UDK 808.63-087 Jožica Skofic ZRC SAZU v Ljubljani ONEMITEV IN OSLABITEV SAMOGLASNIKOV V KROPARSKEM GOVORU V prispevku je predstavljen moderni samoglasniški upad v govoru Krope na Gorenjskem. Kot v drugih gorenjskih govorih je upad močan, to pa v obliki oslabitve kratkih naglašenih samoglasnikov (v polglasnik) ali kot oslabitev in onemitev kratkih nenaglašenih samoglasnikov, ki se reducirajo v prednaglasnih in ponaglasnih besednih zlogih, v izglasju in v naslonkah. Najpogosteje upada visoki samoglasnik /i/, drugi nekoliko manj. Nekateri soglasniški sklopi z zvočnikom, ki nastanejo ob onemitvi samoglasnikov, nato razpadejo (v polglasnik + zvočnik). The paper presents modern vowel reduction in the local dialect of Kropa in Upper Carniola. Like other Upper Carniolan dialects, this dialect displays extensive vowel reduction, i.e., in the form of weakening of short stressed vowels (to schwa) or as weakening and loss of short unstressed vowels, which are reduced in pre-tonic and post-tonic syllables, in word-final position, and in clitics. The most commonly reduced vowel is /i/, the rest of them are reduced to a somewhat lesser extent. Some consonant clusters with a sonorant resulting from the vowel loss then disintegrate (into schwa + sonorant). 0 Govor Krope na Gorenjskem, ki sem ga raziskovala v svoji disertaciji,1 je gorenjski govor, ki pa se v mnogih glasovnih pojavih ter predvsem tudi v besedju bistveno razlikuje od drugih, tudi sosednjih gorenjskih govorov. Posebnost soglasniškega sistema kroparskega govora je predvsem jezičkov /k/, od sosednjih gorenjskih govorov pa se razlikuje tudi po tem, da ne pozna švapanja. Izrazit slušni vtis daje govoru tudi pogostejši dvoustnični kot zobnoustnični izgovor zvočnika /u/ (oz. /v/) v vseh glasovnih okoljih ter leksikalizirani ostanki narečnega mehčanja mehkonebnikov. Manj kot soglasniških posebnosti svojega govora se Kroparji zavedajo njegovih samoglasniških značilnosti. Izstopajoči so zlasti sprednji dolgi samoglasniki /i:/, /ë:/, /e:/ in /e:/, poseben slušni vtis pa daje temu govoru tudi a-jevsko barvanje polglasnika ob /R/ ter njegova prednaglasna dolžina. V kroparskem govoru je tako kot v drugih gorenjskih govorih močan moderni samoglasniški upad (oslabitev in onemitev samoglasnikov). Reducirajo se kratki naglašeni samoglasniki, mogoči v zadnjih ali edinih besednih zlogih, in nenaglašeni samoglasniki v prednaglasnih in ponaglasnih besednih zlogih, v izglasju in v naslonkah. Upad je lahko popoln (onemitev) ali delen (oslabitev v polglasnik). 1 Upad kratkih naglašenih samoglasnikov 1.1 Kratki naglašeni /i/ upada v vseh mogočih položajih in kategorijah, najpogosteje pa v 1 ed. v osnovi enozložnih in v zadnjem zlogu naglašenih samostalnikov 'Jožica Skofic, Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem, Ljubljana, 1996, mentor Tine Logar, 443 str. ('bak, 'tač, š'pal, št'Rak; 'maš, 'nat) in pridevniške besede ('sat; mn. u'sa; 'nač) ter v priponi -ič (fan'tac, mciR'lac, sko'lac). Oslabitev v polglasnikje močno zastopana tudi v končnicah samostalnikov in pridevnikov končniškega naglasnega tipa, in sicer v I mn. m. sp. (plex'ka, iba'la, ceb'Ra), v M mn., dv. sam. m. sp. (p'sax, ua.R'tax, sma'nax), v D, M ed. sam., prid. ž. sp. (kci:R'ua, t'ma, mag'la; lox'na, shit'ka, mast'na), v R, M mn., dv. prid. m., ž. sp. (i'uax, zlci'tax, tam'nax), v D, O mn., dv. prid. m., ž. sp. (mast'nam, douž 'nam)\ v sam. in prid. zaim. ('na za 'nji/njej', 'nax za 'njih', 'tal za 'tile'); v nedoločniku glagolov na - 'at - 'i:m za knj. -'i:ti - 'i:m (do'bat, obno'uat, omo'zat, sa'dat\ tudi i'ta/'jat)\ v 2. os. ed. velelnikov glag. na -'e:t - 'em za knj. -'e:ti - 'em (um'Ra, ž'Ra), - 'e: t - 'nem za knj. -'e: ti - 'nem (nap'na, zacna), -'e:t -em za knj. -'e:ti -em (uz'ma), -'e:t -'i:m za knj. -'e:ti -'i:m (ta.R'pa, z ua, z'da), - 'a:t -'i:m za knj. -'a:ti-'i:m (s'pa), - 'a:t -'em za knj. - 'a:t -'em (pa:RŽ'ga), -ant -nem za knj. -niti -nem (umak'na, pax'na), glag. 'iti' (pęi'da)\ v opisnem deležniku glag. 'biti', 'iti', m. sp. mn. (b'la, šla). 1.2 Pogosto oslabi tudi kratki naglašeni /u/, in sicer tako v osnovi enozložnih in v zadnjem zlogu naglašenih samostalnikov in pridevnikov v I ed. m. sp. ter prislovov ( 'kap, k'Rax, 'ląft, g 'Rašt, š'tak, S'tamf; s'kap), kot tudi v končnici D, M, ed. sam. m. in sr. spola končniškega naglasnega tipa (ji'sa, dež p, xa.Rp'ta, iba'la, kam'na, d 'na, žga 'na). 1.3 Kratki naglašeni /č/ oslabi v polglasnik v osnovi samostalnikov v I ed. m. sp. (op'lan, x'lap, x'Ran), v končnici samostalnikov končniškega naglasnega tipa v M mn. sr. sp. (na t'lax) ter v končnici samostalniških in pridevniških zaimkov, in sicer v D, M ed. (ma'na/m'na), R nin. ('tax, u'sax), D mn. (u'sam)\ 1.4 Kratki naglašeni /o/ oslabi v polglasnik:z.na, koRd:iž.na, kuRÙ:zna, Id.čna, nauù. dna, pRt.dna, stRe.šna, zbi:Rčna) in še ponekod (jù. tRa, nó.tRa, tù.da). V naslonkah oslabi /i/ v ve/.niku (ka 'ki'), v samostalniških zaimkih (sa 'si/sebi', ma 'mi/meni', ta 'ti/tebi ,ja ji ,jax jih ,jam 'jim', jama jima ), v opisnem deležniku glagola biti v m. sp. mn. (bla). 2.1.2 Nenaglašeni /i/ onemi v prednaglasnih zlogih v osnovi (orginù:!, sno:č, talj(i:nska), v predponi iz- (scf.mt, z.bi.Rčan, zgf.nt). Po onemitvi prednaglasnega /i/ lahko nastane soglasniški sklop nezvočnik + nezvočnik oz. nezvočnik + zvočnik (pjù. nc, pšd.nc, iuL-па, sRo. ta, zve:t). Če po onemitvi prednaglasnega/i/ nastane so- glasniški sklop zvočnik /1/, /n/, /R1 + nezvočnik, ta navadno razpade v polglasnik + zvočnik (alsi:caAsi:ca, arjkà:R, зг}ко:1/гјко:1, pą:Rji:mk, pa.Rmę.Rna, pa:Rné:st, pq:RpRÙ:ulen, pą: RŠpd: Rat, tç.Rjè:). V ponaglasnih zlogih /i/ onemi v osnovi odvisnih sklonov nekaterih samostalnikov m. sp. (JicRjd - M ed„juAja - R ed.); v samostalniških priponah ž. sp. -ina, -ica, -inja, -ija (dRii:šna, j ü: zna, kû.xna, nuiRę.lca, pa:ičouna, pę.nzja, pRecè:sja, Ro:šca, Re. ušna, žu:pca) - če se po onemitvi ponaglasnega /i/ v priponi -ica, -ika, -ik oblikuje soglasniški sklop soglasnik + zvočnik + nezvočnik, zvočnik razpade v polglasnik + zvočnik, npr. -niča > -зпса, -nika > -dijka, -lica > -slca, -nik > -3i]k (ù:Rarjka, či:salca, čisti: lanca, dé.kalca, gostu:Ranča za 'gosenica', jicžanca, Kči.mančan, kno.falca, koshhnca, kRà:jarjk, kù.galca, le':šai]k, lè:taijk, mà:jdrjk, mu:šanca, mé:talca, obeša:изцк, oblè.tanca, okopà:uarjk, pó.stalca, plè:uanca, pRci:z.3i]k, smeti.šanca, sme.šanca, sto.žarjk, šmd.Rsnca, šni:Ranča, tà.balca, uè. taRanca, z.à:ddnc, ià:R3nca)\ v pridevniški priponi -in- (mà.mna - I ed. ž. sp., t:loučne - R cd. ž. sp) in v glagolskih priponah. Ponaglasni /i/ onemi v nedoločniku glagolov tipa -nt -nem za knj. -niti -nem (z.gt:nt, zt:nt, Ri:nt)\ če se v nedoločniku glagolov tipa -a(l)t -am za knj. -iti -im, -ant -nem za knj. -niti -nem po onemitvi ponaglasnega priponskega /i/ oblikuje soglasniški sklop soglasnik + zvočnik + nezvočnik, zvočnik razpade v polglasnik + zvočnik, npr. -liti > -sit, -niti > -sni (mt:sdlt, pâ.xant, poklę.kant, spo. uant, sté':gant, stł. sant, ugd.sant). V scdanjiku ponaglasni /i/ onemi v glagolih tipa -at -am za knj. -ati -im, -at -am za knj. -eti -im, -at -am za knj. -iti -im, - 'at -am za knj. - 'i:ti -im, in sicer v 1., 2., 3. os. mn., dv.: -imo, -ite, -ijo, -iva, -ita > -mo, -te, -jo, -va/-ua, -ta (slt.šva, sllšmo, slLšte, slf:šjo, sli:Sta, ui. tta, nó:smo, naše.mte, z.dRdujo, spRd.umo, poskicsua, se. lmo se, popepè. ljo se) - če po onemitvi ponaglasnega priponskega /i/ nastane soglasniški sklop soglasnik + zvočnik /1/ + soglasnik, zvočnik razpade v polglasnik + zvočnik: -limo, -lite, -lijo, -liva, -lita > -almo, -alte, -a Ijo, -alva, -alta (mi:salmo, mi.salte, mi.saljo, mi.salva, mi:salta). V glagolih tipa -at -am za knj. -iti -im, - 'at -am za knj. - 'i:ti -im onemi ponaglasni /i/ v končnici velelnika za 1., 2. os. mn., dv.: -imo, -ite, -iva, -ita > -mo, -te, -va/-ua, -ta (nastâ.ute, naše.mva, po.čmo, pa.RpRd.uta, Re.šmo, zló:mta, sé.lte se). V opisnem deležniku na -1 onemi /i/ pri glagolih tipa -at -am za knj. -iti -im, - 'at -am za knj. -7.7/ -int, in sicer v m. sp. ed. (č(:stu, spRd. uu, pResé. lu se), v ž. sp. cd. (čf.stla, ponasRe.čla, spRd.ula, ustd. ula) in v m. sp. mn., dv. (nastd. ula, postd.ula, touó.Rla, uoxu.nla), ter v glagolih tipa -nt -nem za knj. -niti -nem, in sicer v m. sp. ed. (zf.nu, zgi:nu, poRÎ:nu), v ž. sp. cd. (z.t:nla), mn. (poRt.nle), m. sp. mn. (spodRt.nla), dv. (zgf.nla) - če po onemitvi ponaglasnega priponskega /i/ nastane soglasniški sklop nezvočnik + zvočnik /n/ + zvočnik /1/, zvočnik /n/ razpade v polglasnik + /n/ ali po metatezi n-1 > 1-n zvočnik /I/ razpade v polglasnik /o/ + zvočnik /1/: -nila, -nile, -nili > -anhi, -anle, -anla oz. -alna, -alne, -alna (ccj. Rkanla. uzi:ganh, ugRi.zanle; paRsmó. dalna, pà.pcalna, po-dRt.čalna, pRekü.calna, spodRę.kalna, xô.palna). V izglasju /i/ onemi v osnovi (prislovi: podnè.u, nauokô.l, gó:R, dó:l, dó.st, poča.s, polé:t) ter v končnici pregibnih besednih vrst. Skoraj dosledna je onemitev /i/ v D in M ed. samostalnikov ž. sp. (xi:,v, md:m, sosç'.t, M aRi:j., Stà.rjk, pe:č, Lubld.n, fd.ba.Rk, ž.u.pc) - če po onemitvi izglasnega /i/ nastane soglasniški sklop soglasnik + nezvočnik, je upad popoln, izjemoma z-л izglasju (pù:nčka/pù:nčk, slit :žba/ slù: šp, uó:iskd/uó:isk)\ če pa nastane sklop soglasnik + zvočnik, ta razpade v zvočnik + polglasnik (gostilna, bl'Rma, се:нкиз, ки.хпа, lickna, pRę.kla, pó:stla, pé.nzja, pRecè.sja, teleul'zja, touà:Rna, z.elezà: Rua) ali, redkeje, v polglasnik + zvočnik (u gosti.lan)', lil onemi tudi v končnici I mn. samostalnikov m. sp. (uotRÓ:c, sinç.u, pd:xa/pd:x)\ v O mn. samostalnikov ž. sp. (pù.ncam, Rokù:m, ui:lcam)\ v D in M ed. ter I in T mn. samostalnikov 2. ženske sklanjatve (spo.ut, uà.fcet, pâ.met; mi:š, nt:t, uà.fcet, bi.košt, čelu.st), lahko pa tudi v R ed. in mn. teh samostalnikov (čelu:st/-i, lubosu:mnost/-i, smà:Rt/-ï) ter v D in M cd. sam. zaimkov (mé:n, té:p, sé:p). Pri pridevniku onemi izglasni /i/ v I ed. m. sp. primernika in presežnika (bo:l, dR(i:š, 'nejdRa.s, xit.i, 'neixù:i, le:uš, lo:š/lo:ži, 'nęilę:uś, mà:n, slà.ps, staRę.is, 'neislà.ps, sî:R/sï:Ri, tè:s/tè:ii, ue:č, ulš/ulši) ter določne pridevniške oblike (ta gà:Rt, ta sta:Rdè:n, ta zelè:n)\ v D in M ed. ž. sp., I mn. m. sp. ter O mn., dv. m. in ž. sp. (ta le:p, nd:š, mó:i, domd.č; poRoče. n, Re':šen, snezè:n, ta domà:č, ta usó:k, ta lè:p, ti:st, va:š; z nd:šsm, z 1е':рзт, s ta do. bRdm, s tlstdm, s tRebu:šastdm, z zanimt.usm)', v 1 cd. m. sp. ter D in M ed. ž. sp. vrstnih pridevnikov na -ski, -ški je izglasni /i/ lahko onemel ali le oslabel (Polâ:nskd/Pola:nsk, fd:Roušks/fd:Roušk, kmè: скз/кт è: č k, elektRo.nsks, gó.Rskd, је1д:шкз, kó:nsks, kape.lška, ma:Rlt:šks, mesd. Rsks, mó.skd, z.akó:nskd)\ lil onemi tudi v I ed., mn. vrstilnih števnikov m. sp. (ta še.st, ta desé. t). V vseh kroparskih nedoločnikih, ne glede na to, ali so izvorno kratki ali dolgi, je izglasni /i/ onemel (de:lat, sma:Rde':t, gnojht, koud.t, kap'vat, ig'Rat/igRd:t, né.st, nó:sat, zaklę.nt). V glagolih tipa -at -am za knj. -iti -im, -at -am za knj. -ali -im, -at -am za knj. -eti -im, - 'at -am za knj. - 'i:ti -im) onemi izglasni /i/ v 3. os. ed. sedanjika ter v 2. os. ed. velelnika (xó:t, pResenę. t, nó:s, vó:s, sli:š, uit, sé:l se; nó:s, uó:s, me. R, pi l, dovó:l, zaku.-R, pResé. l se) - če po onemitvi izglasnega lil nastane soglasniški sklop soglasnik + zvočnik /1/ ali /n/, zvočnik razpade v polglasnik /o/ + zvočnik: -li > -al/-la (sed.: mlsal/mlsla, vel.: pReml:sia/pRemisât), -ni > -an/na (ugd.sna/ugd.san, cd.Rkna, spo.una, uzl'gna); izglasni /i/ onemi tudi v opisnem deležniku na -1, m. sp. mn. (dé:lal, jagd:l, kouà:l, nosf. l) - če po onemitvi izglasnega in priponskega /i/ nastane soglasniški sklop soglasnik + zvočnik /1/, sklop navadno razpade v zvočnik /1/ + polglasnik /o/: -li > -h ali, redkeje, -li > -al (če:dla, dó:ubla, gouó. Rla, ję.dla, miRę.dla, nastd. ula, nd.jdla, paRucuRh, pd.sla, poló.ula, pomd.Rla, poRo.čla, pù.stla, RaskRÔ.pla, Ré.kla, stlsalna, stó.ukla, ukRÓ.dla, z.apo:uanla, zlo:žla). V naslonkah onemi /i/ v naslednjih primerih: paR/paR 'pri', b 'bi', k 'ki', s 'si' (glag. 'biti, 2. os. ed. sed./povratnoosebni zaimek sebi/si, D ed.). 2.2 Upad /e/ je ne glede na njegov izvor pogost, in sicer tako popoln kot delen (v polglasnik loi). 2.2.1 V prednaglasnih zlogih oslabi tako /e/ iz /č/ (cvate'.t, dak'le, maxé:R; cvat'na; cad'mo; jas 'te, uas'te) kot etimološki /e/ (ijallk; mas'kou). V ponaglasnih zlogih oslabi /e/ (zlasti iz /č/) v končnici za D mn. samostalnikov m., sr. sp. (std.RŠam, jd-icam, Né:mcam)\ v R cd. pridevnikov m. sp. (tesd. Rskaga/ tesà. Rzg. a, kû:xanskagaAu:xanzg:a, jd:Romkaga/jń:Roužg:a, kmèxkaga/ kmè:%g:a); v D, M, O ed. pridevnikov m. sp. (fd: Rouškamo/fa: Rouškmo) ter v nedoločniku glagolov na -at -am za knj. -eti -im (ui:dat)\ oslabi tudi /e/ iz etimološkega /e/ v ponaglasnih zlogih, in sicer v 1. os. ed. sedanjika glagola 'moči morem' (mo.Ram) - v 2. os. ed. in v mn. /e/ onemi (mo:Rmo). V izglasju oslabi etimološki /e/ v končnici -je v I mn. samostalnikov in števnikov m. sp. - analogija s končnico -ji (štd:ntja/-je, bRń: tja/-je, fd : n tja/-je, gU:dja/-je, golo:bja/-je, kme':tja/-je, soudd:tja/-je, sud:tja/-je; šti:Rja/-je). 2.2.2 Če po onemitvi /e/ nastane sklop zvočnik + nezvočnik, zvočnik razpade v polglasnik + zvočnik. V prednaglasnih zlogih onemi /e/ iz /e/ v osnovi (čpt.na, lpo:/alpo:, alsè.n, snę:, spoudm:cci; pçRpoudud.la, pRejdł:la, z'dou, zdę:la)\ v R cd. pridevnikov m. sp. (dobaR'ga)\ v D, M, O ed. pridevnikov m. sp. (mastan'mo). Onemi tudi etimološki /e/ v prednaglasnih zlogih (dnd.R; z zbó:i). V ponaglasnih zlogih onemi /e/ iz /ë/ v osnovi (uó:rx, člo.uk) ter v končnicah, in sicer v R (T za živo) ed. pridevniških besed m. sp. (dRÙ:zga, é.rjga, mld.dga, mó.iga, sneiè:tjga, ta lè. bga, ta stà.Rga) - če po onemitvi nastane sklop soglasnik + zvočnik, ta razpade v polglasnik + zvočnik: -nega, -Rega > -aijga, -aRga (jedi.larjga, noRmd.iarjga, podó:bat)ga, pRę.jśarjga, uę.Rarjga, zgó-darjga, dó:bąRga)\ v D, M, O ed. pridevniških besed m. sp. (é.nmo, snezè.nmo, ta no.umo, ta sù.xmo, thstmo, mld.dmo) - če po onemitvi nastane sklop soglasnik + zvočnik /n/ + zvočnik /m/, zvočnik /n/ razpade na polglasnik + zvočnik: -nemu > -апто ('kakšanmo, naspRÓ.tanmo). Onemi tudi etimološki /e/ v ponaglasnih zlogih (pó.stla) in /e/ v naslonkah (j/j/je). 2.3 V kroparskem govoru je pogosta oslabitev nenaglašenega /a/ v polglasnik a-jevske barve /a/, izjemoma v srednji polglasnik N. 2.3.1 /a/ oslabi v prednaglasnih zlogih (mande :r za 'bandero, nebo', mas 'tan, sondo:Rska, spanci:Rane, tak'le, z.akęmRd:n; kam'na), pogosteje pa v ponaglasnih zlogih, in sicer v osnovi ('nehnan/'nepnan, tù.lipan, 'večkat, arjk'Rat/atj'kąt, dua.kąt, t Ri: kat) ali v končnicah, /a/ tako oslabi v O od. in D mn., dv. samostalnikov m., sr. sp.: -am/am za knj. -om in -em, ker v gorenjščini ni preglasa (d:tam, bRemé.nam, cê:glam, dnd.Rjam, eRoplù.nam, koud.čam, khi.čcjm, kó:nam, lopd. Rjam, mli:nam, mę:stqm, pd. Rstąm, pogRe. bąm, pReši. čsm, stRt:cam, šo. dRam, ši.lam, tele.tąm, uoRo.djąm, zdRauni.kam, zdRÙ.ujçm; otRó.kąm/otRÓ.kam, poR tizà:nam/paRtizci:nam, pd.Rsąm, me.stąm, Re.bRąm, koud:čam/koud:čam, šti:i]galcam/šti:i]galcam)\ redko celo v M in O mn. samostalnikov ž. sp. (cà. jtarjgax, tRÓ:pąx, zbà. tax; cpi.nąm, kle.sąm, kRopi:uąm, si.bąm, uodi.cąm, leni.cąm). Zelo redko oslabi /a/ v nedoločniku in sedanjiku glagolov na -at -am za knj. -ati -am (uobdc!:ląt, Razzà:gat, poind:ucąt; mo:Ram, mo.Raš/mo.RŠ). Oslabi tudi /a/ v velelniku in opisnem deležniku za m. sp. ed. glagolov istega tipa {кп.хеј, č d : k ej/čd : ki/čd : k, pRd:šei/pRd:.v, pošlti.šej/ pošlii.š, gló:dej; kû.xou, dRi.čou, Ž.d:gou) ter v opisnem deležniku za m. sp. cd. glagolov -at -am za knj. -ati -im (šli.šou), -at -em za knj. -ali -em (kli.cou, gló.dou, ko:pou, kolè.duou), -at - 'e:m za knj. -ati - 'e:m (poue.clou), -at - 'Im za knj. -ati - 'i:m (dd:RŽ.ou), - 'at -em za knj. - 'a:ti -em (i.skou/is'kou). /a/oslabi tudi v nenaglašenih zaimkih (nam/nam, nas/nas, цат/иат, uqs/uas, kašan/ kašan). 2.3.2 Onemitev nenaglašenega samoglasnika /a/ je zelo redka, v gradivu je le nekaj primerov v prednaglasnih zlogih (sni: za 'sani', t ko: za 'tako'); v ponaglas-nem zlogu le v sedanjiku glagola morati (mo:Rmo, mó.Rte, mo.Rjo, mo:Rua, mo:Rta) ter v velelniku za 2. os. ed. nekaterih glagolov na -at -am za knj. -ati -am (pRa:š za 'vprašaj'). 2.4 Tudi upad nenaglašenega /o/ je v kroparskem govoru dokaj pogost, vendar je bolj pogosta oslabitev (v polglasnik /з/) kot onemitev. 2.4.1 /o/ oslabi tako v prednaglasnih zlogih (gouaRt:) kot v ponaglasnih zlogih, in sicer v osnovi (zmè.Ram, lè:tas, 'naibal, 'kamaR, 'kukaR) in v končnici: v O ed. samostalnikov m., sr. sp. (Fi:Upam/-qm, kolo:uRetam/-am, mli:nam/-am, peRę.sam/-qm, Rę:bRam/-am, telę:tam/-qm) in v D mn. samostalnikov m., sr. sp. (bRd:tam/-qm, kole:gam/-am, otRÓ:kam/-qm, soudci:tam/-am, uRd:tam/-qm, uojd:kam/-qm, stó:lam/ -qm, sinö:uam/-qm)\ oslabi pa tudi v izglasju, in sicer v prislovih (diRe.ktna, gui: sna, ko.nčna, natd.nčna, né: koš na, podRo.bna, pRaui.lna, pRepó:zna, Razlo.čna, čicdna, da.RŽd. una, flé.tna, mo.žna, mè.ixna, modé. Rna, паи.тпа, nè:ua:Rjé:tna, noRmà:lna, obld.čna, obvé:zna, odvi.sna, pd. metna, pli. tka, podç. bna, Resni:čna, sigù.Rna, splo:šna, sRę.nska, stabi.lna, tó:čna, ti.pična, uld.žna, uRę:dna), v končnici za I ed. samostalnikov sr. sp.: -lo > -la, -vo > -va (ČRe:sla, dé:bla, izdd.istva, je:kla, poxi:štva, sé.dla, sté.bla) in v opisnem deležniku za sr. sp. ed. (pRepd:dla, pa.Rle'.gla, zaulę.kh, zé:bla). loi oslabi tudi v nekaterih naslonkah (ka za 'ko', 'kot', kat, okal, kukqR). 2.4.2 /o/ onemi v prednaglasnih (zbç:ta) in ponaglasnih zlogih (pû:lvçR za 'pulover') ter v izglasju - če po onemitvi nastane soglasniški sklop zvočnik + nezvočnik, zvočnik razpade v polglasnik + zvočnik (ancó.j; dd.uan/ dd.una). Onemi tudi prednaglasno ali ponaglasno v priponskem obrazilu -ov- v nedoloč-niških oblikah glagolov: v nedoločniku -ovat(i), v namenilniku -ovat, v opisnem deležniku -oval (v vseh spolih in številih), v deležniku stanja -ovan (v vseh spolih in številih), v glagolniku -ovanje (gost'uqt, kap'uqt, spak'uqt se, stan'uqt, uas'uqt; kolè.duat, napRe.duat, pa.Rpô.guat, pogà.Rkuat, pé.stuat, splà.kuat, ško:dvqt, ud.Ruat, ué.Ruat). V izglasju /o/ onemi v končnici za 1, T cd. samostalnikov in pridevnikov sr. sp. - maskuiinizacija nevter (jdf:l, cé:!, dlé. t, gné':st, koRi. t, mlę.k, mé.st, peci:u, zélé:s; zbà.Ran) - če ob onemitvi izglasnega -o nastane sklop soglasnik + zvočnik, ta razpade v polglasnik + zvočnik oz. se pred zvočnik vrine polglasnik (Jû. tqR, uó. kan, Ré. bqR, ud.pan, zà. Ran). loi onemi tudi v opisnem deležniku za sr. sp. cd. - v vlogi povedkovega določila (dé:led, koud. l, kû.xal, stRè.nal, zlomi:!, zmlé.l, znü.cal seje) - če po onemitvi izglasnega /o/ nastane sklop soglasnik + /1/, ta razpade v /1/ + polglasnik: -lo > -la/-al (do:bla/do:bal/dobi:l se ni:, gouô.Rla, kRd:dla se je). 2.5.1 Tudi nenaglašeni /u/ pogosto oslabi, in sicer tako v prednaglasnih zlogih (dapli.na, da'šat, xa'dic, fazi:no, laši.no, maštd:ce, majlo:n, stade.nc; glaxi: so; glaši. la je, poštapd. la je, zaslaž.i. la je; zamadi. m; z.badi:š, z.gabi:š; madi: se, spasti:, pasti:te) kot v ponaglasnih zlogih (jd:buk/jâ:bak, kló:bak, kó:ź.ax, tRę:bax, cdtitarjge, z Bè:gan) in v izglasju, in sicer v končnici za D, M ed. samostalnikov in pridevniških besed (-mu > -ma > -mo) m., sr. sp. (bà.jûRja, bRę':zna, cReuê:sja, če.udRa, dó:xtciRja, gospç:da, gRd:bna, lč:šuja, mo:ža, mo:Rja, mesd:Rja, nè.ba, koud.ča, kó.tla, lauo.Rja, It.stja, RÓ.dalna, sina, ua.Rtca, z.dRÙ:uja, zéixtaRja, Želo. tca; motimo, rtd:šmo, tet lè.pmo). 2.5.2 /u/ onemi v prednaglasnih zlogih (ydç:, ps'tat, sxo:, š'šat, t'le; xpitia; zcikRtti) - če po onemitvi prednaglasnega /u/ nastane soglasniški sklop zvočnik + soglasnik, zvočnik navadno razpade v polglasnik + zvočnik (da.Rgd.č, albè:zan/lbè:zan, aldjè:, alpi:no/lpi:na, a:Rmè:n, alši:na/lši:na)\ onemi pa tudi v ponaglasnih zlogih, in sicer v nenaglašeni samostalniški priponi -u.x (pf.Rx, và:Rx)\ v M ed. samostalnikov m. sp., (paR Legà:t(a), u fd. Rouškmo ld:s, na mó:st/na mo:sta)\ v R, T dv. osebnih zaimkov (tutti, včiti, niti za 'njiju'); onemi ponaglasni /u/ v priponskem obrazilu -uje- v sedanjiku glagolov -(o)vat -(u)jem za knj. -ov-ati -u-jem (pe':stjem; pa.Rpo.gješ; vé.Rje; kolę.djemo; napRę.djete; splà.kjejo; pogà:Rkjeua; va:Rjeta ). 2.6 Onemitev nenaglašenega polglasnika /o/ je dokaj pogosta, in sicer v prednaglasnih zlogih v osnovi samostalnikov (s'man) in samostalniških zaimkov (m'na meni', mnóti 'menoj') ter v ponaglasnih zlogih za zvočnikom v priponi -ac (boRo.uc, čomoRd.douc za 'močeradovec, vrsta žganja', ló:nc, zàtic, zvó:nc), v priponi -ак (cù. Rk, dd. uk, ocui. Rk, oui. ijk, pàtik, pą:Rji:mk, uomàtik) in drugje (dó. ns, uó.us). 3 Tako oslabitev kol onemitev kratkih naglašenih in nenaglašenih samoglasnikov je v kroparskem govoru torej zelo pogosta. Onemi ali oslabi lîihko tako samoglasnik v osnovi kot tudi v končnici samostalniških in pridevniških besed ter priponski samoglasnik pri glagolu. Morfematičnost onemele končnice oz. samoglasnika v njej včasih nadomesti drugačen tonem v osnovi pregibne besede (npr. D, M ed. m. sp. kâ:na/kà:n). Bolj kot razumljivost pa omejuje onemitev nenaglašenega samoglasnika izgovori j ivost posledičnega soglasniškega sklopa. Zvočnik v takem sklopu (zvočnik + nezvočnik/zvočnik) navadno razpade v zvezo s polglasnikom, in sicer v vzglasju najpogosteje v zvezo polglasnik + zvočnik, v izglasju pogosteje v zvezo zvočnik + polglasnik, sredi besede različno. Literatura Francka Benedik, 1991: Redukcija v škofjeloškem narečju. Jezikoslovni zapiski I. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 141-146. Sonja IIorvat, 1994: Nekaj naglasnih in fonoloških značilnosti slovenskega kostelskega govora. Slavistična revija XLII/2-3. 305-312. Carmen Kenda-JeŽ, 1987: (lovor vasi Lazeč (cerkljansko narečje), A-diplomska naloga. Tine L(X"ïar, 1968: O mengeški govorici. Mengeški zbornik II. 145-147. Vera smole, 1988: Govor vasi Sentrupert in okolice, Glasoslovje in naglas, magistrska naloga. Jože TOPORIŠIČ, 1978:: Vokalizem moščanskega govora v brežiškem Posavju. Glasovna in naglušna podoba slovenskega jezika. Maribor: Založba Obzorja. 141-163. Summary The local dialect of Kropa, which I have done research on for my dissertation Phonology, Morphology and Lexicon of the Local Dialect of Kropa in Upper Carniola, in many phonological phenomena and particularly in its lexicon substantially differs even from the neighboring Upper Camiolan dialects. The peculiarity of Kropa consonantal system is uvular /R/; another feature separating it from other Upper Carniolan dialects is lack of »švapanje«. A particular acoustic impression is due to the fact that the sonorant /ü/ (or, rather, /v/) has more often a bilabial than a labio-dental pronunciation in all phonetic environments. Some lexically isolated residue of the dialectal palatalization of velars is present as well. Kropa dialect speakers are less aware of their vowel than they are of their consonantal peculiarities. The most prominent among vowel peculiarities are long front vowels /k/, /é:/, /e:/ and /e:/. A-like coloring of schwa next to/R/ and its pre-tonic length add to the particular acoustic impression of this dialect as well. Kropa dialect displays, as is the case in other Upper Camiolan dialects, a high degree of modern vowel reduction (weakening and loss of vowels). Short stressed vowels in final or only syllables and unstressed vowels in pre-tonic and post-tonic syllables, in word-final position, and clitics are reduced. The reduction can be complete (loss) or partial (weakening to schwa). Short stressed vowels /i/ and /ü/ only exceptionally fail to be weakened to schwa; commonly weakened are also /e/ and /o/; /a/ is weakened to a schwa with a-like coloring /a/. Complete and partial reduction of short unstressed vowels is particularly extensive. Vowels in nominal and adjectival stems and endings, as well as vowels in verbal suffixes can be lost. In endings of inflectional parts of speech vowel /i/ is most commonly weakened, i.e., short stressed as well unstressed i, the weakening of the rest of the vowels is less common. The morphemic function of a lost ending or, rather, its vowel, is occasionally substituted by different tone in the stem of the inflectional word (e.g., D, L sg. m. kó:na/kó:n). However, the fact that the reduction might render a lexical item that is not understandable, does not limit the loss of non-stressed vowels as much as the fact that this might render a consonantal cluster that is impossible to pronounce. Such a cluster (sonorant + obstruent/sonorant) usually disintegrates into a cluster schwa + sonorant, in word-final position more often into a cluster sonorant+schwa; in the middle of a word the situation varies.