Grosuplje (centrala) sP 908 I Iz Jernejeve malhe Ob številnih čestitkah in dobrih željah, ki smo jih bili deležni ob novem letu, smo bili prepričani, da bo vse boljše. Vendar življenje teče naprej, z vsemi težavami, na las podobno kot v minulem letu. Smo pač ljudje. Vedno želimo naprej, k novim ciljem. Srečnejši so tisti, ki jim že uresničitev majhnih želja pomeni zadovoljstvo. Nezudovojstva ne more rešiti občinski proračun, ki je razpet med velikimi potrebami, varčnostjo, preudarnostjo in človeškimi slabostmi. Sicer pa lahko vsi spremljamo, kako tudi v vrhu države ne teče vse tako, kot bi si želeli. Občinski proračun je v minimalnem obsegu določen za standardni zagotovljeni program, ki omogoča reševanje najnujnejših problemov, od individualnih do kolektivnih, od komunalnih do gospodarskih. Poskrbeti želimo tako za ceste, vodovod, kanalizacijo, telefonijo in njihovo vzdrževanje kot tudi za izobraževanje, otroško varstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, humanitarno dejavnost, kulturo, šport in še za kaj. Skrbeti želimo tudi za izboljšanje statusnega položaja kmetov in obrtnikov (krediti, sofinanciranje, svetovanje...). Polnjenje občinskega proračuna je posebna zgodba. Največji del zagotavlja država z dohodnino in državno izravnavo, pomemben vir pa so tudi lastna sredstva, ki jih pridobimo večinoma z davki in taksami. Pripombi bi radi sodelovali vsi, pri polnjenju proračuna pa ni malo tistih, ki se vedejo zelo skopo, kritično in se izmikajo, da bi prispevali svoj delež skupnosti. Cesarju je pač treba dati, kar je cesarjevega! Glavne naloge proračuna letos omejujejo že začete investicije, med katerimi prednjačijo izgradnja šole v Višnji Gori, izgradnja prepotrehne komu nalile deponije, pridobitev novih prostorov za delovanje občinske uprave, pridobitev zemljišča in projekta za izgradnjo nove šole v Ivanini Gorici, priprava projektov za nov vrtec, rešitev projektnih nalog oh nadaljevanju gradnje avtoceste za sočasno izgradnjo infrastrukture in še številne druge. Ob vsem tem imajo posamezne krajevne skupnosti še veliko nedokončanih nalog, ki morajo bili prioritetnega značaja. Mednje sodijo kanalizacija v Šentvidu (projekt in začetek gradnje), na Viru (pridobitev projektne dokumentacije), nadaljevanje gradnje Skrjanče - Mleščevo. dokončanje vodovoda Debeli hrib (skupaj z občino Litija), vodovod Rdeči Kal - Sad, visoka cona Stična in drugo. Mnogo cest je že bilo moderniziranih, nekatere še čakajo, druge zahtevajo večje vzdrževalne posege, boljše čase bodo doživeli tudi nekateri kulturni domovi, na novo pa bodo zgradili kar nekaj mrliških vežic. Vse to je samo nekaj utrinkov z dolgega spiska potreb občanov, ki naj bi jih pokrival tudi občinski proračun. Glede na sredstva in na obsežnost nalog bo marsikdo razočaran, začete naloge se bodo prenašide še v druge programe, marsikdo bo pa z iskrico upanja dosegel svoj cilj in mir. S ščepcem soli se stvari dobro začinijo. Našim komunalcem letos ostaja kar precej te žlahtne snovi, nam pa lažja pot k domu in od doma... Lepo \ h pomoči mlade vodnice Danice Gregorčevt 2 bližnje turistične kmetije. Ta veliku ve o svojem kraju. zalo sem tpotoma Zvedel rv\ kur moram vedeli o Oholnem in širši okolni. Potem sva 2 vrhu skupaj občudovala Kamniške .Alpe. Karavanke. Julijce in hisemo meglo po iloliiiuh. KLASJE IMA KNJIGO REKORDOV (VII. rekord) Stane Nered in del njegovega brenčečega zakladu. Stane Nered iz Šentvida je rekorder z največ zaposlenimi v naši občini. Zaposluje predvsem delavke, medtem, ko mu za delavec - to se pravi za trote, ni dosti mar. Stane je namreč čebelar z največjim štesvilom čebeljih panjev pri nas - okoli sto petdeset sva jih naštela na več mestih. Lani je bila sila slaba letina, zato so bile njegove delavke večinoma "na čakanju" in le nekaj grenkega kostanjevega medu je pridelal, pa še bolezni so pestile čebelji rod. Stane pričakuje, da bo letos letina kaj boljša. Če se mu bo želja uresničila, bo še enkrat rekorder - imel bo najbolj sladko življenje v občini. SKRIVNOSTNO IZGINOTJE MESA (Zapletena detektivska zgodba) V eni naših starejših domačij sem ondan opazil progasto muco. Sedela je na oknu pri štedilniku in pobožno gledala v posodo z juho in mesom. Videlo se je, da neznansko uživa ob vonjavah, ki so prihajale iz lonca. Gospodinja mi je povedala, da muca pride na okno vsako nedeljo dopoldne in da je zanesljiva kuharska pomočnica -vedno zamijavka, če juiha preveč vre. Lani pa sc je zgodilo nekaj nepojasnjenega: gospodinja jc šla po opravkih in se tam zadržala dlje, kot je nameravala. Ob vrnitvi jc ugotovila, da jc ogenj ugasnil, v loncu pa je ostala le še juha. Zato so imeli tisto nedeljo pri hiši nekoliko okrnjeno kosilo. Gospodinja se še danes čudi, kam je šlo meso, saj ga je varovala njena zvesta pomočnica. Spoštovani bralci in bralke, če imate kaj detektivske žilice, pomagajte razrešiti to skrivnost. Za lažje reševanje problema, naj povem le še to, da kosmate kuharice naslednjo nedeljo ni bilo na delovnem mestu. Rešitve pošljite na "Severno stran" pod šifro: Najbojša je juha, ki jo muca skuha. Pravilne rešitve bodo nagrajene s krožnikom juhe, skuhane ob mačji asistenci. Je zelo dobra. L.S. Podlistek JCRAJI v TRETEKiesn Obramba virskega "mesta" LeoPeu) SEVER Zaradi velike časovne odmaknjenosti in pomanjkljivih virov si težko bolj natančno predstavljamo obrambo celotnega virskega kompleksa, s površino, večjo od dvajsetih hektarov. Nekaj si lahko pomagamo s preučevanjem mlajših obrambnih projektov, ki so ptistili bolj očitne sledove. Naši prednamci so se namreč pozneje vsaj še dvakrat velikopotezno lotili gradnje obrambnih objektov: za časa propadanja velike rimske države in v srednjem veku, zlasti v obrambi pred roparskimi Turki. Vendarle ima prazgodovinska trdnjava na Viru ob primerjavi s staroveškimi in srednjeveškimi objekti te vrste številne posebnosti v tehničnem oziru, po obsegu in namenu. Poznorimske trdnjave na naših gorah in srednjeveški gradovi so imeli sorazmerno majhen obseg in sorazmerno majhno posadko. Plemstvo ob nevarnostih ni rado puščalo tlačanskih množic v gradove, ker bi prehitro pošle zaloge hrane in vode in zaradi bojazni, da bi se tlačani po odhodu sovražnika polastili gradu in imetja. Tudi tabori, ki so jih zgradili naši predniki za obrambo pred Turki, so imeli majhen obseg in niso vzdržali daljšega obleganja. Na našem ozemlju sta bili v tem pogledu vendarle dve manjši izjemi: obzidano višnjc-gorsko mestece in stiski samostan. Velika posebnost prazgodovinske trdnjave na Viru je njena obsežnost. Ta je imela dobre in slabe strani. Vsekakor je bila težavna obramba dva kilometra dolgega obzidja, ki jc zahtevala veliko vojščakov in dober obveščevalni sistem. Slabost so nadomestili s preudarno izrabo terena in dobro gibljivostjo obrambnih enot po širokem zidu. Po drugi struni pa jc velik obseg trdnjave omogočil minimalno gospodarsko dejavnost stalnih prebivalcev in pribežnikov. Ti so lahko v času obleganja krmili in pasli živino, obdelovali nekaj polja in popravljali orožje v delavnicah znotraj obzidja. Jak oklep in čelado je nosil premožnejši vojščdk z Vira.