena v roke "Receiverja."
Kakor hitro mi je bilo to naznanjeno, poklical sem brata Opeka, predsednika nadzornikov, ter mu celo zadevo razložil. Šla sva v Chicago k družbi, od katere so bile obveznice kupljene. Zahtevala sva, da naj bi družba bonde od Jednote kupila. Družba tega ni hotela storiti. Bila sva- trikrat s takimi zahtevami pri družbi. Družba nama je obljubila bonde o^ Jednote kupiti, ako se hočemo obvezati kupiti od družbe 75 odstotkov bondov, ki jih bo Jednota v bodoče kupila. Z bratom Opekom tega nisva hotela sprejeti. Naposled se nama je posrečilo dobiti garanci-
nja, da nam ne preostaja drugega, kakor ravnati se po nasvetu omenjenega komiteja. Bondi Maynard Coal Co. so bili odboru izročeni, nakar je Jednota dobila novo izdajo pod novim imenom "Daniel Boone Coal Corporation." To se je storilo 6. aprila, 1925.
Ko se je vršila revizija knjig meseca julija, 1925, in ko je bil odbor na Joliet National Banki pri pregledovanju obveznic, sva z bratom Opekom celo stvar ostalim bratom nadzornikom in prisotnim glavnim uradnikom pojasnila. Vsi podatki cele transakcije so bili pojasnjeni in razloženi. Nad zorni odbor je vzel brez oporekanja poročiio in pojasnilo na-znanje, kar potrjuje njih lastna izjava, priobčena v zapisniku sej glavnega odbora z dne 28. januarja, 1926, ki se glasi:
Brat glavni predsednik vpraša predsednika nadzornega odbora, brata Frank Opeko, če so nadzorniki z revizijo knjig gotovi. O tem poroča brat Opeka, da so pregledali vse knjige in račune glavnega tajnika in blagajnika in upravnika 'Glasila,' ter pronašii vse v najlepšem redu. To s:> pripravljeni tudi njegovi sokolegi nadzorniki potrditi s podpisi in prisego. Jednotino premoženje je na trdni podlagi in naloženo v najboljše obveznice, kar jih je bilo mogoče dobiti, ki dona-šajo največje obresti. V istem smislu poročajo tudi ostali bratje nadzorniki: Jerich, Germ, Shukle in ZULICH.".
Torej o zameni omenjenih bondov je brat Zulich vedel pri seji julija meseca, 1925. Vse je potrdil kot dobro in pravilno.
Pri minuli konvenciji se je ponovno na široko o tej transakciji poročalo. Delegacija je vzela poročilo brez oporekanja ali kakega komentarja v nazna-nje.
Pride pa seja glavnega odbo-< ra januarja letošnjega leta, pa pride z zadevo na dan nadzornik Zulich, ter očita, da sva iz bratom Opekom storila Jednoti krivico, in da kar bo Jednota pri bondih zgubila, bova z bratom Opekom kriva«.
Brat Zulich poroča, da je bilo njegovo življenje kot nadzornik Jednote podobno drami. Ako človek resno zasleduje poročila brata Zulicha kot nadzornika Jednote, pride do zaključka, da je življenje brata Zulicha podobno ne drami, pač pa "burki." \
Zakaj ni brat Zulich o tej zadevi govoril pri seji julija meseca, 1925. Zopet ako ni hotel pri omenjeni seji o tem govoriti, zakaj ni prinesel zadeve naprej pri minuli konvenciji? Za-kdj je pri mojem poročilu in pri poročilu brata Cpoke, ko sva jih o omenjenih obveznicah podala — molčal? Zakaj ni tam govoril? Zakaj je čakal do seje letošnjega leta?	\
Brat Zulich dalje poroča, da je družba razprodala najbolj dragocen del posestva in izdala nove bonde le na dva premogo-kopa v Kentucky. Brat Zulich dobro ve, da ono posestvo in zemljišče, nahajajoče se v Du-
Brat Zulich ve, da to ni res, Predstoječe pismo dovolj jas-kajti ima pismeno poročilo na no kaže, da se ni treba bati, da rokah, ki jasno kaže, da družba bi Jednota zgubila denar. Po-Daniel Boone sama obratuje ne čemu potem članstvo begati in dva, pač pa tri rove v Ken- razburjati z neumestnimi poro-tucky. Brat Zulich dobro ve, čili. Zakaj naj bi se ne poro-tako iz ustmenega kakor tudi iz čalo fakte brez ovinkov? pismenega poročila, da omenje- Brat Zulich poroča, da je re nih 6 centov od tone ni royalty, šil Jednoto velike nesreče, ka marveč omenjenih 6 centov od tera ji je pretila, vsake tone mora družba Daniti Ne meni, in mislim da nobe-Boone vložiti v takozvani Sink- nemu drugemu članu glavnega ing Fund, iz katerega se pla- odbora ni znano, da je Jednoti čujejo obveznice. Dalje brat pretila kaka nesreča, in katere Zuiich ve, da z letom 1928 bo nesreče jo je brat Zulich obva-morala družba vložiti v Sinking roval. Brat Zulich, ta trditev
Fund od vsake tone premoga 10 centov. Brat Zulich tudi ve, da je omenjeno posestvo v Kentucky cenjeno pa konservativni ceni na $1,200,000, obveznic pa
ne drži, vsaj pri meni ne!
Dalje vpraša brat Zulich, ka ko da se je pri nakupu Public Utility bondov tako postopalo? Brat Zulich je pregledal vse
je neplačanih za vsoto $661,000. cirkularje vseh Public Utility Bilo je izdanih obveznic za bondov, k* jih Jednota posedu-
jo od družbe, da bo nam plača- j luth, Minn., ni bilo krito z na glavnica kakor tudi obresti od Maynard Coal Co.
Pozneje se je formiral gotov odbor, pod imenom "Bondholders Protective Committee." V
mortgagem prvo izdanih obveznic. Ono zemljišče ni imelo nobene zveze z obveznicami May-nard Coal Co. To je bilo bratu Zulichu pojasnjeno v glavnem
tem komiteju so bili razni chi-j uradu Jednote dne 24. januarja
caški bankirji in financirji. Ta odbor je poslal potem naznanilo, da se bo družba reorgani-ziral4 i* da bodo na mesto prvih bondov izdani novi pod novim imenom. Ta komitej je tudi zahteval vrnitev obveznic Maynard Coal Co.; ter tako zagotovil, da bo pazil na to, da Jednota dobi pravočasno obresti kakor tudi nove obveznice.
Jaz sem o tem zopet obvestil brata predsednika nadzornikov, nakar sva prišla, do prepriča-
t. 1., po gotovih financirjih iz Chicaga, ki jim je zadeva popolnoma znana.
Dalje brat Zulich dobro ve, da sta bila prodana le dva manjša rova v državi Ohio, in sicer eden rov je bil prodan za $60, 000 in drugi za $40,000.
Brat Zulich zatrjuje, da ima družba le dva premogokopa v Kentucky, katera pa sta dana na kontrakt drugim družbam, katere družbe plačajo od vsake tone premoga 6 centov.
$700,000, toda potom omenjenih 6 centov od tone premoga,' ki se vloži v Sinking fund, se je dosedaj izplačalo obveznic ~v vrednosti za $39,000.
Bratu Zulichu je dobro znano. Bilo mu je ustmeno povedano v glavnem uradu po financirjih, kakor sem že omenil. Tako je bilo bratu Zulichu tudi pismeno poročano dne 26. januarja, 1927 od zastopnika Chicago Trust Co.
Tukaj priobčujem kopijo pisma, ki je bilo pisano bratu Zulichu :
CHICAGO TRUST COMPANY January 26, 1927. Mr. Joseph Zulich,* 15301 Waterloo Road, Cleveland, Ohio.
Copy to Mr. Joseph Zalar Dear Mr. Zulich:
I have had a talk with Mr. C. H. Fox relative to the Daniel Boone Coal Corporation situation. I am pleased to give you the following information which we can substantiate and will be - glad to produce as evidence if you see fit at some time to call on Mr. Fox in our offices*'
At the time of the reorganization of the old Maynard Coal Corporation, two contracts were drawn up relative to the properties then held in Ohio. One of these called for the sale of two Ohio mines to a group of co-operative miners for $60,000. The other called for the sale of one mine to a similar, group of miners for $40,000. Within a short period the mines held by the first group caught fire and the insurance moneys, amounting to $60,000 were turned over to the Daniel Boone Corporation and constituted full payment by this group for the property. The other property is being paid for according to a certain rate for each ton of coal mined.
There are three mines in operation in Kentucky. These are operated directly by the Daniel Boone Coal Corporation and are producing approximately 2.000 tons of coal per day. There is no contract in existence relative to these properties. The value1 of the Kentucky properties is conservatively estimated at $1,200,000. Against this property there are at present outstanding $661,000 First Mortgage bonds. These bonds are being retired through the Sinking Fund operations which provide that six cents per ton shall be set aside for each ton of coal mined during 1927, and that this sum shall be increased to ten cents from 1928 until the bonds are entirely retitred.. It seems entirely possible that, operating at their present rate of production, this whole issue of bonds should be retired prior to maturity.
If you have any questions relative to the operations of this company which I have not answered, I shall be glad to an-will give you such information as you have indicated you wish to secure.
Very truly yours CHARLES T. MORRISON, Bond Department.
CTMjMg
je. Odobrit nih bondov, vprašanje?
govarja, da predsednika
je nakup omenje zakaj potem tako
Brat Zulich se ,iz-se je zanesel na nadzornikov brata
Opeka, da jih je on (brat Opeka) natančno preiskal.
Brat Zulich, kot nadzornik Jednote, se ni smel zanašati na predsednika nadzornikov in ne na katerega drugega nadzorni ka. Njegova dolžnost kot nadzornika je bila. da se je sam osebno prepričal, so li bondi dobri in varni ali ne, prej ko je nakup istih odobril. Če pa brat Zulich tega storil ni, je zanemarjal svojo uradno dolžnost in ako se je v tem oziru zanaša; na predsednika nadzornikov, naj to zanašanje tudi sedaj držif
Dalje brat Zulich omenja, da ako bL se pri omenjenih obveznicah vršila pravilna preiskava ob času, ko so se obveznice kupile, bi se dobilo več dobička za Jednoto.
Ali ne bije brat Zulich sam sebe^ v obraz? Ni bil brat Zulich nadzornik Jednote? Ni li bil on kot nadzornik dolžan tako preiskavo izvršiti? Ni li bila njegova dolžnost kot nadzornika Jednote, gledati, da se dobi obveznicam najboljše cene? Zakaj pa je bil nadzornik?
Brat Zulich je omenil pri seji, da se je za obveznice Public Utility plačalo več kakor pa je bila tržna cena.
Dne 24. januarja t. 1. je bilo v glavnem uradu pet zastopnikov raznih velikih finančnih podjetij iz Chicaga, ki poslujejo z bondi. Ti možje so izjavili, da so nam bile obveznice prodane po pravi tržni ceni in v gotovih slučajih še bolje, tako da smo obveznice dobiti pod takozvano "dealers" ceno.
Bratu Zulichu je bilo pojasnjeno, da gotove točke njegovega poročila ne odgovarjajo resnici. To so mu povedali zastopniki finančnih družb iz Chicaga, ki poslujejo z bondi. Jaz sem bratu Zulichu javno povedal pri seji, da ni vse tako, kakor on govori. Toda vsa pojasnila niso nič pomagala. Brat Zulich je trdil svoje in pustil noročilo priobčiti. -^ Zakaj je brat Zulich pri od-borovi seji nastopil s takim poročilom kakor je?
V mojem odgovoru na "Pojasnilo" brata Zulicha, ki je bil priobčen v "Glasilu" minulega vedna, sem omenil, da je hotel brat Zulich biti tajnik finančnega odbora,, to povdarjam zopet danes, kajti brat Zulich si je pot v ta namen pripravljal že pri minuli konvenciji, ko je prinesel celi "kufer" velikih (Moody's Books) knjig na zborovanje, potom katerih je hotel delegacijo učiti, kako se obveznice kupujejo itd.
Brat Zulich je mislil, da bo z onimi knjigami napravil prav velik vtis na delegacijo in da bo izvoljen kot prvi član finančnega odbora, toda kakor se sam izraža v svojem poročilu, so mu nekateri grozili, da ga bodo dali zapreti?, ker je one velike knjige prinesel na sejo. Torej namesto uspeha, bil je "fiasko."
In kakor je brat Zulich gledal za urad tajnika finančnega odbora pri konvenciji, tako je gledal za ta urad po konvenciji.
In ko omenjenega urada ni dobil, je sklenil maščevati se nad menoj in nad bratom Opekom.
Ko je brat Zulich izvršil svoje maščevalno delo, se je izrazi proti neki osebi, da je on žele biti tajnik finančnega odbora, toda da sem bil jaz .kriv, da urada ni dobil, zato se je nad menoj maščeval. Rekel je take le: "I always get even with a guy who plays a trick on me like Zalar did."
Poročilo je bilo torej navadno zahrbtno z umazano politiko napolnjeno maščevanje napram meni in br. Frank Opeku. Brat Zulich se ni oziral, odgovarja li poročilo resnici ali ne! Ni se oziral na posledice, ki znajo vsled tega nastati. Brat Zulich se ni zavedal, da bo njegovo poročilo napravilo slab vtis na članstvo, kar se tiče finance K S. K. «Jednote.
Zalo pa, kot tajnik Jednote, ki so mi razmere Jednote od A do Z poznane, si štejem v dolžnost, da članstvu in slovenski javnosti povem, kako je inve stiran denar in da ne bo kateri mislil, da je bilo finančno stanje v slabem stanju, da je bilo potreba brata Zulicha, da je Jednoto rešil.
Prej ko nadaljujem, moram omeniti, da nisem bankir in se tudi ne smatram za finančnega eksperta, toda 18-letna skušnja poslovanju z raznimi obveznicami in hipotekami mi je odprla toliko možganov in mi dala toliko pogleda v ta finančna dela, da lahko rečem brez vsake hvale,, da mora biti zelo prefrigan finančni ekspert, če me hoče za nos potegniti. Torej, kar bom tukaj omenil, bom omenil iz lastne skušnje in znanja in kar lahko z dokazi podprem.
Ob zaključku minulega leta je Jednota lastovala raznih oi> veznic v skupnem znesku $1,-500,687.50 v odrastlem oddelku in za $43,000 v mladinskem oddelku.
Priznati
da
moram, da vse oh-eznice, ki 'jin lastuje danes Jednota. niso "First Class." To pomeni, da niso vse obveznice take, ki bi se ob vsakem času zamogle vnovčiti. Imamo precejšnje število obveznic (First-Class), ki se jih lahko spravi denar takoj in brez vsakega čakanja. Druge obveznice se da vnovčiti, toda bi se moralo čakati na denar mogoče nekaj dni ali par tednov. Financir, ki bi pravnno in nepristransko sodil o naših obveznicah, bi rekel, da so naše obveznice eno z drugo SREDNJE VRSTE, torej DOBRE.
Ako hočemo naložiti denar v samo FIRST-CLASS obveznice, moramo računati, da nam bo denar prinašal od 3% do 4% obresti. Vprašanje pri tem nastane, je li to dobro za Jednoto? Ako gledamo zadevo samo z varnostnega stališča, je dobro, nikakor pa ni dobro in ne priporočljivo, ako se gleda stvar s strani dohodkov in obrestne mere.
Omenil sem že pri seji glavnega odbora in tako povdarjam tudi tukaj, da ako se prične Jednotin denar investirati po 3'/ in 4/< obresti, potem moramo takoj nadomestiti sedanjo plačilno lestvico National Fraternal Congress z ono American Experience. Kajti ne naši današnji asesmenti, pač pa obresti, ki znašajo nad 4r/, vzdržujejo Jednoto, da je 100% sol-ventna.
First-Class vrednostne listine kupujejo banke in finančna podjetja, zakaj? Zato, da v slučaju sile ali potrebe take vrednostne listine lahko takoj spravijo v denar. Banke se morajo tega sistema držati. Ravno tako se takih vrednostnih listin poslužujejo "špeku-iantje," ki danes ¿stine kupijo in jih jutri, ako mogoče proti dobičku prodajo.
Bratske podporne organizacije ne morejo imeti edino le "First-Class" vrednostne listine. Zakaj ne? Zato ker je obrestna mera prenizka. Drugič zopet zato, ker Jednota, ki
kupi obveznice, ne sme z njim špekulirati. Ne sme jih danes
kupiti in jutri zopet prodati Jednota kupi vrednostne listine, da dobi kolikor mogoče dobro obrestno mero, ter plačano glavnico, ko obveznice dozore Za nas je brez vsakega pomena zasledovati tržne cene od dne do dne. Glavna stvar pri obveznicah za bratske organizacj je je, da so varne in zanesljive, to je, da ko dozore, da Jednota dobi zanje denar.
Pri nakupu obveznic je v prvi vrsti treba vpoštevati tri glavne točke, in sicer: Prvič, legal nost, to je ali so obveznice postavno izdane. Drugič, je treba pogledati, kakšna vrednost je za obveznicami, kdo, kdaj in na kakšen način bodo obresti in glavnica plačane in tretjič pride vpoštev obrestna mera. To so trije glavni faktorji, ki sem jih bratu predsedniku nadzornikov svetoval, da jih naj vpošteva pri nakupu obveznic in brat Opeka se je tudi po tem ravnal in gledal, da je kupil najboljše bonde, ki jih je mogel.
Kakor sem zgoraj omenil, Jednota je imela v odrastlem oddelku koncem leta obveznic znesku za $1,500,687.50. Tržna cena tem obveznicam je bila koncem leta za $1,564,776.43. Z drugo besedo rečeno tržna cena našim obveznicam je bila koncem leta 1926 za $64,088.93 višja, kakor vknjižena cena ali par value" naših obveznic.
V mladinskem oddelku smo imeli koncem leta za $43,000 obveznic. Tržna cena tem obveznicam je bila koncem leta $44.735. Ali tržna cena nad knjižno vrednostjo ali par value je znašala $1,735.
Ni li to dovolj jasen dokaz, da ima K. S. K. Jednota dobre in varne obveznice!
Mogoče bo kateri rekel, da je čital v zapisniku seje glavnega odbora z dne 20. januarja, da je Mr. Ricker iz Milwaukee, Wis., rekel, da mnogi bondi, ki jih ima naša Jednota, nimajo tržne cene.
Res je, da v starokrajski pra-tiki se tržne cene naših obveznic ne nahajajo, gotov pa sem. da ako se hoče kateri obrniti na Mr. Marvyn Sc udder, of the In-estor's Agency, 177 Broadway, New York City, jih bo lahko dobil ravno tako, kakor so označene v knjigi "Valuation of Securities, 1927."
Ne le samo to, da je tržna cena bondov naše Jednote za eč kakor 64 tisoč dolarjev višja, kakor pa prava vrednost obveznic kaže, toda resnica je tu-to, da vse obveznice, ki so bile do sedaj od družb poklicane kot plačljive pred dozoritvi-so prinesle Jednoti poleg obresti tudi lep dobiček na premiji, kajti družbe so Jednoti za obveznice več plačale, kakor je Jednota zanje dala.
Pri seji se je govorilo, da se za Public Utility bonde več plačalo, kakor je bila tržna ce-Pozneje se je dokazalo, da ni res. Jaz sem onočasno omenil, da ako je Jednota več plačala za bonde, kakor bi ime-naj se jih proda, in dobilo se bo 6 točk (points) dobička. Poglejmo, koliko dobička te ob-eznice prinašajo Jednoii danes:
Dne 30. decembra, 1925 kupilo se je $20,000 takozvanih Interstate Power first mortgage obveznic. Izdane so po in bi imele biti plačljive leta 1944. Te obveznice so sedaj poklicane nazaj po 105. Torej za obveznice se je plačalo $20,-000, Jednota pa bo dobila $21,-000 zanje, kar pomeni poleg obresti, ki smo jih dobivali, še $1,000 čistega dobička. In ravno te obveznice, ako se vrnejo družbi in ako se na njih mesto vzame nova izdaja, ki prinaša 5% dobimo za sedanje obveznice 106l/4. kar pomeni čistega dobička $1,250.
Dne 26./septembra, 1924 nabavilo se je za $20,000 Northwestern Public Service «"€0. obveznic. Obveznice so prinašale 6Vi obresti, in so plačljive le-
ta 1948. Plačalo se je za te
obveznice "par" to je $20,000. Te obveznice so sedaj poklicane kot plačljive in družba plača zanje 106^ ali za obveznice Jednota dobi $21,250. Torej zopet tukaj poleg lepih obresti znaša čisti dobiček $1,250.
Slični slučaji se nudijo dan za dnevom, kar dokazuje, da je Jedn6tin denar investiran v dobre in zanesljive obveznice.
Nisem prerok in ne morem prerokovati, kaj bo bodočnost prinesla, zato tudi ne morem reči, da je nemogoče, da bi Jednota kdaj kakšen denar pri investiranju zgubila. Ne, tega ne morem reči, kajti najboljšim bankirjem in finančnim izvedencem se izjalovi kako investiranje. Tako je mogoče tudi pri nas in pri vsaki tvrdki, ki posluje z denarjem. Toda fakt je, da do sedaj Jednota ni še ničesar izgubila pri denarju, naložene mv obveznicah, marveč delala je dobiček. Resnica je, da ima Jednota investiran denar v dobrih vrednostnih listinah. Edino kar je potreba je to, da finančni odbor Jednote tako previdno in premišljeno posluje v bodoče kakor je v preteklosti in nevarnosti se ni treba bati.
To naj služi v pojasnilo vsem, da ne bo kateri mislil, da ima Jednota svoje premoženje investirano v kake ničvredne papirje.
Josip Zalar, glav. tajnik.
-i-
ODPRTO PISMO na naslov Mr. John Zulich-a. finančnega odbornika ILS.K.J. Cenjeni sobrat urednik:
Prosim, da objavite malo odgovora sobratu John Zulichu na njegove obtožbe proti meni glede investii^inja Jednotinega denarja, posebno pa še glede kupovanja takozvanih Utility bondov, katere je pa on vse odobril še predno so se kupili. Na seji dne 20. januarja t. 1. je začel pa udrihati po njih, da se je preveč plačalo zanje. Ni pa pri tem pomislil na to, da on sam sebe bije po glavi, kajti on bi moral vedeti, da ako bi bilo res, kar je on povdarjal glede kupovanja dotičnih obveznic, bi največ krivde padlo na njjga. Zakaj ni mene pravočasno obvestil o nižjih cenah, po katerih so se dotične obveznice kupovale kakor je on trdil, in zakaj mi ni poslal cirkular-jev od kompanij, ki so jih ceneje prodajale? Sobrat Zulich bi moral vedeti, da je imel kot nadzornik K. S. K. Jednote ene in iste dolžnosti in odgovornosti kakor sem jih imel jaz in drugi sobratje nadzorniki.
Zares, brat Zulich, veliko hrupa ste napravili v naši Jednoti in vznemirili naše članstvo. Dali ste v zapisnik vse, kar bi imelo škodovati dobremu imenu mene in brata Zalarja, in skušali ste pritisniti pečat sramote na naju. Niste pa objavili moje zahteve, namreč, da naj se dotični bondi preiščejo, če se je res preveč plačalo zanje ali ne. Pozvali ste zastopnike velikih kompanij, in sicer: W. R. Compton, Halsey-Stuart in Chicago Trust Company, od katerih ste dobili odgovore v pon-deljek, dne 24. januarja, ki so vam dokazali, da ste bili popolnoma napačni, in da so se dotk> ni bondi ob istem času kupili po pravi tržni ceni in še celo ceneje, kar so potrdili s svojimi podpisi, katere ste vi hitro pobrali in pobasali v svoj žqp; to pa ne zato, ker je bilo to v korist Jednote, ampak v svojo lastno korist.
Rešili ste Jednoto velike škode. Ne, kakor ste se vi izrazili, ampak s tem, da ste se pokazali v pravi luči, in pokazali vaš značaj proti glavnemu tajniku in meni. Kar sem jaz zakrivil, sera pripoznal kot mož na zadnji letni seji, kar je natančno zapisano v zapisniku, o drugem naj pa članstvo in narod sodi.
Frank Opeka, tajnik finančnega odbora It. S. K. Jednote.
North Chicago, 111., 19. feb., '27
(Nadaljevanje iz 4. atrani) predstavljeni poslušateljstvu, ki šteje na milijone. Mi se dandanes še komaj zavedamo ogromne važnosti tega novega znanstvenega uspeha in njegovega dalekosežnega vpliva na naše moderno življenje. Ni prav nič pretirano, ako trdimo, da je radio izrevolucijoniralo . socijalno življenje in da to postane v bližnji bodočnosti še bolj očividno. Pred šestimi leti je človek, ki je nekdaj v svojem življenju slišal glas predsednika Združenih držav, bil prav redka prikazen. Dandanes predsednik lahko govori istočasno pred poslušalstvom mnogih milijonov. Pred šestimi leti smatralo se je kot znak kulturne odlike, ki so si ga mogli privoščiti le prebivalci velemest, ako je kdo poslušal opero ali prvoklasen simfonični orkester. Dandanes milijone ljudi v tej deželi — naj stanujejo v velemestu ali pa v samoti oddaljenih farmskih hiš — morejo poslušati radiokoncerte največjih opernih pevcev in simfoničnih orkestrov.
Radioprogrami so bili do sedaj v glavnem zabavnega značaja. In vendarle je zabava le del tega, s čimur more radio postreči. Z oduševljenjem si predstavljamo, kaj utegne doseči radio na polju ljudske omike, politične izobrazbe, infor macij i^ podukov za splošno ob-činstto in za posebne razrede prebivalstva. Karkoli je radio dosegel dosedaj na pod učnem polju, je le začetek daleko več jega razvoja v bodočnosti. 2e nekoliko izmed najuglednejših univerz se zaveda, kak ogromen vzgojevalni vpliv more radio vršiti; vseučilišče hoče pri našati svoj poduk direktno domov. Radio objavlja glavne dnevne vesti.
Poleg tega imamo obveščevalno službo za posebne razrede prebivalstva, na primer, za farmarje, ki dobivajo vsak dan vesti o tržnih cenah, vremenu in stanju poljedelstva, kakor tudi strokovne nasvete; radio je zares farmarju dalo nekaj tako novega in velevažnega, da je spremenilo vse njegovo življenje. Predavanja o gospodinjstvu, oskrbi otrok, javnem zdravstvu in drugih predmetih so točke programa, ki se bodo še bolj razvile. Radio je neznansko povečalo poslušalstvo predavatelja in političnega govornika. V trgovskem pogledu igra radio tudi važno vlogo, ki se dandanes komaj začenja uveljavljati. % ^ -
Mogočnost radia še vedno iz-zivlje človeško domišljijo Pred par leti smo govorili le o brezžičnem brzojavu, ali z razvojem radio-znanosti so se električni valovi začeli vporabljati za širša polja, ne le za brezžično br-zojavljanje, marveč tudi za brezžično telefoniranje, za ra-dioprograme, za najdenje smeri po morju in po zraku in — nedavno — za brzojavljanje slik ter končno za televizijo. Ravno koncem leta 1926 je dr. Alex-anderson naznanil, da je iznašel projektor za televizijo, kateri — kakor upa — bo vresničil sanje o radio-kinematografu.
Le predstavite si, da sedite komodna doma v naslonjaču in ne le poslušate radioprograme, marveč tudi vidite, kar se dogaja ali se predstavlja nekje daleč proč. In še več čudežev je pričakovati. Ni prav nič fantastično, ako pričakujemo, da pride dan, ko bo radio prenašalo silo za razsvetljevanje, kurjenje. in ohlajevanje naših hiš in za pogon naših motorjev. Živimo v dobi neverjetne delavnosti na polju praktične vpora-be znanstvenega napredka.1 Napredek je stvar mesecev in tednov, malone dni.
Fantek doma se igra z radio aparatom, govori kar meni nič tebi nič o radio valovih, antenah, vacuum tubah, amplifika-torjih,, oscilatorjih itd., in vse to z isto lahkoto kot so otroci prejšnje generacije govorili o rekoč dan in noč na izpopolnje-
konjih in kočijah. In tudi mi, ki spadamo k starejši generaciji, smo prenehali čuditi se velikim odkritjem in iznajdbam zadnjih let, ki so omogočile vse ta Pred eno generacijo je le strokovnjak mbgel poj m iti načelo elektro-magnetičnih (valov. Dandanes vsakdo ve, kaj je to, kadar vidi sistem zračnih žic — anteno radiopostaj — od katerega se nevidni valovi razprostirajo po zraku v čim dalje šir ših krogih, na enak način kot se valovi na vodi razprostirajo od točke, kamor si vrgel ka men. Ravno tako kakor ti vod ni valovi, radio valovi postajejo čira dalje slabši, dokler se popolnoma ne izgubljajo. Ali med tem jih je mogoče uloviti potom sprejemnih aparatov, katerih potom raznih spremi njevalnih in pvečevalnih pri prav posnemajo isti glas ali zvok, ki je bil odposlan od ra dio postaje, ravno tako kot električni tok po telefonski žici posredno prenaša glas od ust nika do slušala.
Radio postaje se poslužujejo raznih valovnih i dolžin, kajti drugače bi jih slišali vse naenkrat in vsa radio-umetnost bi bila nemogoča. Valovna dolži na v vodnem valu je — kakor vsakdo zna — razdalje od gre bena do grebena valu; isto velja glede radio valov. Dolgost radio valov sega od 90 metrov in še manj — takozvanih krat kih valov — do 12,000 metrov in več za prekomorske zveze Ti radio valovi potujejo s hi trostjo svetlobe, ki znaša 186. milj na sekundo. Pravzaprav edina razlika med radio valovi in svetlobnimi valovi je le ta da so svetlobni valovi neznan sko krajši; enkraj najkrajših svetlobnih valov pa so še krajši nevidni valovi, tako neskončno kratki, da prodirajo v naše telo — takozvani x-žarki. Dalje nočemo tu zaiti v čudesa, ki jih nam moderna veda razodeva naše začudenje.
Amerika prednjači vsem svetu na polju radia. V Evropi je posest radio aparata še vedno nekak luksus premožnih ljudi v Ameriki pa je radio prodrl tudi v najskromnejše hiše. Ve lika nova industrija se je rodi la, ameriška radio industrija ki je vpar letih doživela tak hiter razvoj kot še nobena nova industrija.
Brzi razvoj radio industrije.
Napredek in razvoj radio in dustrije, ako ga priravnamo razvojem v drugih industrijah je bil vsekakor senzacionalen Z neizmerno brzino so tekom teh poslednjih let sledila druga za drugim najprej znanstvena raziskovanja, potem broadcast ing in končno industrijalni razvoj. Ko govorimo o radio, mi slimo v prvi vrsti na novo umetnost in industrijo, ki je spojena z radio broadcasting kajti radioprogrami niso niti od daleč edina funkcija brezžičnih komunikacij, vendarle je ona funkcija, ki je najožje spojena z vsakdanjim življenjem široke mase.
Ameriška radio industrija je začela, se lahko reče leta 1919 ko je bila ustanovljena Radio Corporation of America, ki naj prevzame brezžične interese Združenih državah, do tedaj kontroliranih od inozemskih tvrdk. V teh zadnjih letih se je nova industrija tako razvila, da je postala ena izmed velikih industrij te dežele s stotisoči-nami nastavljencev in stotinami milijonov letnega posla.
Prvo radiopostajo v Združe nih državah, osnovano za redno razpošiljanje' radio programov za širše občinstvo, je zgradila Westinghouse Electric & Manufacturing Co. v East Pitts burgh, Pa., in to leta 1920. To je bilo ravno za časa. ko šo največje električne tvrdke v tej zemlji izvajale naj intenzivnejše poskuse v svojih laboratorjih. Inženirji pri .General Electric Co., Westinghouse Electric and Manufacturing Co., American Telephone and Telegraph Co. in drugih tvrdkah delali so tako-
vanju izumov, ki so kmalu potem dali tej deželi prvenstvo v radio umetnosti.
Dne 2. novembra, 1920 je nova radio postaja v East Pitts-burghu začela" razpošiljati prve organizirane in redne programe, začenši • z obvestitvijo izidov predsedniškhi volitev. Kakorkoli surov in nerazvit je bil ta začetek, ako ga primerjamo s poslugo sedanjih radio postaj, vendarle je pokazal, koliko splošne in koristne važnosti more biti radio. Oni posamezni poslušalci teh prvih radio programov niso niti sanjali, da bo mogočni glas radio v samih šestih letih prodiral v pet milijonov ameriških hiš.
Sledila je tedaj doba divjega industrijalnega razvoja kot gob po dežju. Kakor v vsaki novi industriji, bilo je onih,, ki so gradili za bodočnost na solidnih podlagah zdravega financira nja, temeljitih laboratorijskih raziskav in dobre organizacije a bilo je tudi onih, ki so silili v novo industrijo z edino svrho, da se hitro obogatijo. Patent ni urad v Washingtonu je bil poplavljen s prošnjami in pri tožbami. Mnogostransko last ništvo patentov in metod, ki so spojeni z izdelovanjem radio aparatov in ki se vporabljajo pre brezžičnih komunikacijah je pretilo . zastoj vse radio umetnosti. Trg je bil poplav ljen z manjvrednimi radio produkti. Na to pa je nastopila neizogibna kriza, ki pa je iz ključila mnogo nesolidnih elementov in postavila industrijo na podlago stabilnosti.
Eden izmed poglavitnih fak torjev za to stabilizacijo je bila Radio Corporation of America ki je izvršila centralizacijo potrebnih patentnih pravic, poprej raztresenih med nasprotujoči mi se elementi, in ustanovila visokosilne radiopostaje s prvo-klasnimi programi. Radio umetnost je stopila v življenje Bolj zanesljivi izdelov^telji ra dio produktov so prišli na površino, ki so omogočili produk cijo ne le na podlagi kvantitete marveč tudi kvalitete, kar je čudovito znižalo cene radio apa tov in pritiklin ter tako omogo čilo mogočno razširjanje radio poslušalstva.-
Napredek radio umetnosti in radio industrije je seveda odvi sen od razpošiljanja radio programov. Pred manj kot šesti mi leti je bila v Združenih državah le ena radio postaja, do-čim je bilo koncem leta 1926 kar 525 licenciranih radio postaj. V minulem letu je število radio postaj nekoliko padlo ali istočasno je znatno porastla vpotrebljena električna sila Visokosilne radio postaje so odprle novo dobo za splošno poslušalstvo širom Združenih dr žav. Za večino lokalnih postaj je praktično nemogoče nuditi programe tako visokega umetniškega in intelektualnega zna čaja, ki ga morejo nuditi velike super-power postaje.
Farmar in malomeščan imata isto pravico do dobrih radio programov kot prebivalec velemesta. Naloga visokosilnih radiopostaj je preskrbovati vsak dom širom dežele z glasbo, za bavo in podukom, kakršne morajo le nuditi velika središča prebivalstva.
Kakor Združene države prednjači jo v industriji avtomobilov, v telefonu in drugih modernih izumih, tako od daleč prednjačijo v razvoju radia. Nasproti 528 radio postajam v tej deželi je po najtočnejših podatkih v ostalem svetu samo 349 radio postaj. Te postaj« se pahajajo: v Kanadi 47, Švedski 22, Franciji, Nemčiji in Španski po 21 v vsaki, v Veliki Britaniji 20, v Rusiji in Avstra-iji po 18, v Kubi in Mehiki po .7, v Braziliji 12, Argentini in itfovi Zelandiji po 10. Eno do devet radio postaj ima 49 drugih držav po svetu.
Računa se,, da je v Združenih državah približni pet milijonov družin, ki imajo sprejemne radio aparate, a* 21,800,000 družin
The North American Banking & Savings Company (
Edina Slovenska Banka v Clevelandu
TA BANKA JE VAJA BANKA
, Denar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI,
Dokler je naložen pri nas Vam vloga vedno viša.
URADNE URE:
Ob delavnikih od 9. do 3. v soboto od 9. do 3. in zre-ier od 6. do 8., ▼ sredo od 9. do 12. Za denarno po-šiljatev od 6. do 8. pri stranskih vratih, razven sredo zvečer.
SORODNIKOM IN < ZNANCEM
od časa do časa gotovo pošiljate denar v stari kraj;
To delo izvršimo Vam točno in zanesljivo
GLAVNI URAD:
6131 St. Clair Ave.
COLLINWOODSKA PODRUŽNICA: =
15601 Waterloo Rd. |
« a « 111 ■ 1111111111 a a 1111 ■ a i • 11 ..................................................................................................................................
umrli Sir Rupert Clarke iz Mel-bourne, Avstralija, je zapustil vse svoje premoženje v vrednosti 25 milijonov dolarjev svojemu edinemu sinu, ki je šele sedem let star.
—Lastniki delnic znane Bald-winove tvornice lokomotiv v Philadelphiji se letos lahko veseli. Lansko leto so dobili na vsako delnico samo 98 centov kot delež dobička, letos je pa isti znašal $22,42. Cisti prebitek te družbe je znašal pred letom $196,563. letos pa $5,-883,907.
Bolehala deset let. Okrevala v 10. min. Pridobila 30 lb. v 10 dneh.

^Slovensko stavbinsko podjetje se priporoča Slovencem in Hrvatom. Delamo hiše po najnovejšem slogu, kakor kdo želi. Vprašajte nas za načrte in cene. Svoji k svojim
M. C. Gregory Bros.
1222 N. Broadway St. Joliet, 111.
Telefon 3343

brez njega. Povprečno število rednih poslušalcev radio programov se računa na 20 milijonov ljudi. Ako je res, kakor se poroča, da je v Združenih državah čez 10 milijonov družin, ki imajo fonografe, 15 milijonov, imajočih avtomobile, in skoraj 17 milijonov hiš in podjetij, opremljenih s telefonom, potem je razvidno, da ima radio še veliko polje za nadaljno razširjanje.
Število oseb, direktno ali in-direktno zaposlenih v radio industriji, računa se na 250,000. V pripravljanju in podajenju radio programov samih je za-posljenih vsak teden približno 12,000 oseb.
Izdelovanje radio produktov tvori jako specijalizirano industrijo. Nekateri tovarnarji se bavijo z izdelovanjem samo nekaterih posebnih delov in potrebščin. Tovarne, ki izdelujejo radio aparate, so pravzaprav le delavnice za montiranje. V Združenih državah imamo približno 2,000 podjetij za izdelovanje radio sestavin in aparatov. V trgovini, ki razpečava radio produkte, ima približno 1,000 veletrgovin in okoli 30,000 prodajalnic na drobno.
Neverjetni razvoj radio industrije tekom samih šestih let se more najjasnejše razvideti iz sledečih interesantnih podatkov: Prodajo radio produktov so leta 1920 znašale dva milijona dolarjev, leta 1921 so se več kot podvojile na pet milijonov; leta 1922 pa je prodaja poskočila kar na 60 milijonov in prihodnjega leta na dvakrat toliko. Leta 1925 je prodaja znašala $450,000,000.
Poslušalec radio programa sedi komodiio doma in sliši koncerte slovitih svetovnih umetnikov in slavnih simfoničnih orkestrov, za kar bi moral drugače plačati precejšnjo vstopnino, da jih čuje; zato se mu ne more zameriti, da vpraša: "Ali kdo pa vendar plačuje za vse to?" Broadcasting v Evropi je več ali manj državni monopol in lastnik radio aparata mora dobiti dovoljenje za posest aparata in plačevati odmerjeno pristojbino. V Združenih državah ni davka na radio aparate in radio postaje so privatna last. Ko je broadcasting- izstopil iz eksperimentalne dobe in postal občna ustanova, je to vprašanje financiranja radio programov bilo zares jako resnega značaja. Razne rešitve so bile predlagane, ali med tem se je vprašanje začelo reševati samo od sebe.
Med faktorji za stalno podporo je pred vsem radio industrija sama, katera mora še nadalje vzdrževati broadcasting, kajti brez tega vsa radio industrija propade. Drugi važni faktor v reševanju tega problema obstoji v razvoju komerci-jalne strani radio programov. Razpošiljanje samih oglasov ne bi tvorilo nikake rešitve, kajti kdo bi maral poslušati tehnika radia oglaševanja; mnogo podjetij prav rado plačuje za posebne umetniške programe, da si s tem prikupi občinstvu, in "dobra volja" občinstva je zlata vredna v trgovini. Razun tega se čim dalje bolj opaža tendenca prispevati k vzdrževanju radia s strani velikih posvetnih ustanov, socijalnih organizacij itd. F.L.I.S. —o-
To jc zanimiva preskuinja Mr*. Kucerove. v Harmarville. mali ^naselbini blizu Pitta, burgha. "Jaz sem pretrpela največ hudega med vsemi ljudmi na . ■ vetu. Bolezen me je I tako mudila, da sem hodila vet let k rasi-mm sdravnikom: ves | denar, katerefra je moj moi prisluiil sme liri sla po nepotrebnem, ker mi ni nihče povedal pravega vzroka bo lesa i. Skoro da sem te obupala, da mi ni nekega dne seatra I moje sosede opozorila naj vzamem kako sdravilo zoper traku-ljo. Sprva sem se ji smejala, končno sem pa vendarle naročila on stvar. Kot ¿ude*. danes po pseteku testih mesecev sem se znebila itirtdeset čevljev dolge trak ulje. tako da sem zopet popolnoma zdrava.''
Tisoče motkih, tensk in otrok •• zdravi ' s« kako drugo bolesen In sicer neuspeino, j doiim j« njihova resnična bolesen potast — I trak ulja. Gotovo snamenje t« pot as ti so ' oddajanja njenih delov, morebitna pa itguba ' teka a včasnire is pehava* jem. pokrit jesik. zgaga, bolečine v hrbtu, stegnih in nogah, omotica, .glavobol, občutek omedlevice ■ praznim ietodeem, veliki, temni kolobarji : krog oči. Želodec j« tetak in napihnjen, i Človek tndi čuti. kot da ae nekaj giblje do grlo? Bolnik ima rmeno koto, isguhlja na teli, ima slabo aapo, vedno pljaa. je vedno otolen da a* mu ne ljubi delati. Poiast. ki včasih doaele dolftino 60 čevljev, povzroča botjastne napade. C« a« splazi v sapnik, lahko saduii svojo frtev. Isnehite ae takoj te polasti dokler ae izpod koplje idravja. Lax tan je tudi dober čeprav nimate trakoUe. i Poti ji te f 10.48 za sdravilo Lax ta na. Ne polijemo C, O. D. Prodaj« ga aamo Laza! Co., 146 Laxal Bldg., Box »«S, Pittsburgh, Pa. Za zavarovanje zavojčka dodajte 26c. posebej.
Preštejte svoj denar! New York, 21. februarja. — Narodni ekonomski oddelek je izračunal, da so leta 1926 vsi delavci v Združenih državah zaslužili ogromno svoto $89,682,-000,000, ali povprečno na vsakega $2.000!? Od leta 1921 se je skupni zaslužek zvišal za 27 bilijonov dolarjev. Skupno premoženje ameriškega naroda pa baje znaša po $770 na vsako osebo! ♦
Zares lepe številke, samo če bi bile tudi povsem resnične. Marsikak delavec nima niti 77 centov v svojem žepu.
—Nedavno v Monte Carlo
Ako
hočete zvedeti za naalov kakega vašega sorodnika, znanca in prijate-
Ako
imate na prodaj kako zemljišče, farmo, trgovino ali hišo,
Ako
hočete da bo vas a trgovina, ali podjetje ae bolj napredovalo,
OGLAŠAJTE
v največjem slovenskem tedniku
'GLASILU K. S. K. JEDNOTE'
Skupno število stal* nih naročnikov sedaj znaša 17,700. Vprašajte ali pišite glede cene.
6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
C0LUM6IA - PLOŠČE.
Zopet dve nove plošče od poznanega HOJER TRIO katere so jako glasne-in imajo čisti glas.
75c
25059	F Clevelandski valček. Kojer Trio '
Jaka na St. Clairu. Hojer Trio
25060	F Sieben šrit, Hojer harmonika Solo
šušter polka, Hojer harmonika Solo 25045 F Mazulinka, Hojer Trio
Ptičja vohcet, Hojer Trio 25044 F Coklarska koračnica Hojer Trio
Triglavski valček, Hojer Trio 25043 F Polka štaparjev, Hojer Trio
Ti si moja, valček, Hojer Trio 25041 F Veseli rudarji, koračnica Hojer Trio
Sladki spomini, valček. Hojer Trio 25040 F Hojer valček, Hojer Trio
Pečlarska polka, Hojer Trio Vse zgornje plošče so bile igrane na harmoniko mojega izdelka, so jako glasno in jih brez skrbi naročite.
PETJE
25056 F V mraku, moški kvartet Jadran Dolenska, moški kvartet Jadran - 25057 F Slovenec sem. moški kvartet Jadran Perice, moški kvartet Jadran 25049 F Zadovoljen Kranjec, moški kvartet Jadran
Prišla bo pomlad, moški kvartet Jadran 25047 F En starček je živel, moški kvartet Jadran Sijaj solnčice, moški kvartet Jadran Zastonj 200 glasnih igel kdor naroči 4 plošče
ali več.
Pri naročilu napišite natančen naslov in plačali boste lahko pri sprejemu plošče
Se priporočam, vaš rojak
ANTON MERVAR,
6921 St. Clair Ave.	CLEVELAND, O.
rTTT»imimmiiiïimimimmî»ii»i»Mii»»i
AGITIRAJTE ZA
• K. S. K. JEDNOTO!
Vsi rojaki v Pittsburghu in okolici,
ki hočete sebi dobro in želite imeti enkrat eno dobro, lepo izdelano obleko, pridite in izberite si obleko pri:
R. M ESN AR, 4921 Butler St., Pittsburgh, Pa.
(Tel. Fisk. 2983)
THE FOUNDATIONS OF OUR UNION
Our K. S. K. J. is constituted strictly upon the foundations of Catholic principles, and these foundations are to remain unchanged forever. This is one reason why every Slovenian Catholic young man and woman should be a member of our Union.
In the last few issues of Our Page certain facts about our Union were published, and since they pertained mostly to the financial security of the Union, its history, membership, etc., a few words will be said in regard to the principles upon which the K. S. K. J. has been founded.
If one reads over the constitution of our Union, one can readily see that the K. S. K. J. was not organized just to be an insurance company. On the whole, the constitution reveals that its principles are such that delve into the depths of human nature, and bind its members with an almost unbreakable bond.
The constitution provides that all widows and orphans be, in case of misfortune, taken care of, and by means of paternal love the members should ease their sorrowful state. A more noble deed cannot be performed. Solace, at the time of departure of one of your beloved ones is invaluable.
iThe members of the K. S. K. J. are bound by the strong rds of friendship, unity,,and true Catholic charity. Are there any other factors that would hold the members of any organization with such a firm hold as the latter? Friendship. — Have you ever tried to imagine the feeling of remoi'se that would come over you if, suddenly, all your friends were to leave you? Life would be unbearable. One ought to see what potent factor friendship is.
Members of our Union are Catholics and deem it their duty to attend to their religious duties, as likewise, do they struggle to perform their duties of citizenship. The fulfillment of these duties tends to elevate the social status of humanity.
The Catholic principles blended with American ideals, upon which our Union is based, constitutes a frim belief that every member should be proud to be classed as a member of * such a Union, having Such worthy principles as its guide.
The fact that the K. S. K. J. is Catholic in nature, insures the longevity of our organization. The Catholics and the belief, underwent trials and tribulations ever since the founding of the religion by Our Lord. If one scans over history and reads of the days of the catacombs, one will be convinced that the principles of the Catholic faith are staunch, as the religion and its believers survive to the present day, and will till the end.
w Why is a consistant membership in our Union practically insured? Because we have Juwnile Department. Children are
K. S. K. J., and their dues taken care of by their parents. While in school, if in a parochial school, they are instructed in the Catholic faith, and when sixteen years of age, they are admitted to the senior lodge. Again, what a splendid combination: young Catholics inspired with the American spirit. It is the Catholic faith that leads these young Americans to join our Union. It can be readily seen that the membership will be constant, as the Catholic faith will remain for ages and ages; hence the continuation of the Catholic schools from which follows, that there will always be a great number of cultured young American Catholics eager to join our Union.	,
Other Unions have not this, as it were called, consistant output of young members waiting to be welcomed into their midst. What will these organizations do when all the senior members have passed into the eternity? Of course, they continually admit young members, but, are their principles as attractive as those our Union sponsors?
It has been said that our Union is also American in nature. The latter is a true statement, as our members strive to be loyal citizens, to the utmost. We hope our members will always realize they are living in America, and are members of the K. S. K. J., whose motto they should uphold: "All for Faith, Home and Nation."
If all our members will follow our motto, then we may have no fear that our K. S. K. J. will not continue to shower us with spiritual and worldly fruits, and always remain the BEST and ONLY UNION of it3 kimi in existance. The Editor. -o--
To Our Baseball Friends
Spring will soon be here, and its near approach reminds us that Spring is the season for many Sports, which are enjoyed in the open spaces, be it in the cities well formed diamonds, or
LETS GO!
Dear Fellow Members: Joliet, 111., February 23, 1927.
It is with pleasure and with prospects of a successful season that I address this letter to you. When Mr. Zalar asked
SOMEDONTS
ABOUT ETIQUETTE
somebody's backyard. One of me to supervise the baseball the most popular and well' affairs of the K. S. K. J., I was known sports is the game of somewhat afraid the job would Baseball.	ibe too big, but when I remem-
Some of our young members bered that baseball is an estab-who are great baseball fans lished thing in our Union, that and lovers of this sport, organ-¡there are teams just 'rarin to ized clubs in various cities un-'go,' I accepted. Thanks to der the name of the K. S. K. J.¡these pioneer teams of the K.
And now that the "time is S. K. J. All that must be done ripe," we want a greater num-jnow is to encourage others to ber interested in baseball, and follow in their footsteps.
I^et It Be Known.	Cooks as well as dressmakers
I have at present several let- show their taste in dressing, ters from our young members that I am refusing to publish.
They are anonymous and as it There is one thin8 to be said
is our policy not to publish let- of the American girl who mar-
ters not bearing the signature jries a foreign nobleman: she
of the authors, their publica- ; «"»'* mercenary.
tion will be retarted until signa-	—
tures of said letters are re-! xwu:__„	,
.	Nothing pleases some people
ceivre ' , .« , , « .	more than to hear disagreeable
If a contributor to this page things about Qther peQple whom
wishes that his name be withheld, very well, we will comply with the request and treat it at strictly confidential. However, mention must be made if name is to be withheld and the signature of the writer inclosed.
The Editor.
they don't like.
If a woman is going away on a visit, she never finishes packing her trunk until after the
expressman calls for it.
«
--Many a man who seeks
"I hope you've got a govern- fame finds nothing but infamy.
ment job now," one man said to	_
another.
"That's so!" answered the uTo° m*ny me" Pra/ for other	things they are too lazy to
The first man gjave an envi- work for' ous sigh and asked:
"Is it hard work?"	A site of the tongue is often
"Not after you get it," was more serious than a slip of the the reply.	foot.
J
more clubs formed. Wherever there is a lodge of the K. S. K. J. there should be a baseball club. At the last meeting in January the Supreme Officers decided that $500 will be placed in a fund for this cause, so that at the close of the season the players will have that sum to assist them with their train fare and other expenses.
The Supreme Officers named me, as the Manager of the Sports of the K. S. K. J. Because of the great amount of other work which I have here at the office, I feel that I cannot justly give it the time required to make it a success, and ^ave, therefore, asked our Reverend Father Buthala, of joliet, 111., to assit me in this capacity, and have bestowed on him the title of "Captain."
Rev. Father Buthala is a true example of the fine American ^Slovenian and is one of the greatest and most enthusiastic lians of the game of baseball, 2nd I am certain that under his guidance our Baseball League will grow and become a success worthy of the pride and recognition of all the members of the K. S. K. J.
Because it is impossible for me to present to all baseball players and fans Father Buthala in person, I am therefore, presenting him to you through the means of this article and sincerely hope that all those who are interested in the game oi baseball will read Father Buthala's message appearing in today's issue and then roll up their sleeves and prepare for hard work!
The time is short, and we must "make hay while the sun shines" as the old saying goes, and get busy at once. ' All suggestions and recommendations in this regard will be greatly appreciated. The sooner the fans are heard from the sooner work can be begun.
In conclusion I wish to thank Rev. Father Buthala most heartily for his cooperation, and his acceptance of "Captainship of the Baseball League of the K. S. K. J.
Wishing you all unlimited success, I am yours for a bigger Baseball League,
The officers of the K. S. K. J. realize the need there is of interesting our younger generation in its affairs. Nothing will advertise our Union as effectively, and nothing will attract our young men as quickly as a strong athletic spirit. For this reason the K. S. K. J. is sponsoring baseball. It wants to show that our Union is a real, live, up to the minute organization that adopts itself also to the needs and interests of the younger generation.
A K. S. K. J. baseball team in every lodge or at least in every one of our settlements is our ideal. Then the next step is to
Don't contradict people, even if you're sure you are right. *
Don't be inquisitive about the affairs of even most intimate friend.
Don't underrate anything, because you don't possess it.
Don't repeat gossip, even if it does interest a crowd.
Don't go untidy on the plea that everybody knows you.
Don't be rude to your inferior iy social position.
Don't overdress or under-dress.
Don't jeer at anybody's religious belief.
"Don't be vulgar, but don't show that you are trying hard not to be vulgar.
Don't expect too much from other people, but encourage other people to expect a great deal from you.
Don't scold and snarl, as it is exceedingly ill-bred to do so.
Don't lend a borrowed book, unless by permission of the owner.
Don't try, when in company, to attract the attention of someone by signals, a cough or a nudge.
Don't vent your irritation on anybody.
Don't use hair dye, hair oil
FROM NEAR AND FAR
establish and decide the cham- or pomades, pionship of our Union. This is Don't cleanse your ears, or the most important part of the your nose, nor trim and clean whole situation. I will offer your finger-nails in public, you a suggestion as to how this, Don't walk with a slovenly
could be done, but I want it to	gait.
be understood that this is not	Don't carry your hands in
final. I am expecting sugges-	your pockety. "
tions from you. Your plan may	Don't chew or fumble your
be the one we will adopt. So	toothpick in public.
let us know about it. Write	Don't chew tobacco.
either to me or to the Editor Don't expectorate.
of this page, and we will glad-	Don't laugh boisterously.
ly broadcast it to the world., Don't have the habit of grin-
Or if you find fault with our	ning. A smile or laugh is
plans, we welcome your critic-	proper in its place.
CLEVELANDERS GET TOGETHER! Brother Editor:
I noticed in one of your last editions of Our Page the invitation you extend to the young folks in regard to contributing and suggesting ideas for the good of the Union. I have taken it to heart, and thinking it my duty I have stepped in line to say a few words that may be of interest to the young folks of our Cleveland lodges.
I would suggest that all the young people of the various subordinate lodges of Cleveland hold a "get-together" affair so that the . peppy St. Joseph Sports would be given the opportunity to get acquainted with the less lively brothers and sisters of Cleveland.
If a meeting of this sort were held, maybe the Sports could give a few lessons ih becoming lively. This would lead to an active group of young men and women, having their minds set on cooperation and friendly competition, resulting in a firm established Union.
I would like to hear what the other young members of Cleveland think abotit the idea. A Member of St. Vitus, No. 25, Cleveland, O.
BABBLES
ism, it may save us a misstep.
The plan that ¿eems best to me is to divide the teams into groups, let us say into an East-
Don't use a forced, light laugh while in conversation. Don't gape in company. Don't keep pulling your
em group and a Western group whiskers, adjusting your hair, The teams of the Eastern, or otherwise using your hands
Joseph Zalar,
Supreme Secretary K. S. K. J. Joliet, 111., February 24, 1927.
The man who does his best will hold his job longer than the man who could do better, but doesn't.
A mere man says the average woman always exaggerates except when talking about her own age.
> Policemen, like rainbows, are tokens of peace and both have a habit of showing up after the storm.
group would arrange games among themselves in such a way that one of them could claim the championship of that district. The Western teams would decide among themselves who is champion. Then the champions "of the East would meet the victors of the West to decide the championship of the entire K. S. K. J.
When we know how many teams there will be, it may be better to have three or four districts or even more, and then the two best teams could be decided by a process of elimination. Here there is a world of room for your suggestions or criticism.
The Directors of the K. S. K. J. have voted a fund of $500 to help cover the expenses of the championship game. So if you have a sure winner and are worried about that trip your team may make to play for the championship; let the thought that the Union will help encourage you,
I wish that the managers of teams already organized would let me know that they are in the race, and all new teams are asked to publish the glad news in "Our Page" as soon as possible.
Cooperation is the word, let us work together and success is ours. Fraternally yours,
Father Butala. Address: Rev. M. J. Buthala, 810 N. Chicago, St., Joliet, HI -o—-
around the face or head.
Don't be over-familiar.
Don't look over a person's shoulder when he is reading or writing.
Don't beat the devil's tatoo with foot or fingers.
Don't be servile toward superiors, or overbearing toward inferiors.
Don't drink any alcoholic liquors of any kind whatever. It may be good etiquette to do so under certain conditions, but is not wise.
Don't touch people when addressing them.
Don't whisper in company.
Don't talk about yourself or about your business or your family unless requested by others.
Don't show repugnance even to one who is not pleasing to you.
Don't fail to notice elderly people.
Don't read to yourself in company.
Don't look at your watch in company, unless requested to do so.
Don't forget good manners in anything or in all places.
Do keep to the right in walking on the streets.
Do raise your hat, gentleman, to every lady with whom you are acquainted, that you meet on the streets.
Do be careful about asking questions of strangers. Young women run risks by so doing. Public officials,' as policemen and conductors, ^are the proper
ST. STEPHEN'S PARISH BOWLING LEAGUE CHICAGO, ILL. Team Standing Feb. 19, 1927.
Won Lost. Av. Holy Name Jr. „19 8 711
St. Stephen's _______19 8
St. Mohorus _12
St. George______4
Individual Averages.
708 15 678 23 626
Games, High			Av.
Palacz ______	...23	209	155
Zabkar _____		200	152
Kozjek .........	.27	192	150
Bicek ............	__27	183	149
Hraster ...... ,	27	189	148
Tomazin	___15	189	147
Merlak _______	.27	188	142
Koscak______	__27	193	140
Korenchan	.24	174	139
Predovich ______	...25	213	139
High Team Series			
St. Stenhen's			2292
High Team Game			
St. Stephen's „	____		„823
High Individual	Game To		Date
.T. Pr^rinvirh			...213
High Individual Series			
F. Palacz			..523
Jo3. J. Kobal, Secretary.
persons to answer questions.
Do address a young lady by her surname. Don't say "Miss Annie."
A lady should first recognize a gentleman.
Anyone should conduct himself or herself on the street in such a manner as not attract
Again we must publish the picture of Mr. G. McGoofus-pompernickel, as you notice above. This is done so our retarded readers may be given the sights of our derby enthusiast.
As you know, we are forming a derby club, after the suggestion of the above Mr. McGoof— etc. After reading the last Babbles, Mr. G sent in the following collect telegram:
WESTERN UNION coi.lSct 1730 ZX9
Dcrbyvillc, C^alif., 1304P njjy Dabbles Editor: .	•
Who is president of the Derby Club? You tell'em I'm it. / i^ear sise vd hat and can wiggle ears with eyes shut. If there is any doubt, please send me round " trip ticket to Clev., and I will do r.iy stuff. Letter follows. George McGoofuspompcrnickcl
1/82 '
I doubt whether Mr. G. can v.iggle his ears as he says he does, but on the other hand, it might be and perhaps, no and yes, if no, it surely is yes, and without dispute I cannot send him the requested fare as pay ¿ay is away off. So far is pay ¿ay that I am nearly broke and * can't even buy a two-cent stamp to send a letter to my best. I wonder if Mr. G. realizes that when "wiggle ears" was mentioned it meant that one was to be able to wiggle his ears while having the derby •• on his cranium. Mr. G.s derby seems to half drown him.
A few days later I received the following letter from Mr. • G.
'Mr. Derby Ed:
"Write at once if you received my telegram. While I am at it with pen in hand, I will offer a few more good ones for the Derby Club, seeing that I am nearly president. I propose that we all get together sometime, of course, at YOUR expense, and sdrt of organize things. The early bird gets the worm; I got the wue-arem habit and don't see why others haven't. I think that I had better not suggest too much as you might think that I am trying to run this club, altho, I am nearly president. Inci-dently, I will tell what the derby did for me last week. I happen to be a member of the
attention.
A gentleman should always i Gumdroppers Vocational Union, recognize a lady when she sa- and last week I was asked to lutes him.	give a talk before the Til-ed
All should arrive in time for any public entertainment.
A gentleman should not smoke while in the presence of a lady.
Ladies or gentlemen should not wear too many rings.
Ladies should not use an excess of cosmetics or of perfumery. A gentleman should use neither.
A lady should always have an escort after nightfall, for safety and as a matter of etiquette.
In a public conveyance, as a street car and the like, no lady will accept a seat vacated by a gentleman for her convenience, without a smile, a bow, or thanks.
Hoof Society of the Hollywood Actors. (I wore my derby while giving my talk). I only trieil to tell them I could sing, and I did. I sang a song, entitled: 'AH I need is an Aspirin.' and pronto, eggs and everything started to come toward me. If it hadn't been for the derby, I would today be picking pieces of pop-bottle out of my skull.
"Yours for a big Derby Club
"GEO. Mc-etc." .... "P. S. If you don't publish above letter I will sell my derby and join the Rusian army."
Do apologize if you tread upon or stumble against anyone.

DEKLA ANČKA
NOVELA
Spisal F. S. Finžgar
• (Nadaljevanje)
Ali te kaj dražijo? Nič ne mara j. kar potrpi, ko se vrnem, jih bova dražila midva.
"Sedaj moram končati. Moji tovariši so se vrnili iz gostilne. Vsi so vinjeni in harnvoniko imajo s seboj. Pozdravi doma in pri Mokarjevih. — Z Bogom! Do groba tvoj	Janez." .
Ančka je odpisala: "Preljubi Janez!
"Vse že spi, na nebu lunica stoji, jaz ti pa pišem v tihi kamrici'in od veselja jokam in od žalosti. Tolikokrat sem prebrala tvoje pismo, da sama ne vem, kolikokrat. Vsega znam iz glave, od besede do besede. Pod vzglavjem ga imam; ko se ponoči prebudim, prižgem luč in ga berem. Verjamem, da si hude reči poskusil na tako daljni poti. Ne veš, kako se bojim zate. Dokler nisem dobila razglednice iz Hamburga, sem mislila, da bom kar minila od same žalosti. Kar nič nisem jedla in posoda mi je letela iz rok, ko sem delala v kuhinji.
"Mama me je zelo tolažila ter mi je povedala, da si ti pri slovesu prosil zame. Vedno ponavlja: Zakaj je šel Janez? Treba bi tega ne bilo. Vidiš, zelo te je imela rada. In drugi tudi. Nihče me nič ne draži. Miha je sedaj za velikega hlapca. Ne moreš misliti, kako se je lzpremenil. Prvi vstaja, zadnji hodi spat, nič več ne popiva t in čisto drugačno govorico ima. Samo mene včasih tako čudno pogleda, da se vsa stresem, potem se pa hitro obrne in pravi: 'Nič se ne boj, Ančka.'
"Janez, sedaj se vidi skoz okno na hribec, kjer je Mokar-jeva kajža. Vsa se sveti od lune. Kolikokrat gledam tja gor, kakor bi tebe tam iskala. Bog ve, če učakava ta dan. Ko bi le ne bilo tistega večera, saj veš, Janez. Kar nekaj mi stiska srce in vedno se nebesa bojim. Prepričana sem. da je vse odpuščeno, obema, trudim se, da bi si izbila to iz glave. Ali kakor kamen mi leži na srcu in grozno sem nesrečna. Včasih pozabim, pa mi nenadoma stopi pred oči črna skrb, da vsa vz t repe tam. Ne zameri, da sem ti to potožila. Saj nimam tu nikogar in sedaj mi je laže.
"Tvoje hranilne knjižice sem nesla župniku, da jih je spravil v blagajno. Na dveh krajih so pokradli, zato me je skrbelo. Župniku sem vse po pravici povedala, kako sva se zmenila. Rekel je: 'Janez je poštenjak, kakor jih ni mnogo. Ančka, le moli zanj, da se srečno vrne.' Tako se mi je prilegla ta pohvala, da sem ves teden laže živela.
"Končati moram. Sem mislila, da ti bom strašno dolgo pismo napisala, a vidim, da nisem. Janez, piši mi, lepo te prosim, vsak teden, samo < par besedi, ko si preveč truden. Tudi jaz ti bom pisala, ki zmerom nate mislim in te tako težko čakam.
"Z Bogom! Tvoja zvesta in žalostna	Ančka."
XIV.
Tedni so tekli in meseci. Janezova beseda je držala. Ančka je dobivala pisma in razglednice, pa tudi denarja toliko, da se je čudila vsa fara. Zakaj v Ančki je bilo pač toliko gizdavosti, da ni skrivala lepih vsot. ki so prihajale iz Amerike. Nevesta je bila in vesela, ko so se čudili ljudje takemu, Ženinu.
Ali niso se samo čudili. Tudi zavist je zorela. Mnogo mater iz fare je imelo v Ameriki sinove. Zato so jim pisarile in jim stavile Janeza za zgled. Iz Amerike pa so prihajali odgo-
vori, da je Janez umazanec in skopuh, da se bo z delom uničil, ki ima tako obleko, da ne sme med ljudi, in po vsej vasi so v dolgih zimskih večerih prebirali pisma, opravljali in natol-cevali. Mnogo tega je Ančka slišala in zvedela. Grenko ji je vselej kanilo v dušo in v to grenkost je pomakala pero in tožila Janezu, kar ga je podžigalo, da je skoro resnično stradal, samo da je mogel prište-diti še več.
Prišle so žene k Ančkini materi.
"Ali sta res vaša in Janez ženin in nevesta?"
Tako so se nalašč delale nevedne.
"Zgovorjeni smo," je kratko odgovorila mati. "Je pa seveda vse v božjih rokah."
"Ah ti," je povzela soseda, "takole so se menile žene, nikar mi ne zameri, da ti razode-nem, takole, ko smo šle od maše.: 'Preveč zasluži Jane?. Prevzel se bo, zakaj če poj de tako naprej, v nekaj letih si kupi graščino, ne pa Mokarjeve kaj že. Petem bo pogledal po taki, ki kaj ima. Mar mu bo kajžarska.' Glej, zato sem ti povedala, ker bi mi bilo žal Ančke."
Mati se je< hipoma prestrašila. pomislila in rekla: "Ne verjamem. Janez bo mož-be-seda."
Pa se je zasmejala druga soseda in rekla:
"Mož-beseda! Le kdo jek še dandanes mož-beseda? Saj si poznala Pavleta. Pet let me je vodil in nfi prisegal. Ko mu je umrla teta in je nenadoma obogatel, je na vse pozabil in vzel
tisto našopirjeno Mano. Takile
»»
so.
"Saj se mu dobro otepa," je popravila prva soseda.
"Naj se mu le, Bog je pravičen."
Mati se ni vmešavala v pogovor in je bila vsa žalostna. Tedaj je nenadoma vstopila Ančka. Sosede so obmolknile.
"Dober večer, mati!"
"Glej jo, na noč prihajaš!"
"Nocoj bom doma, ker grem jutri v mesto."
".Spet ženinov denar, jeli?" jo je osmuknila soseda.
"Od Janeza, da. In to pot, mati, je spet več poslal."
"Pretrgal se ti bo od dela; le čemu ti bo shirani mož?" *
Ančka je pogledala sosedo čez ramo in vprašala:
"Ali so oče v hiši V*
"V hiši," je odgovorila kratko mati.
Ančka ni rekla niti "lahko noč" zavidnicam. Odprla je vrata in šla k očetu v sobo. Sosede so se poizgubile iz veže, mati se je zamislila pred ognjiščem in strmela v plapolajoči ogenj.
(Dalje prihodnjič)
SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE SE VEDNO TEGA GESLA!
PRIZNANJE
Podpisana Mary Težak, 1410 Oakland Ave., Joliet, 111., katere dom na gorenjem naslovu se je obžgal dne 13. februarja, 1927, ko je zgorela do tal sosedova hiša, kar je povzročilo, da se je tudi moje hiše streha obžgala in mojega pohištva in obleke veliko vničilo; in poškodovalo. Pohištvo sem imela zavarovano za samo $1,000 pri J. Klepec Agency. V popolno odškodnino svoje izgube sem prejela ček za $1,000 datiran 19. februarja, 1927. Izplačala ga je Citizens Insurance Co. of Missouri (St. Louis). Iz tega razloga se hočem na
ta način zahvaliti J. Klepec Agency in Citizens Insurance Co. za vso prijaznost in točnost v moji zadevi, ter dovolim objavo tega priznanja.
Mrs. Mary Težak, 1. r. 1410 Oaklapd Ave., Joliet, 111.
(Adv.)
Pot do dolgega življenja.
Sloveči pisatelj Cervantes je omenil v svojem znanem delu "Don Kišot" tole: "Želodec preriaša ali nosi noge." Z drugimi besedami povedano, da je vse delovanje telesa odvisno od vašega želodca. Ako je želodec v redu, se boste vedno dobro počutili; tako vam bo tudi
vsak zdravnik pritrdil, da je pravo oskrbovanje želodca in čreves glavni predpogoj k dolgem življenju. Trinerjevo grenko vino je ono zdravilo, ki vam pomaga držati črevesje v redu in ki iz telesnega sistema odpravlja 'vse strupene snovi. Mrs. G. Forbes, Chicago, nam je dne 3. decembra pisala sledeče: "Moja mati. ki je stara že 79 let pije vsak dan Trinerjevo grenko vino, ter se počuti izborno. Hvala za vaše izborno zdravilo!" To vino dobite lahko v vsaki lekarni ali pri trgovcu zdravil; ena steklenica $1.25; stekleničica za poskuš-njo 15 centov se razpošilja od Joseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, III. Za mesec marc priporočamo sledeča zdravila: Triner jeve tablete zoper prehlad in Trinerjev olaj-ševalec kašlja.	(Adv.)
Prvo letošnje
Skupno potovanje v stari kraj
priredimo na francoskem para ¡k u
"PARIŠ/ ko odpluje i* New Yorka
NA 23. APRILA 1927
"Paris'* je slasti za tretji razred priznano najboljii parnik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot nudile naftim potnikom razne poftebne ugodnosti in nad za* stopnik bo potnike spremljal prav do Ljubljane.
Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani, da jim bomo mogli preskrbeti fte pred odhodom po-vratveno dovoljenje (Permit), na podlagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko.
Drugo akupno potovanje se vrii istotako na parniku "Paris" in sicer 4. junij«.
Razume se, da Vas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parni-kom.
Ravno tako se vselej obrnite na nas:
1))	kadar ste namenjeni poslati de-
nar v stari kraj;
2)	če želite dobiti densr iz stsrega
krsjs;
3)	ako ste namenjeni dobiti kako
osebo v to deželo;
4)	kadar rabite kako pooblaatilo. izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino, ali če imate kak drug opravek s starim krsjem.
Slovenska banka
Zakrajšek & Češark
455 W. 4 2nd Str., New York, N. Y.
MRS. ANTONIJA RIFFEL,
slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET, ILL. Telefon 2380-J.
JOS. KLEPEC. javni notar. Insurance, Real Estate, Loans, Bonds. 107 N. Chicago St.	Joliet. 111.
Urada telefon 5768, doma pa 1991-R.
USTAVITE! USTAVITE!
Dosti 'neprijetnosti v življenju bi se lahko ustavilo, ako bi se dajalo več po-zorncsit v mladosti. Tudi nekateri zakoni niso srečni, ker niso stariši pazili na otroke ko so močili postelje. Ta grda navada se je spremenila sedaj v bolezen. Koliko sitnosti povzroča. Ako so vam vaši otroci v resnici mar, odpravite že sedaj to grdo razvado, da nc bodo močili postelje; rabite sloveči INURIN, s tem si prihranite tudi stroške pri pravnju. To zdravilo se priporoča vspovsod. Celo zdravljenje za otroka v starosti 5 let velja S5.00, za odrastle $7.50, zavarovalnina zavitka 25c več. Naroča se samo pri: Inurin Co. 145 Inurin Bklg. Box 963 Pittsburgh, Pa. * tr".
»tTfT»iin»ifin»»»»i»mT»iiiiiiiiiiiiinnnr
N
H r?
Ustanovljeno 1. 1912
A. C. ALLYN
1 tf	; •	. .VI: . .
& Company
71 WEST MONROE ST. CHICAGO, ILL.
%
Prodaja mestne, okrajne, distriktne in druge bonde.
Nalaganje denarja v bonde je zelo priporočljivo bratskim organizacijam in društvom ker donašajo več obresti kot na bankah.
Pišite nam za pojasnila.
K. S. K. Jednota je pri nas kupila že veliko bondov v splošno zadovoljnost.
H»»fntrM»»iiiiTfiii!iiiiiiniimnn»nim^
REVMATIZEM
za vedno odpravljen
JAMčENO ZDRAVLJENJE
Samo 20 dni časa
TISOČE OZDRAVLJENIH
A. B. C.
-ANTI-
RHEUMATIC
TIEATSERT
«• Dr ta
UUUUU
TmL^TlM», "
• 9m ■
Revmatiz?»n vseh oblik me sedaj lahko uspešno zdravi * našim A. B. C. ANTI-RHEUMATIC TREATMENT zdravilom, ki je zadnja iznajdba slavnega znanstvenika Dr. Tom. Ne dela nobene razlike koliko «asa ie trpite od kakršnegakoli revma-tizma. lumbago, «ijatike. nevritU. nevralgije. artritia, hrbto-bol itd., naš A. B. C. ANTI-RHEUMATIC TREATMENT popolnoma prežene vse te boleiine '«a vedno. Brel spalne noži in bolcčine*se izgube in vam se povrne zdravje. Vas ne stan« ničesar ako vam ne pomaga. Mi jnmčimo zadovoljstvo ali pa vrnemo denar.
Tisoče bolnikov, ki so trpeli in so poskusili le razna zdravila in ki niso dosegli nobenega uspeha, nam sedaj poši-ljajo priznanja in zahvale za čudovito SomOC. lri «o Jdoaerll z našim A. B. C. ANTI-RHEUMATIC TREATMENTOM v dvajsetih dneh. Popolno dvajset dnevno zdravljenje vas popolnoma prt-priča o njegovih močeh. Vsi izpričevalna pisma so vam na ogled v našem uradu.
Ni ga slučaja revmatizma, ki bi bil prestar in ml vam nudimo zdravila s katerimi preienete bolečine za vedno in se rešite muk. Slavni znanstvenik Dr. Tom je iznajdel to zdravilo s tem. da je kombiniral tri zdravila skupaj od katerih se A. B. C. ANTI-RHEUMATIC TREATMENT aeatoji. Cena za 20 dnevno zdravljenje je SAMO »3.00. Tu imate ugodno ____priliko, dn se rešite revmatizma ta v«4no in ničesar ne izgubite. Naš A. B. C. ANTI-RH EU M ATIC TREATMENT je jamčen. da ne vsebuje nobenih narkotičnih snovi ali drugih opojev. Lahko ga vsakdo vilvaje poplnoma varen in prij«-
NEPOŠILJ AJTE DENARJA V NAPREJ
samo izreiite U oglas in priložite 20c za pošiljatvene troške.' Vi platete 13.00 potem ko ea vam prinese zdravUa na vaš dom. CHICAGO MEDICAL LABORATORY, 1723 N. Kedzie Avenue. Dept. 712. Chka*o, 111.	*	**
Imam na zalogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat ' in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižaL s.
To leto sem prejel zahvale sledečih naročnikov:
Charley Srebot, Sugar Notch, Pa. Martin Plute, Castle Shannon, Pa. Tony Vegely, McKeesport, Pa. John Turk, Indianapolis, lnd. ' John Skala, Butte, Mont. Stefan Smole, Cleveland, O. Frank Popelar, Alhambrä ,111. Georg Kurent, Chicago, 111. Josip Bole, Irwin, Pa. Karl Palcic, Westwood, Mass. Frank Gostiša, Waukegan, III. Andrej Porenta, Pittsburgh, Pa.
Pišite po cenik na: ALOIS SKULJ 323 Epsilon PI., Brooklyn,N.Y.
Edinl «astopnik in založnik LUBASOVIH HARMONIK v
Državah.
Zdruiemlk
POZOR! ! !
Najbolj priznana in pohvalna so moja zdravila po širni Ameriki, v Kanadi in v starem kraju, katere prodajam že nad 20 let, kakor Alpen tinktura, proti izpadanju in za rast moških in ženskih las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti. Fluid zoper revmatizem, trganje in kostibol v rokah, nogah in križicah. Vsake vrste tekočine in mazila za popolnoma odstraniti prahute in drugo nečistost na glavi, mozoloe, pege in druge izpuščaje na koži, srbečico, H-Saje, rane, opekline, bule, turove, kraste, kurja očesa, bradovice. V zalogi imam tudi prašek za potne noge itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. Vsaka družina bi morala imeti moj brezplačni cenik za svojo lastno korist
Jacob Wahč»č, 1436 E. 95th St. Cleveland. O. near Superior and Wade Park Ave.
Telefon urada: 749 Telefon stanovanja 4S77
WEESE PRINTING CO.
1 JEFFERSON ST, JOLIET, ILL.
3. nadstropje, pri mostu. Julius G. Wmm, poslovodja Tiskarna in ¡»delovalnica štampilij iz kavčuka. Tiskamo v vseh jezikik.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMBaamm
Harmonike.
Kdor želi imeti v resnici dobro in zanesljivo harmoniko, naj se obrne brez skrbi "name, ker izdelujem kranjske, nemške in kro-iratične harmonike po vsžem okusu.
Pišite po cenik.
Se priporočam
ANTON MERVAR
6921 SL Clair Ave.
CLEVELAND, OHIO.
»»»»♦ ■}■»*'!■ » 1 -M' »♦ !■»i»♦ *»■!•»♦ frv »'i' t i >f 1-
Vaši prihranki
vloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v u-, terizoll izmed nsiih držsv, in vendsr ste lahko vložnik na naii banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pilite nam ta pojasnila in dobili bosts odgovor s obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po S odsto obresti aa prihranke, in jih priitejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Nai kapital in rezerval sklad v v*oti več kot $740,000 }• znak vanoeti za val denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalog nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najizrazitejšo naklonjenost
JOLIET NATIONAL BANK jj
CHICAGO IN CLINTON ST.	JOLIET, DLL. J
Win. Redmond, prede	Chas. G. Paares, kaair,
Joseph Dunda, po mož. kaair. ■I 1 M litin II 111 M 1 H MIHKIIHII IIIKIMHIIMIIHU
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,	Pittsburgh, Pa.
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsske vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spsdajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
SEMENA
V zalogi imam najboljša poljska, vrtna in cvetlična semena.
Pišite takoj po brezplačni semenski cenik .
Blago pošiljam poštnine prosto.
MATH PEZDIR
Box 772, City Hall Sta.
New York. N. Y.
Frank 2^akrajseK.
Stoxlenski Togrtbnik
1105 JVorbttood *Rd.	Cleveland. Ohio
'Randolph 4983
Hitra
od pomoč zoper
KASLJE
StVEßfc
I Cough Balsam ■
Pri svojem lekarnarju
ITALIJANSKE HARMONIKE.
Izdelujemo in im po rt i -ramo vsako-liéne prvo-rstne
ITALIJANSKE HARMONIKE
let. Naše cene najnižje. Pouk na harmonike zastonj našim kupcem. Pišite po brezplačen cenik.
RUATTA SERENELL1 A CO, 1014 Blue Island Ave, Dept. 73, Chicago, HI.
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku boste našli še mnogo drugih koristnih stvari.
MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
Ffttablished 1857
ALI POŠILJATE DE-NAR V EVROPO?
če je temu tako, potem se vam izplača, da se zglasite in obrnete na našo banko. Mi smo v banč nem poslovanju že SEDEMDESET LET. Največ tega časa smo posvečali kot POSEBNOST pri pošiljanju denarja v razne kraje Evrope.
Ker smo v zvezi s svetovno znanimi denarnimi zavodi, nam je mogoče, da vam nudimo NAJNIŽJO CENO PRI DENARNIH POŠILJATVAH. Zglasite se torej v naši banki.
Najstarejša in največ ja banka v Jolietn.
omumnbt
ZASTAVE, BANDERA,
REGALIJE in ZLATE ZNAKE
za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje
EMIL BACHMAN
1845 So. Ridgeway Ave. Chicago, 111. Pišite po cenik!
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIUIIIHIIIIII
[F. KERZE,
i 1142 Dallas Rd„ N. M. i CLEVELAND, O.
K. S. K. J. D rastrom:
Kadar naročate zastava, ragalije le drago, pazite na moj« Ima la aoslov, če hočete dobiti aajbslj** blago za najnižja cene.
Načrti ta mrd I ASTON JI