XVII. letrilk.
V	Gorici, 1(5. septembra 1901).
37. številka.
Izhaja vsaki četrtek ob 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vra-fajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu & K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna'* v Gorici, ulica Vet-turini št. 9.
?•
Naročnino in naznanila s p r e j e m a upravništvo, Gorica Seineniška ulica št. IG. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Kemijski ulici in na Kemijskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: "če se tiska enkrat I i v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.	Tiska	„Narodna	Tiskarna"	(odgov.	L.	Lukcžič)	v	Gorici.
Volilci!
Dolžnost Vas kliče zopet na volišče, da oddaste svoje glasove možem, katerim zaupate, da bodo varovali Vaše pravice in koristi ter delovali za Vašo splošno blaginjo.
Ponujajo se Vam in priporočajo se za Vaše glasove možje raznih strank, obetajoč Vam nebesa na zemlji in trdeč, da iz same ljubezni do Vas in v veliko svojo osebno škodo so voljni prevzeli posel, s katerim je združeno mnogo truda, skrbi in žrtev.
Čudno se mora zdeti, da v isti sapi naglašajo osebne žrtve in se vendar pulijo in trgajo za mandate : kajti žitvarn se vendar vsakdo rad ogne, ako more.
Ne verujte vsemu, kar Vam stranke in kandidati pripovedujejo. Pravijo Vam to, kar Vam je všeč, zato, da bi dobili Vaše zaupanje in Vaše — glasove.
Presojajte slranko po njenih načelih in programih, po njenem delu in nastopu ter kandidate po njih preteklosti in po tem, kar so že storili za javnost ali vsaj za se. Na komer zapazite sposobnost, poštenost, požrtvovalnost, tega se držite.
Slovenska ljudska stranka ima v svojem programu: krščanstvo, narodnost, dušni razvoj, gospodarski prospeh, ravnopravnost v političnem in socialnem življenju po krščansko-demokratskih načelih.
Možje, katere priporoča ta stranka, se ujemajo z njenim programom ter delujejo po njem bodisi v javnosti, bodisi v zasebnem življenju.
To nam daje poroštvo, da tudi kot deželni zastopniki bodo razumeli dolžnosti, katere imajo do svojih volivcev, ter da bodo z vso vnemo in odločnostjo izpolnovali in vršili, kar jim nalaga izročeni mandat.
Kandidati, katere priporoča S. L S. za splošni volilni razred, ki bo volil v nedeljo 26. septembra, so:
Manfredo Anton,
župan v Jderskem.
Fon Josip,
sodni svetnik v Gorici
Jerič Alojzij,
posestnik v Kobdilju.
Krščanski volilci na Goriškem, vsi za le kandidate ! Dne 26. sept. oddajte njim svoje glasove !
V	Gorici. 15. sept. 190-i. Vodstvo slov. Ijud. stranke.
Preklicana premestitev slovenskega moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico.
Škandal vseh škandalov.
Ministerstvo za uk in bogočastje je predminulo sredo odredilo, da se ima že z letošnjim šolskim letom premestiti slovensko moško učiteljišče iz Kopra v Gorico in je tudi tozadevni odlok odposlalo tržaškemu namestništvu. Komaj so goriški Italijani izvedeli za to, začeli so svojo gonjo proti omenjeni odredbi.
Goriški župan Bombič je odposlal na ministerskega predsednika Bienertlia protestno brzojavko, v kateri je. žugal s splošno ustajo goriških Italijanov. 0-sebno se je podal z nekimi drugimi starešini v Trst na namestništvo, kjer mu je voditelj namestništva,- dvorni svetnik grof Schaffgotsch, povedal, da je v resnici dospel od učne uprave z Dunaja tržaškemu namestništvu nalog, da premesti že v tekočem letu, in sicer začasno, slovensko moško učiteljišče iz Kopra v Gorico. Italijanski listi so zagnali hud krik in začeli so ščuvati italijansko ljudstvo. V nedeljo je priredil goriški župan v goriški mestni dvorani protestni shod, katerega so se udeležili goriški mestni starešini in pa par v Gorico pricefranih furlanskih županov. Pridružilo se je temu shodu tudi nekaj učiteljev. Par bobnečih fraz o italijanst-
vu Gorice in o skrajnem žaljenju italijanskega značaja goriškega mesta iz Bombičevih ust in iz ust nekega italijanskega učitelja in pa par „Evviva“-klicev nekaterih italijanskih študentov in nekaterih goriških pobalinov, zbranih pred mestno dvorano, in protestiranja je bilo za nedeljo konec. Državni poslanec dr. Mnrani pa se je podal na Dunaj, da protestira ustmeno pri minister-skem predsedniku in pa pri naučnem ministru. Protestirala sta pa tudi dr. Fai-dutti in državni poslanec dr. Bugatto. In čtijtel Vspeli te agitacije in gonje, sicer popolnoma mirne, je bil ta, da Je dunajska osrednja vlada minuli torek preklicala to, kar Je par dni poprej odredila.
Kaj je vendar barona Bienertlia pripravilo do tako sramotne kapitula-1 cijt ler Jo takega nočitvenega spodkopavanja ugleda avstrijske vlade!!?? Mi, ki živimo v (iorici in ki so nam znane natanko goriške razmere, vemo, da ni bilo med goriškim italijanskim prebivalstvom, razun nekaj iredentovcev najmanjše nezadovoljnosti zaradi namenjene premestitve slovenskega moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Ogorčenost, o kateri so govorili župan Bombič, starešine Venier, Ceščut in pa profesor italijanske gimnazije v Trstu, Pasqualis, katera bi bila zavladala med goriškim prebivalstvom in o kateri so bobnali tudi nekateri italijanski listi, ni bilo nič drugega nego navadni „Humbug“ omenjenih ljudi in listov.
Goriško italijansko prebivalstvo po svoji veliki večini pa je bilo zadovoljno s premestitvijo, v prvi vrsti pa rokodelci, obrtniki in trgovci, kajti prepričani so bili, da bi jim ta premestitev le koristila in so naravnost imenovali „teste scaldate" vse one, ki so se udeležili protestnega shoda, „tcste scalda-te“ pravimo, ker so že toliko gorja napravili koristim goriškega mesta in njegovega italijanskega prebivalstva. In to je moralo biti znano tudi tukajšnji politični oblasti, ki je za to poklicana, da višjim oblastnijam objektivno poroča o razmerah v našem mestu. Sicer nam ni znano, da li je politična oblast sedaj kaj poročala na višje mesto o morebitni splošni ustaji. s katero je žugal Bombič, in njenih dimenzijah, vemo pa, da je to storila enkrat poprej in da so se ji že takrat tresle hlače pred goriškimi pobalini. Poskrila naj bi se bila ta oblast in prepustila Slovencem, samim goriške pobaline, in dobra mokra cunja, kakor smo že v zadnji „Gorici“ rekli, bi zadostovala in red bi bil koj vzpostavljen. Sicer pa strah pred splošno Bombičevo ustajo ni mogel biti merodajen, da je ministerskega predsednika barona Bie-nertha pripravil do tega. da igra z na-
mi, Slovenci, tako škandalozno igro. Vprašanje o kaki morebitni ustaji razmotri-valo se je na Dunaju že pred par meseci, in strah, katerega so italijanski poslanci dr. Marani, prošt FaiduttP^Tn dr. Bugatto naučnemu ministru Stiirgliu slikali z najčrnejšimi barvami, je zgubil vso veljavo, ko se mu je od pristojne strani iz Trsta povedalo in zatrdilo, da je ta strah na sredi votel, okolu pa da ga nič ni.
To sramotno igro s Slovenci in to škandalozno spodkopavanje državnega ugleda roditi ni moglo nič drugega, nego maščevanje sedanjega načelnika dunajske osrednje vlade nad Slovenci, ker so njih zastopniki v dunajskem parlamentu največ pripomogli do tega, da se stori konec sedanjemu dunajskemu vladnemu zistemu, ki na levo in desno žali Slovane in jim dela vnebo-vpijoče krivice ter bi vse Slovane rad spravil v nemško nenasitno žrelo. Zato pa boj do skrajnosti, v koliko r j e isti postavno dovoljen, B i e n e r t h o v i vladi — to mora biti naloga n e 1 e vsakega poštenega Slovenca ampak tudi vsakega poštenega Slovana!
G I e d č pa vnebo v pijoče krivice, glede krvavega žaljenja nas goriških Slovencev, katero nam je prizadjala v torek Bienerthova vlada, nastanejo naj najodločnejši protesti od vseh strani; protestirajo n a j naši državni poslanci; protestirajo naj vse občine na Goriškem in pridružijo naj se tem protestom tudi Slovenci zunaj Goriškega, kajti hud udarec, katerega smo dobili od Bienerthove vlade v torek goriški Slovenci, ranil ni krvavo samo nas, marveč r a n i I j e s p I o h vse Slovence.
Nedelovanje in razpust goriškega deželnega zbora.
Kdo je kriv, da ni prišlo v zadnjem zasedanju deželnega zbora do resnega delovanja? Obstrukcija. Kdo je povzročil obstrukcijo? Zveza Gabršček-Faidutti. 'Zavezniki so imeli za volitev v deželni odbor jVečino le v eni sami skupini, namreč v skupini kmečkih občin in splošne kurije, zahtevali pa so izmed 4 odbornikov zase kar 3. Ta absurdna, krivična zahteva je morala roditi najhujši odpor drugih strank in prišlo je do obstrukcije in do nedelovanja deželnega zbora. Obstrukcijo in
nje posledico so torej zakrivili slovenski liberalni in laški klerikalni poslanci, ki so s svojo neopravičeno zahtevo prisilili druge stranke k najskrajnejšemu koraku, to je k obstrukciji. Deželni poslanci brez svojega zastopstva v v'eJ:c!-^ nem odboru ne morejo skrbeti za^nte-resc svojih volilcev. To je lani dr. Franko v »Kmečkem Glasu" sam trdil, ko je pisal: Boj za deželni odbor Jgj boj za deželno upravo. Ves deželni zbor ni piškavega oreha vreden, če nimaš besede v dožolnom odboru. In da bi ne dobila slovenska ljudska stranka nobenega zastopnika v deželnem odboru, so zahtevali slovenski agrarno-liberalni poslanci obe slovenski odbor* niški mesti zase ter so s.tem hoteli poslance naše stranke popolnoma izključiti iz deželne uprave. Da je bila taka zahteva popolnoma neopravičena, dokazuje izid lanskih deželnozborskih volitev. Pri prvi volitvi v splošni kuriji so imeli kandidati naše stranke relativno večino, v ožji volitvi so zmagali sicer združeni „agrarci"-liberalci in so-cijalni demokrati, a le z neznatno večino. Največ glasov je dobil na naši strani deželnosodni svetnik Fon, namreč 12204, na nasprotni pa dr. Franko, namreč 12944. Torej razlika je bila le 740 glasov.
V	kmečkih občinah je zmagala naša stranka s petimi kandidati, nasprotna le z dvema. Pri zadnjih volitvah je torej bila večina našega kmečkega ljudstva v našem taboru. In la večina naj nima v deželnem odboru nobenega zagovornika svojih interesov! Proti krivičnim nameram »Slovenskega kluba" so bili dolžni naši poslanci nastopiti tudi z najskrajnejšim sredstvom
— z obstrukcijo. Ko bi tega ne bili storili, bi bili izdali Interese svojih volilcev. »Slovenski klub" je bil določil za odbornike dr. Franka in — A. Gabrščeka I
Mislimo si upravo slovenskega dela naše dežele v Gabrščekovih rokah! Franko ne pride v poštev, ker se boji Gabrščeka: Kaj bi bilo s podporami »klerikalnih" občin, »klerikalnih" študentov, »klerikalnih društev" itd. ? Kako bi vihtel Gabršček svoj »pasji bič" nad glavami »klerikalnih" županov!
Naše poslance je prisilil k obstrukciji še drug, velevažen vzrok. Oni niso smeli dopustiti pod nobenim pogojem, da bi bil prišel v deželni odbor in's tem do vlade v deželi — A. Gabršček; izdali bi bili svoja krščanska načela, ko bi ne bili z najskrajnejšim sredstvom onemogočili vstopa v deželni odbor — oznanjevalcu »enotnega svetovnega nazora". Letos je celo »Kmečki glas" trdil, da narodno-napredna stranka noče priznavati krščanskih načel. In naši poslanci naj bi bili mirno gledali, kako se polasti A. Gabršček, predsednik te stranke, deželne uprave ln s tem gospostva v deželi 1
*	*
*
Obstrukcija naših poslancev ni odločila usode deželnega zbora; položaj v deželnem zboru je bil odvisen od laških liberalnih poslancev. To je trdila tudi »Soča" z besedami: Vse težišče, položaja je bilo in je v laškem liberalnem klubu. Ako tudi zdaj še ne bo hotel odstopiti jednega odbornika laškim klerikalcem, bodo vsi noVi poskusi vlade
— brezuspešni. Kake razmere so bile na laški strani ? Liberalni italijanski poslanci imajo pri volitvi v deželni odbor večino v skupini mest in trgov, v skupini veleposestnikov pa 3 glasove proti trem slovenskim glasom. Klerikalni laški poslanci, ki nimajo večine v no-
' beni skupini, so hoteli v zvezi s slov. liberalci laške liberalce prisiliti, da jim odstopijo edno odborniško mesto. Tega laški liberalci niso hoteli storiti in so rajši segli po obstrukciji.
Videli smo. da so edinole slovenski liberalni ln laški klerikalni poslanci
provzročlll obstrukcijo s svojimi neopravičenimi, deloma krivičnimi zahtevami. Zato pa so tudi edino lo oni krivi, da deželni zbor ni mogel vršiti svoje naloge.
Do razpusta deželnega zbora je končno moralo priti, ker je postal deželni zbor po izstopu slovenskih liberalnih in laških klerikalnih poslancev nesklepčen. Zadnje seje 11. januarja t. I. se »Slovenski klub" in Faiduttijcvci niso več udeležili; seja je tako postala nesklepčna. »Slovenski klub" je potem poslal deželnemu glavarju pismo, v katerem je izjavil, da sc v teli razmerah ne udeleži nobene seje več. Nekaj tednov pred razpustom deželnega zbora je bil »Slovenski klub" pripravljen opustiti abstinenco in zopet vstopiti v deželni zbor, stavil pa je pogoj, da morajo liberalni Lahi prepustiti klerikalnim enega odbornika. Liberalni Lahi tega pogoja niso sprejeli — in slovenski liberalni poslanci niso v deželni zbor vstopili. Posledica je bila razpust nesklepčnega deželnega zbora.
Dokazali smo, da so slovenski liberalni poslanci ln ž njimi združeni laški klerikalci provzročlll obstrukcijo ln razpust deželnega zbora; oni so tudi krivi, da deželni zbor ni mogel delovati ln da Imamo zopet v deželi brezpotrebnl volilni boj.
Zdaj pa naj le štejeta »Soča" in »Kmečki glas" krone, ki jih je požrla obstrukcija, naj le lažeta, da so le slovenski »klerikalci" zakrivili nedelovanje in razpust deželnega zbora! Našemu ljudstvu zaupamo toliko razsodnost, da po teh pojasnilih spozna prave krivce vseh homatij v deželnem zboru ter da ž njimi obračuni pri bližnjih deželnozborskih volitvah.
*
*	*
Med poslanci »Slovenskega kluba" je glavni krivec vseh homatij v deželnem zboru A. Gabršček. Koder je ta človek hodil, kjer je bil, povsod je napravil prepir in razpor. Sam je pripovedoval v »Soči", da je on pospešil I. 1889., dasi še mlad, že tretjič prepir in razpor na Goriškem. »Treba je bilo" — tako je pisal — „le mojega prsta, da je vzkipelo in da je požar zagorel z največjim plamenom". L. 1900 je preprečil kompromis med slovenskima strankama in s tem zakrivil, da se ni polegel prepir v deželi. V naslednjih letih je napravil razdor v svoji stranki in dr. Tuma se je umaknil v ozadje. L. 1907 se ni hotel pridružiti »spravni akciji" dr. Franka, češ, da narodno napredna stranka se ne more združiti s klerikalno zaradi načelnega nasprotja.
Lani je prišel po dr. Franka in socialnih demokratov milosti v deželni zbor in tudi v deželni hiši je nastal zaradi volitev v deželni cdbor ravs in kavs. Zvezal se je z laškimi klerikalnimi poslanci, da bi prišel z njih pomočjo v deželni odbor. Ker niso mogli zavezniki doseči, kar so želeli, se niso hoteli več udeleževati sej deželnega zbora, ki je vsled tega postal nesklepčen. Sledil je razpust deželnega zbora in razpis novih volitev. S tem glavnim krivcem naj volilci korenito obračunijo. Ako bo Gabršček zopet izvoljen, nastane v deželnem zboru zopet ravs in kavs in zgodi se kar je prerokoval pred kakimi 15 dnevi neki govornik na shodu socialnih demokratov v Gorici. Rekel je: Če zmagajo tisti kandidatje, ki jih pri »Soči" napravljajo, se zgodi to, kar lani. Pride Gabršček in sedeti bo hotel na svojem kurulskem stolčku in, če to ne pojde, pokliče Faiduttija in makari vse hudiče na pomoč in situacija ostane nemogoča kakor lani.
Kaj hočejo?
Listi zjedinjene liberalno-agrarne stranke se sedaj y potu svojega obraza trudijo, da bi svet in volilce preslepili
s slabo deželno upravo. Namen jim je povsem jasen, tega niti ne prekrivajo več, odkar smo objavili pismo A. Gabrščeka na načelnika italijanskega kluba, ki je jediuo svoje vrste v političnem življenju. Oni hočejo predrugačiti sistem, Pajerja proč, Gregorčiča proč, BerbuČa proč! Na njihova mesta pa naj stopijo Faidutti, Gabršček in Franko. V sredstvih za ta namen niso izbirčni: Užitnina mora priti v liberalen sistem, učiteljem je treba povišati plače in obrekovati je treba nasprotnika, blatiti ga, lagati in begati ljudstvo, kar se da.
Potem ko so zapustili zbornico in onemogočili zborovanje, bobnali so z največjim bobnom o slabi deželni upravi in polomu, ki preti deželi, vse to v nadi, da razpusti vlada na njihove zahteve takoj deželni zbor in da jim bo to pomagalo do zmage. Ta »špas" jim je »Gorica" korenito ogrenila ter s realnimi podatki dokazala neresničnost njihovih dokazil, zato so o tem umolknili. Predrugačbo pobiranja užitnine, katero tako srčno žele, so opravičevali s trditvijo, da to zakon zahteva, kar ni res in smo opetovano ovrgli. Da bi pridobili učiteljstvo na svojo stran, so prisostvovali skoro vsi agrarno-liberalni poslanci pri učiteljskem zborovanju dne
7.	sept. 1907, kjer je bila soglasno sprejeta resolucija, naj se uvrstijo učitelji v XI. do VIII. činovni red, kakor drugi državni uradniki in z istimi plačami ter naj polovico stroškov prevzame država, drugo polovico naj nosi dežela ali okraji, kar bi bilo za našega kmeta osodepolno, uničevalno, in čujte, ni jeden navzočih poslancev ni ugovarjal tem pred 1 ogom. Sedaj tajijo to in farbajo volilce s trditvijo, da oni so vedno zahtevali, naj vlada sprejme vse stroške za ljudsko šolstvo. Dobro vedo pa, da se to ne zgodi, da se ni nikjer zgodilo ter da bodo morale dežele zmirom prenašati večino stroškov v to svrho. Njih trditve
o	podržavljenju ljudskega šolstva so le slepilo za volilce. Oni Jobro vedo, da ljudstvo noče ničesar slišati o povišanju učiteljskih plač.
V	novejšem času so se spravili na stroške, katere pouzročuje deželi deželno uradništvo in dež. odborniki. To jim širi sedaj srce za kmeta, ki je začelo naenkrat plamteti zanj.
Čujte pa, kako je pisala o teh plačah „Soča" 1. 1900, ko je bilo upanje, dazlezetav d e ž e 1 n i z b o r d v a liberalna odvetnika!
»Soča" z dne 22. marca 1900 je tedaj tako jedikovala :
»Deželni odborniki sami poznajo to zadevo najbolje. Saj so oni prvi, ki so tako slabo plačani, kakor v nobeni drugi deželi. Plače dež. uslužbencev pa vže davno ne odgovarjajo sedanjim razmeram".
ln res, prejšni deželni odbor, v katerem sta sedela dva liberalna odbornika, je stavil 1. 1901 tozadevne predloge za zboljšanje uradniških plač, katere je zbornica sprejela. Tačas ni »Soča" grajala z besedico ta predlog, tačas ji ni gorelo srce za ubogega kmeta, ker je bila trdno uverjena, da zasedeta odborniški mesti dva liberalna odvetnika. Ker se pa to ni posrečilo, začela je takoj vprizarjati proti sedanjima odbornikoma isto gonjo, katero je vprizarjala proti pok. dr. Abramu, ki je bil na potu jednemu liberalnemu od-borniškemu kandidatu. Koliko je bilo tedaj slov. uradnikov v deželni hiši, nam je povedala isto »Soča", pišoč, da od 9 definitivnih deželnih uradnikov sta le dva Slovenca. Tedaj se ni zgražala nad tem razmerjem med ital. in slov. deželnimi uradniki. To je celo opravičevala, češ, da ni primernih koinpe-tentov. A sedaj ko se je to razmerje izdatno zboljšalo, sedaj laže, vpije,
kriči, da je joj, sedaj si misli: .la Bauer, das ist \vas anderes".
Sicer pa stvar je jasna: Gabršček in F r a n k o hočeta hiti na v s3 k način odbornika, zato se jima je sedaj razširilo srce za našega ubogega kmeta, zato sta se tudi zvezala z naj h uj-š i m i slovenskimi nasprotniki v italijanskem taboru, zato zabavljata in lažeta njuna lista o slabem gospodarstvu v deželni hiši in napadata na nedostojen način sedanja odbornika. To je vse!
A dočim se zgražajo označeni listi nad velikimi plačami deželnih uradnikov in odbornikov, molčijo o povišanih dijetah poslancev. Te ne težijo ubogega kmeta, te so jim menda celo premajhne, kajti eden teh kaporjonov, ki ima svoj sedež v mestu, je energično protestiral proti temu, da so se mu nakazale d i j ete mes tn ih poslancev po
10	K na dan in je zahteval dijetepo 16 K. ker biva na deželi.*) Ko gre za lastni žep, tedaj se skrči srce za kmeta.
Kako lažnjiva in zvijačna so tozadevna poročila označenih listov, sprevidi se vže iz dejstva, da vštevajo knjigov. ravnatelja med Lahe; da hočejo naprtiti imenovanje načelnika v pisarni, ki službuje pri dež. odboru vže nad 35 let, na ramena sedanjih odbornikov ; da zamolčijo uzrok, zakaj je načelnik v stavbinskem uradu Italijan, namreč ker sploh nismo imeli in nimamo slovenskih inženirjev; da raču-nijo stroške za hip. banko na račun ubogega kmeta, dočim ne plača dežela za to banko niti vinarja; da vedoma molčijo o uradnikih na kmetijski šoli itd.
O	priliki — kaj več o tem. Za danes naj omenimo še, da je zabavno gledati in čitati, kako priporočajo ne-hotč laški klerikalci Pajerja Slovencem, in Gabršček-Franko — par nobile fra-trum — istega Pajerja pa Italijanom. „L’Eco" mu predbaciva, da je izdal Lahe Slovencem, ker je uvel delni šolski zalog, s čimur ga Slovencem le priporoča; dočim bobna „Soča", da nastavlja le laške uradnike, kar mora biti gotovo Italijanom prav. Laški listi trdijo, da plačujejo Italijani 2|3 davkov, a podpore gredo na slovensko stran; »Glas" in „Soča“ trdita pa, da gre ves slovenski denar v Furlanijo. Slov. liberalni listi trdijo, da sta slov. odbornika, osobito prof. Berbuč Pajerjeva hlapca, dočim šuntajo laški klerikalni listi, da se izvrši vse v deželni hiši, kar B. zahteva itd. brez konca in kraja. In vse to — za »botego".
Za milijon^ so hoteli liberalci oropati deželno in občinske blagajne I« pri uiitnini. Ca ogromna svota se sedaj steka v deželne in občinske blagajne, katero so hoteli liberalni podkupljenci poriniti bogatim špekulantom v njih žepe. Slovenski kmet, imej to pred očmi, ko oddaš svoj glas pri prihodnjih deželnozborskih vo fitvah.
Kaj je goriška »Kmečka slranka‘7
(Konec).
Ustanovitelji liberalizma na Goriškem so bili trdno prepričani, da izpodkopljejo našemu ljudstvu versko prepričanje, da je odtujijo cerkvi in duhovščini ter je usužnijo v žrtve svojega kori-stolovstva. Ta namen goriškega liberalizma se razvidi že iz tega, kar je »Soča" pisala o dogmah in o enotnem svetovnem nazoru.
Toda za enkrat ni šlo. Naši liberalci so se sami uverili, da odkrit boj
*) To je dr. Franko. (Op. stavca.)
proti veri in duhovščini nima uspeha. Zato so poskusili s hlinjenjem, s hinavstvom. V tem znamenju so se navidezno razcepili, ustanovili ..agrarno" fi-lijalko, tej v ospredje postavili liberalce iz prejšnjega ozadja in — , kmečka ,stran-ka“ je bila gotova. »Soča" označi to metamorfozo z »naprednim semenom, ki Je padlo v agrarno zemljo".
Novi stranki je bilo treba programa. Nič lažjega. Obljubljati je lahko in obljube izrezavati iz drugih programov še lažje. Po vplivu nekaterih previdnih zaupnikov se je v program sprejela tudi točka o »priznavanju krščanskih načel". Toda to krščanstvo je le predobesa, da bi se omogočil pristop k novi stranki tudi našemu vernemu kmetu.
Goriška »Kmečka stranka" je torej le past, v katero lovijo libcralci kmeta; ta stranka je le nova frakcija stare liberalne stranke, od katere se »agrarci" niso odcepili iz načelnega, ampak le iz taktičnega razloga. Razvideli so namreč, da je liberalizem izgubil pri ljudstvu vero in zaupanje, in nadeli so si novo firmo (»kmečka stranka"); ali sami so ostali ravno taki liberalci, kakršni so bili. Ti ..uskoki" hočejo le poskusiti, da li se jim posreči pod nOvo firmo, kar jim ni šlo pod prejšnjo liberalno.
V
Cuj, slovensko ljudstvo!
V	»Gorici" z dne 4. septembra 1.1. smo priobčili pismo, katero je pisal A. Gabršček načelniku italijanskega liberalnega kluba. V tem pismu zatrjuje pisec A. Gabršček v imenu »slovenskega kluba", da je ta pripravljen stopiti v deželni zbor, a k o pripusti »Club i tali a no" klubu „i t a 1 i a n o p o p o I a r e" (t. j. F a i-d u 11 i - j e v e m u klubu) enega deželnega odbornika.
»S tem bi bilo" — tako stoji v pismudobestdno—^zadoščeno vsebini naše zveze s k 1 u b o m »i t a-1 i a n o p o p o 1 a r e" in bi Imel »s 1 o-venski klub" za naprej proste roko."
Zadnja »Soča" priznava pravost tega pisma, a trdi, da m e d „s I o v e n s k i m k 1 u b o m" i n laškimi klerikalci je bil lc dogovor glede sestave deželnega odbora. Drugega nič!
Komu gre vera? Gabršček piše o zvezi slov. kluba s klubom »italiano popolare", „Soča“ pa trdi, da je bil med tema kluboma le dogovor.
Vobče je pa to vsejedno, z zadnjo trditvijo se Gabrščeka tlači še bolj globoko v lužo.
Čuj in st.rini slovensko Ij ud sivo! Člani »slovenskega kluba" pod vodstvom Gabršče-ko v im so bili pripravljeni stopiti v d e ž e 1 n i zbor le tedaj, ako dovolijo liberalni Italijani Faidutti-jevemu klubu j c d-nega odb ornikal
Neverjetno! Ali seje kaka slovenska stranka že tako lahkomiselno in f r i v o 1 n o igrala z interesi našega I j u d-ljudstva?
Čuj, ti ljudstvo! Sedaj moraš zopet na volišče, ker niso h o t c 1 i dati liberalni Italijani Faidutti-jevemu klubu mesto j u d n e g a odbornika! Kaj pa b r i g a t e b e F a i d u 11 i in j e d e n laški odbornik? Ali nimaš U r u g i h potreb in važnejših interesov kakor to. da naj določi j o t v o j i zastopniki, kdo naj zasede mesto I a š k c g a o d b o r-n i k a ?
In ti gospodje agrarno-liberalni poslanci so drzni dovolj, da hočejo sedaj dolžiti poslance »slov. ljudske 'franke", češ. oni so krivi, če
občine in d r u š i v a ne dobijo deželnih podpor, katere željno pričakujejo. To trdijo tisti poslanci, ki so prodali tvoje interese F a i d u 11 i - j u za skledo laške leč e.
No, č e v o č i g 1 c d temu razkrinkanju nespoznaš vrednosti teh ljudskih zastopnikov, ki so se prodali tvojemu največje m u italijanskemu sovražniku, da tli A. Gabršček dobil mesto odbornika, in niso smeli vslcd te zveze vstopiti v zbornico, potem ni čudo, če te pitajo liberalci s »Čuki* in »zverinami" ter ti meče načelnik agrarne stranke porogljivo v obraz psovanje, da si nerazsodna mas a.
Sramotna zveza.
A. (iabršček in dr. Franko sta se zvezala s Faiduttijevim klubom, kateremu pripada tudi dr. Bugatto, da bi prišla v deželni odbor ali kakor je očitala »Soča" profesorju Berbuču, k zlatim jaslim v deželni hiši. Ti laški klerikalni poslanci so jima pomagali, kolikor šo mogli. Roka roko umije. In res sta zahtevala Gabršček in Franko, da mora priti tudi Fajduttijev pristaš v deželni odbor. Ker pa ni hotel laški liberalni klub odstopiti jednega odbornika Fajduttijevcmu klubu, so letos 11. januvarja združeni slovenski liberalci in laški klerikalci izstopili iz deželnega zbora, ki je postal vsled tega nesklepčen. Gabršček je letos meseca junija še enkrat potrkal na vrata laškega liberalnega kluba ter izjavil, da »Slovenski klub" vstopi zopet v deželni zbor, če odstopi laški liberalni klub jednega odbornika Faiduttijevemu klubu. Laški liberalni klub ni hotel tega storiti in vsled tega niso več prišli k sejam deželnega zbora slovenski liberalni in furlanski klerikalni poslanci. S tem je postal deželni zbor nesklepčen in se je razpustil. Posledica tega so nove volitve, novi prepiri in zopetno zapravljanje časa in denarja.
Zdaj pa poglej, ti ubogo slovensko ljudstvo, za koga so se nekateri tvojih poslancev pehali, s kom so imeli sramotno zvezo!
Te dni se ima preseliti slov. učiteljišče iz Kopra v Gorico. Kdo najbolj intrigira proti temu premeščenju? Laški zavezniki liberalnih slovenskih poslancev! Prošt Faidutti je te dni protestiral na Dunaju osebno proti preselitvi slov. učiteljišča v Gorico. Drugi zaveznik, dr. Bugatto, je pa poslal preteklo nedeljo naučnemu ministru tak-le telegram: Pridružujem se popolnoma splošnemu protestu proti premeščenju slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Premeščenje v Gorico žali bolj italijanski narodni čut, kakor če ostane ta zavod šc v Kopru. S premestitvijo v Solkan bi bili vsi zadovoljni.
Že pred tedni je Faiduttijev list „Eco“ trdil, da bi ne prišlo slovensko učiteljišče nikdar v Gorico, ko bi storili liberalni Lahi svojo dolžnost, kakor sta jo storila Faidutti in Bugatto.
Ciril - Metodova družba in Svobodna Misel.
(Konec.)
»Slovenski Branik", ki je. kakor je rekel v »Družbinem koledarčku" sam Ciril-Metodov tajnik, »glasnik naše družbe", piše nad vse infanino, hoče pa biti za vse Slovence. Podatke smo povzeli iz lista samega. V svoji prvi letošnji številki ščuje ljudstvo proti političnim listom »Slovencc", »Domoljub" in »Slovenski Gospodar" in se zaganja vanje; to je le indirektna agitacija za liberalne liste. To vse se dogaja pod patronanco odbornikov Družbe sv. Cirila in Metoda!
»Slov. Gospodar" je objavil članek »Branimo mejo" in povdarjal, da je res potrebna Družba sv. Cirila in Metoda, a bi morala hiti taka, da bi imeli pristop vsi Slovenci brez razlike. Julijeva številka »Branika" pa se nesramno zaganja v vodje S. L. S., čeravno jih ne imenuje; to je zopet agitacija za liberalno stranko.
V	ravno isti številki pozdravlja veselico liberalnega društva »Slavec". »Slovenski Branik" se zelo ogreva za ..Narodno delavsko organizacijo", ki pa je čisto liberalna organizacija, kar ve danes že vsak otrok. Nekje hvali »Prosveto", to je društvo nar. radikalnih dijakov, čijih program smo gori pojasnili. Medtem ko »Branik" slavi Sokolstvo, dela reklamo za brošuro radikalnega svobodomisleca Pleška, v kateri avtor priporoča za ljudske knjižnice knjige kakor »Erotika", »Kralj Matjaž", »Sad greha", »Slovan", ki je znan po Aškerčevih bogokletnih pesmih itd., medtem ko »Branik" pozdravlja ustanovitev goriške »Zveze narodnih društev", ki je čisto svobodomiselna (v njenih čitalnicah se dobiva list »Svobodna Misel"), smatra svobodomiselno delo protikatoliških akademičnih društev za dobro in narodno, medtem ko uganja še druge stvari, se ta listič, glasilo Družbe sv. Cirila in Metoda, jezi, da ga duhovniki ne podpirajo in predbaciva duhovnikom, da ne podpirajo Družbe! To je višek nesramnosti. In še bolj infamna je hinavska pisava tega lističa: »Nemci so vsi pod eno streho, mi seveda ne moremo biti." In še ni dosti! Nekje napada katoliškega duhovnika po imenu, ker je rekel, da ima Družba sv. Cirila in Metoda sicer dobro lice, na drugi strani pa jej ne more zaupati, ker gradi slovensko ljudstvo trdnjavo, ki bi jo naj potem meninič-tebinič izročilo svobodo-iniselcem. Drugje zopet slika S. L. S. tako, da dobi bralec prepičanje, da je
S.	L. S. čisto navadna izdajalska stranka. Kar ji ondi podtika, namreč neko zvezo z Nemci, je laž, zveze Hribarja, pogodbe z Nemci pa, ki je faktum, noče omenjati! Župnik Vrhovnik! Če vam je res kaj mar katoliška vera, prenehajte delati za to liberalno organizacijo, če pa mislite, da se varamo, pa nam ovržite naše trditve!"
»Toda dovolj! Vsakemu zavednemu katoličanu to zadostuje, vsak ve, kaj mu je storiti. Imamo pa zopet dokaz, kako zahrbtno, hinavsko in podlo zasledujejo svobodomisleci, grobokopi slovenske sloge, svoje cilje. Fej efijaltom slovenske domovine! Nobenega vinarja ne more katoliški Slovenec dati za Družbo, ker ni več narodnoobrambna, ampak na-rodno-razdiralna organizacija. Družba je naš sovražniki"
»Tudi mi Goričani se z veseljem pridružujemo misli, naj bi si čimprej osnovali obrambno organizacijo, v kateri bo imel vsak pošten in značajen Slovenec pristop".	Goriški.
Lažnlkl agrarno - liberalni širijo po deželi med volilci zlobne vesti o delovanju naiih poslancev v deželnem zboru, da so dovolili Lahom kar so ti hoteli, čem obrekovalcem rečemo le toliko, da oni bi v danih razmerah nikdir toliko ne dosegli, kakor so dosegli naši. [)a 50 Lahi v premoči v dež. zborujin odboru, katerih ne udušita ne Gabršček ne Franko, tega slepilci nočejo povedati, marveč kar zahtevajo od naših odbornikov, naj laško večino strmoglavijo. Zakaj pa jo niso strmoglavili, ko sd bili liberalci v dež odboru!
Volitve in korupcija.
Dr. Tuma je trdil v »R. Pr.", da so bili edina opora Gabrščekove naro-dno-napredne stranke po političnem porazu I. l'*oi Trgovsko-obrtna zadruga, Goriška ljudska posojilnica in Narodni sklad. Apostrofiral je Gabrščeka z besedami: Ali ne veste, da vam Je boj
I. 190 7 omogočil edino le »narodni s k a d"?
Na to očitanje je (iabršček molčal ko tat v podstrešju. Če je to res — in mi ne dvomimo o resnici Tumove trditve — potem sc je trosil, proti jasnim določilom drž. zakona o gospodarskih zadrugah, pri volitvah ljudski denar, da se je ljudstvo demoralizovalo. Tudi ob lanskih deželnozborskih volitvah je korupcija cvela. Neki general združenih liberalcev je lani po volitvah javkal, da ga je stal volilni boj 6000 kron. Vkljub temu sta »Soča" in »Kmečki Glas" po volitvah zatrjevala, da je zmagala ljudska volja 1
Poglejmo to »ljudsko voljo": Za zdaj objavljamo lc to-le pismo:
Goriška Tiskarna A. Gabršček.
V	Gorici, dne 4. III. 1908.
Dragi Peter!
Po pošti Ti pošiljamo nekaj glasovnic za petek. Napni vse moči zato, da pridobiš kolikor mogoče glasov. Za agitacijske stroške lahko porabiš od 30 —40 kron ali pa še morda 50. Ako rabiš denar, piši nam. Ti ga pošljemo hitro. Pogumno na delo, da vržemo to črno bando.
Da si mi zdrav
za Gabrščeka Fabčič J.
Na zadnji strani pisma je spisan ta-le »račun troškov za agitacijo":
Jožef Vrčon,	Dobr.	25—za vozove	!	K
n »	»	/t » vino	20	»
„	„	„	„ za vino in jed	26-12»
Fr. Kočevar	sluga	za raznašanje	10	»
Mrmolja.............................. 6'80	„
Vsak komentar bi le oslabil vtis tega pisma. Pripomnimo le toliko, da je Gabršček s takimi sredstvi delal za svojo lastno Izvolitev, kajti v petek 6. marca pr. I. je bila volitev v trgih in mestih. Kdo je Peter, menda lahko vsakdo ugane. Pred leti ga je »Soča" zmerjala z »mokračem"; Peter »mokrač" je postal »dragi" Peter in najstrastnejši Gabršče-kov agitator.
Kaj pravi znani nemški rek?
Da bi »Soča" odvrnila pozornost od tega, kar uganjajo liberalci pri volitvah, natolcuje našo stranko. Pred tedni je n. pr. trdila: Pri zadnjih deželnozborskih in prej pri državnozborskih volitvah je igral pri klerikalcih denar eno glavnih ulog. Letos pa bo igral menda naj-glavnejšo. Goriški klerikalci imajo Že pripravljen denar za volitve, iz Kranjske pa dobijo okoli 50 tisoč kron. Za svoto 50 tisoč kron bi se morala prodati Goriška klerikalcem tako, da bi zavladal med nami klerikalizem, kakor je v Kranjski in Štajerski. Vse to piše »Soča" po znanem rokovnjaškem geslu: rečem ti jaz, da mi ti ne porečeš!
Ako zamenjamo besedo »klerikalci" z besedo »liberalci", potem se trditev »Soče" precej ujema z resnico.
Ko smo »Soči" obljubili polovica teh 50 tisoč kron, ako nam jih spravi s Kranjskega, ali pa ako donese sploh dokaz za svojo trditev, je lažnica zajecljala, da se ji že posreči izvedeti, odkod bo dobila klerikalna stranka denar za volitve.
Če bo »Soča" tako nesramno lagala, ji ne bo niti najbolj zatelebani čitatelj nič več veroval. In to hočemo doseči s konstatiranjem „Sočinih“ lažij.
Frankove komedije.
Dr. Franko je zopet doigral novo komedijo. Kot poiitiški komedijant je prvikrat nastopil že lani s svojo »spravno akcijo". Na papirju je pisal, da hoče združiti vse goriške Slovence v en tabor k složnemu delu za narod. Obrnil se je do Gabrščeka. predsednika narodno-na-predne stranke. Ta je odklonil združitev s slovensko ljudsko stranko zaradi načelnega nasprotstva. O narodno-napredni stranki je dr. Franko na shodu »Kmečke stranke” v Gorici rekel, da ima v svojem
poreče, da laki posvečeni lažniki so — smrad iz pekla!
Prav za prav se ne splača »Soči" odgovarjati, ker naše ljudstvo pozna že tako njeno lažnjivost; v tem slučaju ji pa vendar odgovorimo, da vzbudimo Se večji stud do te patentirane lažnjivke.
V	našem članku, ki ga je ponatisnil ..Primorski list'', smo trdili to-le: Gabršček Jo lmenovd v „Sočt“ stari testament staro šaro židovskih pravljic, pišoč: Taki so klerikalci vedno in povsod, kajti črna banda brez vesti, brez časti in poštenja je bila in ostane podla svojat, katere se vsi narodi otresejo edino le z leskovim mazilom, in ako to ne bo zadostovalo — s polenom. Vse Kristove nauke so vrgli med staro šaro židovskih pravljic starega zakona.
Gabršček je 1. 1906 v „Soči" kar naravnost priznal, da je od 1.1889 dalje v odprtem boju z duhovščino.
Gabršček, lastnik ih glavni urednik „Soče", prodaja in s tem širi brezversko »Svobodno misel' in bogotajno Wahr-mundovo brošuro.
Gabrščekova „Soča‘' je pisala I. 1905: Klerikalci imajo svoje dogme (verske resnice) in na teh jahajo. Z dogmami stojijo in padejo. Kadar duh časa pobije njih dogme, morajo zapreti svoje botege.
Gabrščekova »Soča" napada du-hovnlke, škofe in papeže, ona smeši verske naprave In krščanska društva.
Teh naših trditev ni „Soča" niti poskušala ovreči, in vendar se drzne lagati, da je vse ovrgla. Kje so lažniki, kje je smrad iz pekla?
*	*
*
V	našem članku smo citirali tudi to-le Gabrščekovo modrovanje: „Mi mo-dernizovani liberalci ali narodno - napredni možje se hočemo boriti za filo-zofični ustroj modernega enotnega svetovnega nazora, pripomoči temu do zmage med našim ljudstvom, dotlej pa odbijati grde nakane rimskih hlapcev srednjeveške sladke teme".
Pripomnili smo še: O tem »enotnem svetovnem nazoru" je pisal Gabršček že I. 1904, da je dognan vsaj toliko, da ne more obsegati bistvenih klerikalnih naukov in da je prost okov šopirnih najemnikov vic, nebes in pekla.
Iz teh Gabrščekovih besedij smo po vsi pravici izvajali, da hočejo Gabr-ščekovi tnodernizovani liberalci krščansko svetovno naziranje nadomestiti z »enotnim svetovnim nazorom", ki ne bo obsegal bistvenih krščanskih naukov. Edino temu našemu izvajanju ugovarja »Soča*, češ, da bistveni klerikalni nauki ni isto kakor bistveni krščanski nauki! Strahopetni hinavci! Kaj pa so bistveni klerikalni nauki, če niso krščanski nauki? O verskih resnicah pravite, da klerikalci na njih jahajo in da jih pobije duh časa! Na dan z jasno besedo ! Zdaj je čas volitev! Povejte brez ovinkov, kaka razlika je po vašem naziranju med bistvenimi klerikalnimi in med bistvenimi krščanskimi nauki.
Ker niso mogli pismouki okoli »Soče" ovreči niti ene naših trditev, so pa dali svojemu redniku lepo spričevalo moralnosti. Pravijo namreč, »da Gabršček živi bolj krščansko kot farji okoli »Gorice". Le ne preveč izzivanja v tem pogledu! Sicer pridejo sličice!
Politični pregled.
Kranjski deželni zbor
se kliče, kakor poročajo listi, dne 23. t. m.
Konference pri Blenerth-u.
Atinistcrski predsednik baron Bie-nerth ho v kratkem pozval tudi zastopnike .Jugoslovanov in Poljske Ljudske Stranke na pogovor, da si zagotovi delavnost državnega zbora. Češki agrarci, ki so zborovali v Olomucu, so sklenili tako dolgo vstrajati v obstrukciji, dokler ne pade Bienerth-ova vlada.
Zvestoba »Slovanski Jednostl."
Na pozdrav poslanca Udržala nedeljski konferenci Poljske LjudskeStranke je prišel od poslanca Stapinskega sle-diči odgovor: Z velikim veseljem smo pozdravili borzojavko ^Slovanske Jed-noste", kateri pošiljamo zagotovilo ne-razrušljive zvestobe in solidarnosti v boju za skupne pravice.
Grof Sternbergov predlog.
Grof Sternberg namerava z ozirom na zadnje dogodke staviti v parlamentu predlog, naj se Dunaj proglasi za pokrajino vseh avstrijskih dežel, na kateri imajo vsi jeziki avstrijskih narodov enake pravice.
Za guvernerja Krete
je večina kretskih narodnih zastopnikov predlagala vojvodo Teck, brata angleškega kralja Edvarda.
Veleizdajniškl prooes v Zagrebn.
Državni pravdnik je predlagal za obtožence Adama Pribičevič-a, Valerijana Pribičevič-a, Jožo Oreščanin-a, Pera Be-kid-a in Sama Tripkovič-a smrt na veš ali h, za ostale obtožence po težko ječo od 10 do 20 let.
Ogrska kriza.
Ogrska vlada namerava podati de* misijo Že 27. t. m, to je, še pred sklicanjem državnega zbora.
Proti Nastlč-u
1	je državno pravdništvo na ovadbo urednika »Srbske Rijed-i", Aleksandra Om-čikusa, uvedlo kazensko postopanje.
Nastid-a bodo, kakor se zatrjuje, aretirali, ako ne bode preje utekel z Dunaja, kjer se zdaj nahaja, v inozemstvo.
Kolonizacija Bosne po Ogrlh.
Listi poročajo, da se je ustanovila v Temešvaru banka, ki namerava nakupiti v Bosni zemljišča ter nastaniti tamkaj Mažare.
Hrvatski listi opozarjajo na to dejstvo bodoči deželni zbor bosansk*.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko sirot išče":
P. n. gg. Luka Dugar 2 K, županstvo v Soči letnino 10 K, v nabiralniku (št. 24) 1 K, I-rnestina Ipavčeva Št. Ferjan 40 vin; Anton Breščak, trgovec 5 K, Anton Kristančič, Šmartno 50 v, Ahac L, za preplačo srečk 10 v, Josip Birsa, Brje 50 v, Josip Čigon, cerkovnik, Gorica 1 K, Pavla Podgornik nabrala pri veselici v Kronbergu dne 12. 9.
4	K 32 v, Ignacij Sokol, Smast 20 v.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja P r a n c a Jožefa 1.1
programu tudi točko o svobodomiselnosti, o svobodni šoli in o razporoki. »Kmečki glas" je naravnost trdil, da Gabrščekova stranka noče priznavati krščanskih in demokratičnih načel vsled svojega svobodomiselnega programa. Na istem shodu »Kmečke stranke" je dr. Franko slikal našo stranko kot demokratično stranko, ki stoji na podlagi krščanskih načel. Priporočal je torej združitev kmečke stranke s slovensko ljudsko stranko in sicer posebno zato, ker bi taka združitev napravila mir v deželi. Slovenska ljudska stranka je bila voljna se združiti s ..Kmečko stranko", stavila pa je kot glavni pogoj, da se h stranke izključijo liberalni učitelji. Tega pa Franko ni hotel. Ker se ni mogel ločiti od liberalnih učiteljev, so se pogajanja razbila.
Franko je obrnil hrbet naši stranki, s katero so ga vezala načela, in pri lanskih volitvah se je združil z Gabr-ščekom in z njegovimi liberalci. Ti združeni ..agrarci" in liberalci so postavili skupne kandidate ter zmagali v splošni kuriji s pomočjo socijalnih demokratov, v veleposestvu pa s pomočjo laških liberalcev. Zmago so tudi skupno slavili na komersu pri »Jelenu", kjer je napil Frcnce iz Prvačine generaloma Andreju GabršČeku in — Ivanu Mrmolju (ured. „Km. glasa.")
Agrarno-liberalni poslanci so osnovali »Slovenski klub", a slovenskih poslancev ljudske stranke niso povabili k pristopu. Po otvoritvi deželnega zbora ni iskal »Slovenski klub" zveze s klubom naših slovenskih poslancev, marveč sklenil je zvezo z laškimi klerikalnimi poslanci, ki so skoro še bolj strupeni proti Slovencem kakor laški liberalci. »Slovenski" klub je protestiral proti imenovanju dr. Gregorčiča deželnim pod-glavarjem, zahteval je obe slovenski odborniški mesti zase ter določil za odbornika dr. Franka in Andreja ftabr-ščekal Proti temu brezobzirnemu postopanju »Slovenskega kluba", ki je hotel celo mogočno slov. ljudsko stranko popolnoma izključiti iz deželne uprave ter spraviti slovenski del naše krščanske dežele pod oblast — enega Gabrščeka, so nastopili naši poslanci z obstrukcijo, oziroma so se pridružili obstrukciji italijanskih liberalnih poslancev, ki niso hoteli odstopiti enega italijanskega od-borniškega mesta Faiduttijevcem. Sledil Je razpust deželnega zbora, ko so zapustili slovenski liberalni in laški klerikalni poslanci deželni zbor z izjavo, da se ne vrnejo več.
*
*	*
Po razpisu novih deželnozborskih volitev je nastopil »prefrigani advokat dr. Franko" (»Sočin" izraz !) zopet z oljkino vejico ter vprizoril novo spravno komedijo. Ponudil je naši slovenski ljudski stranki kompromis gledč prihodnjih deželnozborskih volitev in gledč postopanja v deželnem zboru, a stavil je take pogoje, o katerih je uže naprej vedel, da jih ne more in ne sme sprejeti nobena stranka, ki le količkaj gleda na svojo čast in na svoja načela.
Pri strankah, ki imajo res resno voljo priti do sporazumljenja, se povsod vršijo pogajanja tako, da stavi ena stranka drugi svoje pogoje: ta jih presoja in naznani eventuelne svoje proti-pogoje in po tej poti prideta stranki do kompromisa ali pa se pogajanja razbijejo. Dr. Franko, ki ni imel nikdar resnega namena priti z našo stranko do kakega sporazumljenja, je stavil svoje pogoje, a ni niti dopustil, da seoproti-pogojih razgovarja. Tako dela zmagovalec s premaganim nasprotnikom, a ne odkritosrčen pogajalec, ki res želi miru in sprave. Dr. Franko je naznanil dr. Gregorčiču svoje nespremljive pogoje
6.	t. m. Diktator dr. Franko je milostljivo prepustil od 14 slovenskih poslancev 5 slovenski ljudski stranki, čeprav
je vedel, da je imela ta stranka pri lanski prvi volitvi v splošni kuriji večino volilcev na svoji strani, da je torej bila večina goriških slovenskih volilcev v taboru naše stranke. V svoji brezobzirnosti je dr. Franko tudi določil, koga naša stranka ne sme kandidirati v deželni zbor in v deželni odbor. To je ne-Čuvena predrznost »angelja miru in sprave", politiškega mešetarja dr. Franka.
Vodstvo slov. ljudske stranke je odgovorilo na prvo Frankovo pismo, da je stranka pripravljena pogajati se s kmečko stranko, a ne z narodno-napredno, i;i je ljudski stranki v svojem programu načelno in bistveno nasprotna. Slov. ljudska stranka priznava namreč krščanska načela, česar narodno-napredna noče storiti vsled svojega svobodomiselnega programa. Tega načelnega vprašanja se dr. Franko v svojem odgovoru niti ni dotaknil, ker ni hotel od kandidatur izključiti Gabrščeka in drugih prononsi-ranih liberalcev.
Letos se je torej ponavljalo, kar se je tudi lani zgodilo. Tudi letos je igral dr. Franko malo komedijo, polno neodkritosrčnosti in prefriganosti. Ko se je imel združiti s slov. ljudsko stranko, ga je zopet gnalo srce tje, kamor spada, v liberalni Gabrščekov tabor. Dr. Franko je celo to komedijo insceniral radi tega, da bi pokazal svojo navidezno spravljivost in miroljubnost in da bi mogel očrniti »klerikalce" kot nespravljive in kot rušitelje sloge. Le čitajte njegov volilni oklic! V njem pravi: »Nasprotniki hočejo boja — torej sprejmite ga hladno in mirnodušno. Nasprotniku, ki zahteva boja med brati, temu ni za dobrobit ljudstva, temu ni za koristi ljudstva, temu ni za dosego narodnih pravic, temveč le za korist posameznih oseb ali za korist njegove stranke".
Koliko hinavščine in lažij tiči v teh besedah! Kako bi se preprečil »boj med brati", je povedal Franko lani na shodu svoje stranke. Rekel je: Z združenjem kmečke stranke s slovensko ljudsko stranko bi se dosegel namen naše stranke. Nastal bi mir v deželi, ker bi združeni stranki tvorili tako močno skupino, da bi poleg nje druge struje ali stranke ne prihajale več v poštev.
Slov. ljudska stranka je bila lani in letos pripravljena za tako združitev, a Franku se ni hotel ne lani ne letos ž njo združiti, ker se ni hotel ločiti od Gabrščekovih liberalcev. In zdaj se drzne ta človek ljudstvo šuntati z nesramno trditvijo, da naša stranka zahteva boja med bratil
Ko je letos dr. Franko diktiral slov. ljudski stranki svoje naravnost žaljive pogoje, je že vedel, da jih ne more sprejeti nobena resna stranka, torej tudi naša ne; takrat je že bila zveza med Frankom in Gabrščekom sklenjena. To se je zdaj pokazalo. »Kmečka" stranka in liberalna Gabrščekova ste postavili v splošni kuriji iste kandidate.
S tem je napravljen konec Frankovemu slepomišenju in Frankovi najnovejši komediji. Zavesa je padla; na politiškem odru vidimo dr. Franka in A. Gabrščeka v bratskem objemu.
Nečuvena nesramnost Gabrščekove „Soče“.
»Primorski list" je ponatisnil naš članek »Kaj je goriška kmečka stranka?", v katerem je bil naslikan tudi Gabršček. „Soča“ ni ovrgla niti ene naših trditev; to sploh ni mogoče, ker naše trditve slonijo na citatih iz »Soče" same. In vendar se predrzne »Soča" trditi, da je ovrgla vse laži o GabršČeku. Še več! Drzne se tudi to-le pisati: Priporočamo nadškofu, naj le pazljivo bere. kaj lažejo njegovi duhovniki o GabršČeku v »Primorskem listu", in odgovore na to v »Soči", ki govori resnico. Potem morda
Volllec, beri In storil
Znano ti je, da bomo dne 26. t. m. volili tri poslance v deželni zbor goriški. Potrebno je, da si dobro poučen, za kaj se gre. Zato pazno čitaj naše liste in drugim razlagaj sedanji poloiaj. ne straši se dela in telav. Gre se za dobro stvari Tlaš nasprotnik ne spi. Dela, piše, čita in agitira kolikor more. Tla cesti, v gostilni, v družbi, povsod ljudi poučuj, da dobe jasne pojme
o	našem boju. štej si v čast, da si pristaš 5. L. S., ki je edina v deželi, ki ima za seboj lepo preteklost, kakor dejanja kažejo.
Za »Alojzijevišče" so darovali: Veleč. g. Leopold Štubclj, kurat, nabral od občinskega starešinstva v Vel. Dolu ob cesarjevem rojstvu 6 K, Nekdo v okolici 50 v.
Za »Slov. kršč. soc. zvezo": Preč. g. I. Rejec, profesor v Gorici, nabral za knjižnico in čitalnico 70 K; g. S. Premrou. vodja »Goriške zveze" 16 K; g. Karol Debenjak, mladenič v Št. Ferjanu F20 K; veleč. g. dr. Anton
Gregorčič, državni poslanec 100 K; g. Gabrijel Bevk. trgovec v Cerknem 2 K.
Vsem blagim dobrotnikom Bog stotero povrni!
2300 do 5400 K letne plače zahtevajo liberalni učitelji ne oziraje je, kje naj se denar vzame. Oni le zahtevajo in zahtevajo. S*daj zahtevajo, naj polovico da dežela, polovico pa država, nko bi se to zgodilo, bi se doklade na zemljiški davek poviiale najmanj za 150 odsto. Kaj bi to pomenjalo za našega kmeta, to bi se videlo šele takrat, ko bi ta zakon stopil v veljavo. In tej liberalni učiteljski zahtevi so voljni ugoditi liberalni agrarcil Kmetje, spreglejte nevarnost na lastnem žepul Mislimo, da kmetje bodo toliko pametni, da ne bodo pljuvali v lastno skledo I
Domače in razne vesli.
Slo.ensko učiteljišče. Ko sc jc
raznesla prošli teden novica, da Italijani in njihovi poslanci rujejo proti slovenskemu učiteljišču, jc naš državni poslanec Jos. Fon takoj odšel na Dunaj ter v raznih ministerstvih delal na to, da bi se goriškitn Slovencem povrnila pravica, ki se jim jc odvzela za časa dež. š. nadzornika viteza Klodiča. Vrnil se je z veselo nado; a ko je včeraj čitai pretresujočo vest, je poslal ministru Sturghu brzojavko, primerno novim odnošajem; danes je pa odpotoval s prizadetim šolnikom v Trst k namestništvu, da tam tirja našo pravico.
V imenu slov. ljudske stranke je dr. Gregorčič odposlal ministerske-mu predsedniku in naučnemu mistru naslednjo brzojavko: Slovensko prebivalstvo na Goriškem, v mestu in na deželi, je razkačeno radi nemoškega umikanja visoke vlade, pred italjanskim krikom zahteva, da se takoj premesti slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico, glavni kraj in središče goriških Slovencev, ker smatra to kot svojo naravno pravico, za katero je pripravljeno boriti se do noža. Za S. L S. načelnik dr.
Gregorčič
V enakem zmislu in skoro z istimi besedami je brzojavil namestniku v Trstu princu Hohenlohu ter prosil ga, naj moško, kakor dozdaj, nastopi za pravice slovenskega ljudstva, ki je pripravljeno boriti se zanje do skrajnosti. Govori se, da je vsa zadeva izročena zopet namestniku, da o nji znova poroča.
Zadnja, poročila, ki prihajajo z Dunaja, dajajo upanje, da ni še vse zgubljeno.
Danes se Je vršil v »Trgovskem domu" dobro obiskani protestni shod, na katerem, smo videli tudi več duhovnikov. Pred »Trgovskim domom" je bilo zbranih kakih 100 laških radovednežev. Iz Trsta je dospelo danes zjutraj 50 redarjev. Nameravani shod Italijanov je včeraj zvečer izostal, ker se jim je zdel nepotreben. V mestu, je vse mirno.
Župani ln podžupani komenskega okraja, katerim so se pridružili tudi nekateri iz Scžanščine, so imeli preteklo nedeljo 12. sept. zaupen shod, na katerem so se izrekli soglasno za kandida turo g. .los. Fabianija v Kobdilju za peto kurijo. Ko jim> je bilo rečeno, da Fab. ponujene kanditure nikakor ne sprejme, so se istotako. soglasno- izrekli za g..Alojzija J eri ča, posestnika v Kobdilju, ki pri zborovanju ni bil. navzoč. Jerič, se je nasproti, deputaciji, ki je bila k njemu poslana^ dolgo časa izgovarjal, da ni sposoben, itd. Slednjič se je vendar splošni želji udal. Jerič je somišljenik S. L S. in jako spoštovan in ugleden mož na Krasu. — Posvetovanja radi kandidatov v kmečkih občinah na Krasu so bilaj temeljita, pa niso še dokončana.— Na Krasu.se svita.
Starešinstvo v Cerknem je imelo v pondcljek 15. t. m. sejo, v kateri se jc soglasno izreklo za kandidaturo cerkljanskega župana Antona K o s-m a č a v kmečkih občinah okraja tolminskega.
Spet so so našli I Tu in tam so se dobile dobre iii poštene krščanske duše, ki so nam zatrjevale, da Franko in Mrmolja z njijuno stranko n e zlezeta več p o d Gabršekovo suknjo, a so se varale. Zgodilo se jc, kar se je moralo zgoditi in kar smo mi užedavno vedeli in vedno trdili. Liberalni bratci, agrarni in napredni so skupaj. Zbrali so se minuli četrtek na povabilo Andreja Gabrščcka v »Trgovskem Domu", da postavijo kandidate za dež. zbor za splošno kurijo. Ljudje so bili po večini isti, kakor na agrarnem shodu, le na odru je bila razlika. Med tem ko so stali v ospredju agrarnega shoda Mr-molja, Franko in Saunig, so stali v »Trgovskem Domu" Gabršček, Puc in Treo. Oddahnili so sc vsi skupaj, ko so sc po kratkem ovinku spet srečali. Najsrečnejši med vsemi je bil Gabršček, ki jc s povzdignjenim glasom rekel na shodu, da ga veseli pojav vzajemnosti elementov, ki po načelih tičejo skupaj. N i ga nas p r ot n i k a med nami, je rekel! — Torej enega duha, enega srca so sedaj med seboj agrarni in liberalni bratci! Prav! Sedaj pa naj le nadalje kriči »Kmečki Glas," da nimajo nič skupnega z Gabršče-k o m in njegovo »S o č o"! Kar sklenejo liberalci, to potrdijo kmečki agrarci. Kar pa kmečki sklenejo, potem ko je recenziral predloge Andrej Veliki, potrdijo tudi liberalci!
Postavili so oboji ene in iste kandidate in sicer Lojzeta Štreklja, advokata Frankota in kanalskega kotlarja Križniča. Gospoda, čemu uganjate liberalno in agrarno komedijo! Ali ne veste, da ljudstvo na deželi ve za vašo umazano igračo ? Mari mislite, da bo še enkrat letelo po eni strani v ogenj za agrarce, po drugi za liberalce! Tako nevedno ni večl Liberalci ste vsi skupaj, in druži vas gonja proti »farjem', proti veri in proti našemu gospodarskemu delu med ljudstvom! Pred ljudstvom stojite razkrinkani!
Kmetu in delavcu smrdi liberalizem kot dihur! Zato je treba pomesti ž njim! V boj proti gnjilemu liberalizmuI Povsod so očistili ž njim, očistimo tudi mil Uprav smešno je čitati v »Kmečkem Glasu": »Kandidatje	agrarne stranke
so: Alojzij	Štrekelj,	dr.	Franko	in	An-
ton Križnič". »Soča" pa piše: »Kandi-datje narodno-naprednestranke so: Alojzij	Štrekelj,	dr.	Franko	in	An-
ton Križnič". — Kako lepo se to glasi. Tiste dobre krščanske dušice, ki še vedno verujejo v to, da agrarci niso liberalci in da jih slednji ne vodijo kakor psičke na vrvici,	naj odprejo	vendar	le	en-
krat oči!
Dopisnik z dežele v zadnji »Gorici" opisuje kandidaturo dr. Franka in njegovo dosedanje delovanje ter pravi med drugim, da za narodne ustanove in še posebe za »Š. Dom" ni nikoli nič dal. Temu nasproti moramo kon-štatirati, da dr. Fr. je ustanovnik „Š. Doma" z 200 K in da tudi kasneje nekoč je dal lep znesek za „Š. Dom". Vsakemu svoje.
„8očlna“ skrb je res prevelika za razmere v naši stranki. Iztaknila je namreč neko okrožnico, katero je poslal načelnik S. L. S. na zaupnike po deželi v zadevi deželnozborskih kandidatur, v kateri je rečeno, naj se zaupniki izrečejo o istih. Iz te okrožnice pa vidi »Soča" v naši stranki dr. Gregorčiča skreganega z novostrujarji, ki išče kandidate, a obenem izključuje novostru-jarje, vidi starostrujarje obupane, ki se boje popolnega poraza ter vidi v naši stranki popolno desorganizacijo. —
»Soča" naj se le lepo umiri in ni treba, da si beli glavo zaradi tega. O desorga-nizaciji v neki stranki, o obupu in strahu popolnega poraza neknternikov bi imeli mi govoriti, ne pa »Soča". Nam je prav, da vidi »Soča" v naši stranki vse obupano, vse desorganizirano. Bomo videli na koncu. Za sedaj ne rečemo drugega, kakor le, naj se naše vrste še tesneje sklenejo v močne verige, ki pometejo nepotrebno napredno skrb za naše vrste. Bolem bosta imela Gabršček in njegova »Soča" teka.
Čujte, volilcll A. Križnič je kandidat narodno-napredne in »kmečke" stranke — oni Križnič, o katerem vedo na Tolminskem, da rešuje narod in kmeta na ta način, da prodaja naše vodne moči tujcu. — Mešetaril in zme-šctaril je, da sta prešla najlepša mlina ob Soči v laške roke. Kakor se čuje, ne zastojn. Slava mu! Žep je takim ljudem Bog in narod, trebuh narodni dom. Da, take može rabimo v deželnem zboru, kaj ne ljuba »Soča"? Potem napoči zlata doba mastnih let Križniču v žep in ljudem v pogubo. Volilci, pozor!
V	o 1 i i e c.
Agrarno liberalna zveza. »Rd. Pr." piše:	Čudna	so pota goriške
politike. Ljudje brez programa, brez načel kujejo kompromise danes s klerikalci, jutri z liberalci — za mandate. Poročali smo že, kako so se pogajali agrarci s klerikalci, ki so jih še včeraj smatrali za nesrečo goriške družbe. Klerikalci so ponudbe agrarcev odbili. V torek, 7. t. ni., so si agrarci postavili svoje kandidate, kateri so: dr. Franko, veleposestnik Križnič in Alojzij Štrekelj, liberalni državni poslanec, ki ni niti član agrarne stranke.
V	četrtek so imeli liberalci svoj shod, na katerem so imeli postaviti lastne kandidate. A kaj se je zgodilo ? Šli so in so proklamirali agrarne kandidate za svoje. Proklamirali so Frankota za | svojega kandidata, dasiravno je »Soča"
i	pisala, da ni za nič. Tako smo srečno prišli do agrarno-Iiberalne zveze. In
1	Gabršček se je še enkrat rešil, da mu ni treba šteti liberalnih glasov in pokazati liberalnega uboštva ... Liberalni niežnarji bodo kričali o klerikalni nevarnosti, čeravno so se sami vezali s tistimi, ko so hoteli napraviti kompromis s klerikalci.
»Jaz za Mrmoljo kri prelljeni". S
temi besedami je prirogovilil ravnatelj »Kmečke banke" v krčmo, kjer je bila družina in več gostov, ter rohnel nad lastnikom: »Vi ste mene napadali v listu »Gorica", to mi je Mrmolja povedal". Lastnik ni poznal tega patrona, nikdar ni ž njim govoril, niti predstavil se mu ni. Zato ga je lastnik kratkomalo postavil na cesto. Ta stranka ima mnogo takega blaga na prodaj. Vbogi agrarci s tako šaro!
Nesramnost »Kmečkega glasa". To zmašilo hinavskih agrarnih liberalcev, ki neti sovraštvo in prepir po deželi sedaj dvakrat na teden, je na ostuden način napadlo štandrežkega č. g. župnika in štandrežke kmete. Veličina Mrmolja se na prvega huduje, ker mu ni nič odgovoril na njegova farizejska pisma v zadevi »Lksportne zadruge za zelenjavo", s katero je srečno prijadral v blato, iz katerega se ne more izvleči. Ta farbar kmetov, ki razume na kupčijo toliko, kot zajec na boben, je zahteval od č. g. župnika, naj mu gre na roko, da bi mu pomagal usužnjiti kmete
v	agrarno-liberalni jarem. Č. g. župniku se ni zdelo vredno odgovoriti Mrmolju, ker je vedel, da Mrmolju pri tej stvari ni za drugo, kot za kovanje političnega kapitala v Št. Andrežu. Da j e i m e 1 č. g. župnik prav, da mu ni ničesar odgovoril, kaže j a s n o njeg o v o »za furan o" delo pri »Eksport-n i zadrugi". In ker ni hotel sesti č. g. župnik na ta liberalni lim, psuje v »glasu" g. župnika kot neprijatelja ljud-
stva. Oj, Mrmolja, kam si zašel! Do gležnjev ne segneš z rodoljubjem č. g. župniku! Zato. ker ni hotel za teboj capljati, lop po njem! Popolnoma po vzgledu »Soče".
Štandrežke kmete zmerja s prc-klinjavci, oštjarji in madunarji. To naj si pošteni, štandrežki kmetje zapomnijo. Da so preklinjavci in sicer bogoklclneži
v Št. Andrežu, to smo uže v sobobotni štev. »Gorice" v posebni notici povedali. Ali povedali smo tudi, kdo so ti b o g o k 1 e t n e ž i, ki bi radi streljali Bog a, ako jim ne da, kar njih pohotnost poželi. Ti elementi so v I i-b e r a I n c m. torej v M r m o I j e v e m taboru! Tam naj najprej pomete Mrmolja in njegov »Glas". Štandrežki kmetje, katere Mrmolja psuje, bodo uže znali obračunati z agrarci.
fiujto, Mrmolja. V vašem »Kmečkem Glasu" pišete, naj ne prodamo vina pod ceno, in če rabimo kake informacije, naj pišemo vam in pridenimo znamko za odgovor. Ta pa ta! Za bedake nas imate
vi »Salamon". Če kopamo in se trudimo v vinogradu, bomo pač znali vino tudi prodati kar najbolje mogoče — brez vas. Ali hočete manevrirati z nami kakor s krompirjem ? Ne boš pihal kaše! Pojdi se solit s takimi nasveti. Ali nam hočeš tudi pri vinu »koristiti" za 178.000 K, kakor si nam pri krompirju!?
V	i n o rej ec.
Veliki punt naj naroči vsak naš bravec, ki se zanima za zgodovino Goriške! Kritika je to kmečko povest pohvalno sprejela in gotovo ne bo nikomur žal, ki jo kupi. V tej zgodovinski povesti najde čitatelj marsikateri spomin na davne dni, ko so se kmetje morali boriti za pravico in prostost, ko so prelivali srčno kri za staro pravdo in za svojo domačijo. Dvesto let je že preteklo od tedaj, kar se je vršil največji kmečki upor na Goriškem, izpo-ročila o njem so se skoraj izgubila med našim ljudstvom in le še tuintam — osobito v gorah — se je ohranil kak spomin nanj. »Veliki punt" pa ima namen te spomine rešiti, da se ne izgube v prašnih arhivih, ampak na novo ožive v srcu slovenskega ljudstva kot priče naše žalostne a slavne preteklosti. Zeto priporočamo to knjigo vsakemu zavednemu Slovencu; naroča se v »Narodni Tiskarni" v Gorici in stane s poštnino K P70. Cena je za precej obširno knjigo pač tako nizka, da si povest lahko vsakdo nabavi.
Dmrl Je v Leoninu v Ljubljani kanonik in župnik stolne cerkve Sv. Jušta v Trstu, mons. Peter Martelanz. N. v m. p.
Nenadoma Je umrl poveljnik 4.
bosanskega pešpolka, Rudolf Vukovič pl. Podkapelski. V nedeljo se je krepak in vesel povrnil s svojimi vojaki z vaj na Krasu; pohvalil je z ognjenim hrvaškim govorom svoje ljube vojake, a včeraj ob 3. in pol uri popoludne, v družbi svoje družine, padel je mrtev, zadet od kapi, kakor od strele. Kako so ga imeli radi vojaki je razvidno iz tega, da so rekli: »Umrl nam je oče". N. v m. p. I
Pododbor S. D. Z. za Goriško. V
ponedeljek, dne 20. t. m., se vrši v prostorih K. S. Z. v Gorici točno ob 9. uri predpoldne ustanovni občni zbor pododbora Slovenske dijaške zveze za Goriško. Vabljeni so vsi visokošolci posebno bogoslovci in abiturijentje, da se ga polnoštevilno udeleže.
Pripravljatelj.
Slovenski vojaki najboljši strelci. Pri tekmovalnem streljanju iz strojnih pušk v Celovcu je dobil 17. (slovenski) pešpolk prvo darilo.
Trbiž — mesto. Z velikim veseljem so sprejeli v trgu Trbiž vest, da je cesar povzdignil ta trg v mesto.
Slovenski zrakoplovec. Znan dirkač društva »Gorica", g. Edvard Rusjan,
jc konstruiral zrakoplov, katerega so potem napravili v Millerjevi tvornici v Turinu. Strokovnjaki hvalijo ta zrakoplov, ker je lahek ter utegne biti bol, porabljiv kakor drugi. 0. Rusjan je sin znanega goriškega sodarja Rusjana.
Ponesročon borilec z biki. Atlet littore Tiberio, ki je nastopil tudi v Gorici, sc je ponesrečil v Inomostu. Bil je z verigami privezan na dva vola. Kar so utržejo verige in 011 pade vznak na kamenita tla. Zlomil si je kost v golc-nici in dobil težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Otvoritov prenovljene Triglavsko koče sc je izvršila 8. t. 111. ob lepem vremenu in obilni udeležbi. Že na predvečer se je zbralo na Kredarici okolo 50 hribolazcev. Proti jutru 8. t. m. so prihajali drugi turisti. Ob II. uri je bila sv. inaša. Po sv. maši je bilo blagoslovljene novega dela koče. Na to jc z navdušenim govorom otvoril Triglavski dom predsednik S. P. 0. dr. I:r. Tominšek. Po oficijelnem delu slavnosti sc jc razvilo v prostorni obednici jako živahno življenje. Udeležencev je bilo nad sto.
Sedem morskih volkov so pretekle dni vjeli ribiči v Jadranskem morju v Istri z mrežami. Največji izmed njih je
5	in pol metrov dolg. .Morski volkovi so napravili na mrežah 2000 K škode. Dobili so od vlade primerno nagrado.
Pomanjkanje prenočišč v Trstu. Neki nemški zdravnik je prišel neko noč ves zmučen in utrujen na neki policijski komisarijat proseč, naj ga pustijo tam prenočiti, ker 11111 ni bilo mogoče najti drugje prenočišča. V njegovi domovini bo lahko pripovedoval, da sc v Trstu slabo spi, a da sc vendar spi.
Državna železnica. „Briixer Zci-tung" poroča, da bode sedanji tehnični podravnatelj pri tržaškem ravnateljstvu državnih železnic, dvomi svetnik Ga-lambos, v kratkem času imenovan ravnateljem državnih železnic v Trstu. Ga-latnbos je dalmatinski Hrvat.
Tat priporočenih pošlljatev. V zadnjem času so na poštni ambulanci Dunaj-Trst opazili več tatvin priporočenih poštnih pošiljatev ter pred dnevi nekega vrednostnega pisma s 8000 kronami. Kot tat je bil aretiran poštni sluga Franc Stromer, ki potuje kot tak že več let med Trstom in Dunajem. Sumi se, da je v tem času vkradel na gore-imenovani način že 50.000 kron.
Aretirani zrakoplovcl. V nedeljo so se v Benetkah dvignili v zrak trije zrakoplovci in sicer Usuelli, Borsalino in Piccoli, z namenom, da zletijo preko Jadranskega morja v Trst. Toda veter jih je potisnil proti kopnemu ter so včeraj prispeli v bližino Celovca, kjer so se spustili na tla. Tam so spravili zrakoplov ter ga poslali v Benetke. Zrakoplovci pa so se z vlakom odpeljali proti domovini. Med tem pa je bila obveščena
o	Tem dogodku deželna vlada, ki je te-legrafično dala zapoved v Beljak, naj se jih aretira, kar se je tudi zgodilo. Pri njih so našli več fotografičnih plošč, katere bode tainošnji fotograf razvijal ter se jih bode poslalo na Dunaj. Zrakoplov so tudi zaplenili. Aretiranci odočno tajijo, da bi bili imeli namen vohunariti.
Zvišanje tarifov na Južni železnici. V Budimpešti je konferiral predsednik južne Železnice, baron Chlumecky, z vlado radi zvišanja tarifov na južni železnici. Trdi se, da ogrska vlada ni nasprotovala temu zvišanju. Zvišani tarifi stopijo v veljavo že 1. novembra 1.1.
Umor iz maščevanja. Pred nekaj dnevi jc bil kancelijski pomočnik namestniških pomožnih uradov v Zadru, Tony. izpuščen iz službe. V pondeljek popoludne pa je Tonj* na cesti napadel voditelja ravnateljstva namestniških pomožnih uradov, oficijala Sertič-a, ter ga z nožem zavratno umoril. Tony se je sam izročil sodišču.
Krščanski volivci! No volite advokata dr. Frankota, Alojzija Štreklja in Antona Križniča. Te tri gospodo Je postavila za kandidato Ga-brščokova liberalna ali takolmonovana narodno-napredna stranka, ki Ima, kakor Je dr. Franko lani trdil, v svojem programu tudi točko o svobodomiselnosti, o svobodni šoli, in o razporoki, ln ki noče priznavati krščanskih načel kakor Je letos 12. marca trdil ..Kmečk Glas".
Za kandidate take stranke no sme glasovati noben krščansko mlsloč volivec I
Mestne novice.
m Tombola v prid ..Slovenskemu
sirotlšču" se bo vršila dne 3. oktobra t. I. ob 5. pop. na dvorišču restavracijo »Central". Prvotno je bilo določeno, da se bo vršila dne 26. septembra. Radi volitev za deželni zbor pa smo jo moral odnesti. Srečke so na prodaj v prodajalni Likar v Semeniški ulici št. 10, v (i o r u p o v i p e k a r 11 i Via Formica Sl. II, na sadnem trgu pri prodajalki And lovec in pri upravništvu ,.Primorskega lista" v Semeniški ulici št. Ki. Pred tombolo bosta pevska zbora moškega in ženskega delavskega društva pela narodne pesmi. Radi preblagega namena priporočamo	ccnjcnemu	slo-
venskemu občinstvu v Gorici in na deželi obilno udeležbo.
111 Deželnozborska volitev za splošno kurijo v mestu Gorici. V Gorici prične volitev v splošni kuriji dne 26. t. m. ob
8.	uri zjutraj in bo trajala do poludne ter od 2. popoludne pa do 6. ure zvečer.
Volilci s črko A do	F, to je	od tekoče številke volilnega	imenika	1 pa
do 1622, bodo volili v deželni dvorani na Stolnem trgu.
Volilci od črke G do O ali od tekoče številke volilnega	imenika	1623
ja do 2098 bodo volili v dvorani kup-čijske zbornice, nahajajoča se v ulici Alorelli št. 36.
Volišče za volilce s črko P do Ž, tekoča številka 3099 do 4936, bode v mestni dvorani, nahajajoči se na Verdijevem tekal išču št. 29.
Volilci dobe legitimacije na dom.
Oni volilci, katerim ne bi bila 24 ur pred volitvijo iz tega ali onega vzroka uročena legitimacija, poživljajo se, da pridejo sami ponjo na anagrafični edodlek tuk. municipija.
m Dekliški licej. Kakor seje že tukaj poročalo, je tukajšnji zavod čč. šolskih sester „dc Notre Dame" v ulici sv. Klare pred dvema letoma vstanovil dekliški licej, ki ima za svoja dosedanja dva razreda pravico javnosti. Licej bo imel kakor drugod, šest razredov. Z šolskim letom 1909—1910 se otvori III. razred.
Učni jezik je sicer nemški, vendar ,e poskrbljeno, da dobivajo v vseh razredih tudi tukaj kakor na drugih gori-ških srednjih šolah, gojenke slovenske oz. italijanske narodnosti, pouk materinega jezika v materinščini.
Francoščina je obvezen predmet za vse redne gojenke s prvim razredom dalje.
Rodbinam, ki bi hotele svoje hčerke v ta dekliški licej vpisati, se s tem objavlja, da bodo vsprejemni izpiti v vse tri razrede dne 17. in 18. septembra.
Pogoji za vsprejem v prvi razred so isti kakor za vsprejem v I. razred gimnazije ali realke.
Pojasnila glede vsprejema v višje razrede in glede vsprejema sploh podaja ravnateljstvo dekliškega liceja v zavodih čč. sester „de Notre Dame" v Gorici.
Z licejcm je v zavodu združen tudi penzijonat. Pojasnila glede tega podaja vodstvo zavoda samega.
111 Vojaška vest. V ponedeljek ob
11	h predp. se je povrnil 47. pešpolk z vojaških vaj. Drugo vojaštvo pa sc jc vrnilo Že deloma v soboto deloma v nedeljo.
Iz goriške okolice.
g Iz Grga.ja. Dne 8.1.111. je osrečil se svojim prihodom našo vas pristni kmct-agrarcc, osrečitelj in rešitelj kmetov I. Alrmolja. Mož se je zadnji čas precej spremenil. Sc pred dobrim letom si- po noši njegovi sodil, da je kmet, a danes vidiš v njem pristnega kolesarja, pravega športmana. Ob solncu milosti liberalno-naprcdne-agrarne stranke se mož prav dobro počuti. Nu, pustimo to! Vsak po svoje. Saj sedaj itak ne poznamo razločka med kmetom in gospodom. Dandanes hoče biti vse kmet. Od' jezičnega dohtarja do mešetarja. Vse dela za kmeta — se vč, proti dobremu plačilu. Nu, šalo na stran, dasi ni šala. Agrarni shod se jc imel vršiti v gostilni g. Andreja Miljavec, a sc radi krepke odpornosti ni vršil. Alenda so sc uporniki spomnili lanskih podgan in miši.
I11	da bi teh nadležnih živalic nc razdražili, so krepko odklonili laskavo ponudbo gospoda kmeta iz Vrtojbe. Obč. tajnik in c. k. poštar je pa sklicatelju shoda pomagal ter mu prepustil svojo gostilnično sobo. Da bode shod impozanten, ni obč. tajnik nikakor dvomil in to tem manj, če ga on na trgu pred cerkvijo priporoči, kar je tudi po večerni službi božji storil. Mož je imel sicer malo smole, pa to nič nc dč, sc vsaj lehko tolaži, da bode v bodočnosti bolje, namreč tedaj, ko ne bode več duhovnikov, teh brezpotrebnih intrigantov!! Ni zlomek, da ne bi liberalno-agrarna koalicija spravila nepotrebnih ljudi raz to ljubo, drago-slovensko zemljico.
Takrat pa boben v roke in ljudje! bodo kar skupaj vreli k čudni komediji.; Dandanes so Grgarci še vse preveč konservativni in se drže raje cerkve in duhovnika nego prelevljenega kmeta Mr-molje. Nu, vendar se je zbralo nekaj bolj mladih v gostilni g. tajnika. Došli so tudi nekateri možje, da bi slišali novega preroka, a videvši le kisle obraze so mirno odšli, ter se zbrali pri g. Mi-ljavcu na pomenek. Pribijemo, da obč. tajnik ni obvestil g. župana gledč razglasa za shod. Obč. tajnika plačuje občina in njo ima ubogati on in drugi obč. uslužbenci.
Gospod tajniki Vi pljuvate v skledo, z katere jeste I! Nu, zat6, se pomenimo ob drugi priliki!
Pozneje smo doznali, da je Mr-molja vendar izustil malo govoranco ob vsej mizeriii poslušalcev. Shod agrarnega velikana je skončal v popolno zadovoljnost vnetih mož S. L. S. in fiasco za Mrmoljo in privržence.
Začetek agitacije agrarccv v naših gorah sc je torej izjalovil. O nadaljnem razvoju Vam, g. urednik, uže poročamo.
Mi kličemo: Bog živi pametne može! Bog daj vspeha S. L. S.
g Veselica v Sronbergu. Rade-volje sem se odzval prijaznemu vabilu ter prišel v Kronberg k veselici. 0 kron-jerških pevcih sem že veliko hvale slišal, toda sedaj sem se prepričal, da to ivalo tudi v resnici zaslužijo. Vesclica se jc prav lepo izvršila. Vse je bilo dobro, tamburanje, igra in petje. Posebno nam je dopadel moški zbor »Bra-tom Orlom" in pa triglasni ženski zbor „Pogled v nedolžno oko". — Najlepša točka izbranega vsporeda pa je bila opereta »Kovačev študent". Opereta na deželi! Kaj takšnega še nismo slišali! Vsa čast vrlemu kronberškemu izobraževalnemu društvu, da se je prvo po-vspelo tako visoko. Vsi pevci pri »Kovačevemu študentu" so častno izvršili svojo nalogo. Kakor smo slišali, izide ,.Kovačev študent" v kratkem v tisku. Vrlemu društvu pa kličemo: hrabro naprej!
Napredek izobraževalnega društva )a liberalce silno bode v oči. Hoteli so na vsak način društvu škodovati, zato so iz nevošljivosti in sovraštva isti dan pri liberalnem krčmarju Francu Komel
priredili ples, ki sc je pa slabo spo-ncsel. Liberalci, sram vas bodi!
g Iz Št. Ferjana. »Soča" sc zopet zadira v naše „Orle" ter jili zmirja s čuki. Pravi, da so v resnici napadali na dan občinskih volitev gospoda grofa Attemsa. Kakšna velelaž! Rcsnica je, da na dan občinskih volitev, ko je šel gospod grof domov, so ga naši mladeniči in možje vljudno pozdravili. Ali je priletelo kamnje, ali ne, mi tega nc vemo. Ako pa jc v resnici priletelo, so je metali najbrže njih zdivjani urhi, ki so tega navajeni. To lahko spričujemo, ker smo bili še mi večkrat napadeni ravno od njih »batrije". Ako hoče „Soča" imeti za to dokaze, jih vdobi v starih aktih pri gospodu Kovačiču. Piti s »flaško-nov“ in jesti piščeta na stroške drugih, znajo le oni sami. .Mi bi radi vedeli, kam jc šlo toliko „flaškonov" vina iz Friderikove krčme, ki jih so znesli v »Občinski dom" liberalni agitatorji na dan volitve. Da bi z vinom volilni imenik podpisovali, ne verujemo...
Težko pričakujemo, s čem bodo pa zdaj pri deželnozborskih volitvah lovili volilce ,v njih mreže! — A gospod »spi-čjar", češpe, češpe bodo zdaj trpele, ker jih je prav dosti. Pa ni vam treba misliti, da bodemo zdaj spali. Imamo dovolj odprte oči.
g Veselioa K. S. I. D. v Solkanu
prošlo nedeljo 5. t. m. je vspela nad vse sijajno. Alnogobrojno občinstva se je zbralo na prostorih, katere je g. župan z vso Ijubeznjivostjo na svojem prelepem vrtu društvu prepustil v ta namen. Prišli >so iz Grgarja, iz Kronbcrga, celti iz daljnega Mirna; tudi iz Gorice jc počastilo, veselico mnogo gospode; tuje posebno omenjati g. drž. poslanca Fona s svojo rodbino. Solkan sam je bil navzoč brez razlike strank. Proizvajanje programa je bilo točno in vzgledno. Povskemu zboru se je poznalo, da je hotel občinstvu prirediti veselje in užitek. Enoglasna je bila sodba, takega ! pevskega zbora, ki bi s tako preciznostjo rešil svojo nalogo, se le težko dobi na deželi. Igra »Nežka z Bleda" je bila zelo skrbno naučena. Zelo je ugajal nastop deklet v gorenjski narodni noši. Veliko presenečenje je vzbudil »Špacakaininček", kjer je od saj črnjen ljubek deček res z občutkom pe-vaje tožil po mamki doma. Lepa je bila tudi deklamacija »Velikonočni" in mnogo smeha je vzbudil prizor »Zamorec". Govorila sta pri veselici gg. dr. Der-mastia iz Gorice in Terseglav iz Ljub-jane. — Dasi je veselica trajala dolgo, da malce predolgo, vendar je občinstvo rado vstrajalo do konca.
Veselico in petje po veselici na vrtu so hoteli nekateri motiti z žvižganjem. Tem in le tem, ki gotovo niso člani ne »Čitalnice" in ne »Sokola", velja dejstvo, da kdor lepo petje moti in zaničuje, je človek brez olike in srca. Solkan pa ceni in ljubi lepo petje, ceni in ljubi tudi tiste, ki mu tako petje podajajo.
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Gor. Branice.
.,To je bil dan,
katerega je naredil Gospod*.
Prišel je k nam dne 5. t. 111. popoldan ob 6V2 naš prevzvišeni nadpastir, knez in nadškof goriški. Pri prvem slavoloku, ki je nosil krščanski pozdrav: »Hvaljen bodi Jezus Kristus", pričako^ vala sta Prevzvišenega dva duhovnika. Zastopan je bil polnoštevilno gospodarski svet, okrajni šolski svet in g. učitelj s šolsko mladino, kakor tudi klju-čarstvo tuk. cerkve.
Ko je Prevzvišenega pozdravil domači g. kurat, nagovoril ga je še učenec tukajšnje šole ter ga prosil konečno za sv. blagoslov. Velika množica, ki je od vseh strani prihitela k sprejemu, je po-
božno pokleknila in tako sprejela sv. blagoslov.
Potem domači gospod predstavi Prevzvišenemu g. učitelja, in posamezne zastopnike, katere vse Prevzvišeni prijazno nagovori.
Na to razvrsti sc množica v lep sprevod in se začne pomikati v 20 minut oddaljeno cerkev. Topiči grmijo, zvonovi pojo, ljudstvo pa moli s Prevzvi-Senim glasno rožnivenec. Zares ganljiv prizor I
In tako smo dospeli do drugega slavoloka pri hiši g. Franca Žvokelj-a. Krasen slavolok, zares mojstersko delo, nosil je napis: »Nadvladika bodi pozdravljen 1“ Iz te vgledne hiše bil je velik dobrotnik cerkve v Branici pok. g. davkar Janez Žvokelj, ki je daroval za tukajšne prelepe zvonove 1800 K. Slava njegovemu spominu!
V	prelepem redu pomikala se je od tu dolga procesija do križpotja, kjer je stal zopet slavolok, prelepo delo mladeničev in mož od Rovačev in Tr-bežanov.
»Blagoslovljen, ki prideš v imenu Gospodovem" lesketal se je na njem pozdravni napis.
Dospeli smo v vas pri cerkvi. Zopet pozdravi Prevzvišenega nov, četrti slavolok, z napisom:
„Bog Vas spriml! Vaš prihod Blagoslovi naj Gospod!“
Vsa cerkev, župnišče, drevesa, vse v zastavah. Prevzvišeni podal se je v krasno razsvetljeno cerkev počastit Najsvetejše, od tam v župnišče, kjer je prenočil.
Dne 6. zjutraj naznanjalo je premilo pritrkovanje in pokanje topičev slavnosti dan sv. birme.
Točno ob deveti uri poda se Pre-svitli v spremstvu došlih duhovnikov v cerkev, kjer je imel sam krasen govor. Po sv. maši podelil je 65 otročičem sv. birmo. Vso slavnost spremljalo je nepretrgano pokanje topičev. Počastit in pozdravit prevzviženega metropolita prihiteli so tudi blagi vipavski sosedje, duhovniki na čelu s svojim g. dekanom Lavričem, za kar se jim je Prcvzviženi tudi pri obedu zahvalil. Petnajst duhovnikov je pa tudi Njemu v vdanostni ljubezni zaklicalo: »Bog nam živi našega ljubljenega Nadvladiko še mnogo, mnogo let!"
Pri odhiJu se je načelnik gospodarskega sveta g. A. Sorta še enkrat zahvalil Prevzvišenemu za Njegovo skrb in trud za nas.
Zapustil nas je!
Vsem v spominu pa ostane Njegov prelep govor in ljubeznjiva Njegova oseba!
a Sokolska slavnost v ..Ajdovščini". Dne 8. t. m. so imeli ajdovski „Sokoli“ slavnost. Te slavnosti se je tudi udeležil „Sokol" iz Črnič in Bilj. Pri tej priliki so pokazali Ajdovci, kakšno oliko učijo svoj izurjeni in strogo disciplinirani naraščaj. Z zastavicami v rokah so prikoraksli po glavni ulici na plešišče, gledaje okrbg sebe, kje zapazijo kakšnega čuka. Po telovadbi, ka-iera se je strašno kislo obnesla, je bil, kakor je to pri „Sokolu" navada, ples. Naraščaj je letal po trgu okoli plešišča in se surovo zaganjal v gledajoče Šturske in Vipavske »Orle", Češ, Cuki so. dajmo jih. In zvečer, vračajoči se ‘ iz Ajdovščine, so bili napadeni na mestu M[ibjja od naraščaja s kamenjem in raznimi nesramnimi psovkami na g. župnika. Tukaj vidite, dragi' »Orli", kako zastruplja »Sokol" nežno mladino in. odvra-čuje od cerkve. Zaradi tega moramo mi skrbeti, da bo naš naraščaji ne samo v telovadnih prostorih, temveč tudi zunaj na poti vzgleden, in da se bo povsod in predvseini, tudi pred našimi sovražniki, dostojno vedel. Na zdar!	»Orel".
Iz kanalskega okraja.
ki Cesta Golobrdo-Brltof. Ako so hoteli iti kmetje zapadnih Brd dosedaj z vozovi v Britof, posluževati so se morali obmejne italijanske ceste ter plačevati za vsakega voza po 2 K. Zalo pa je bila cesta od (iolobrda do Britofa neobhodno potrebna. In ta cesta se bode začela graditi že v najkrajšem času. Gradnjo ceste prevzela sta namreč gg. Avgust Budigoj in Prane Kavčič iz Dolenje.
ki Toča in sicer suha in debela je včeraj hudo pobila polje po vaseh Log. Avče, Ročinj, Ajba in drugod. Pokončala je vse pridelke.
ki V Kanalu je pristopilo k novoustanovljeni zavarovalnici za govejo živino dosedaj 35 gospodarjev večinoma iz Gorenjevasi, nekoliko iz Kanala in Morskega.
Iz tolminskega okraja.
t Volarje pri Tolminu. — »Soča" je prinesla v svoji 100. štev. z dne 2. septembra 1.1. dopis z Volarjev »pri Kamnem". v katerem se nesramno zaganja v osebo č. g. Tomšiča. Očita mu namreč, da hodi delat na Volarje zgago in prepir med družinami. Trn v peti ji je tudi naše Kat. Iz. Društvo, o katerem pravi, da nas pohujšuje ter da se neti v njem sovraštvo do bližnjega. Posebno je to naše društvo, po dopisnikovem mnenju, škodljivo našim dekletom, katera vodi po veselicah, na katerih zapravljajo denar itd. itd. Hinavski dopisnik vzdihuje, češ, da taka društva niso za nas vboge kmete. Boljša so, kaj ne da, liberalna društva, kjer se prirejajo dragi plesi in v katerih se čitajo pohujšljivi in brezverski listi, kaj ne?! Omenjeni dopisnik očita g. kaplanu razkošno življenje itd., tako, da se mu mora vsak pameten človek smejati, ko vč, kako so plačani naši kaplani. Posebno so dopisniku napoti bire in ofri.
Mi smo trdega prepričanja, da ta dopisnik ni iz naše vasi, ampak iz gnjezda, v katerem se nahaja vse polno golazni dopisnikove sorte. Ako bi pa temu ne bilo tako, naj se dopisnik »Soče" podpiše. Na taka neumna bevskanja pribijemo na tem mestu, da je bilo, je in bo Volarje vedno vdano svojim dušnim pastirjem in da se niso Volarci nikdar pritoževali, da jih dušni pastirji stanejo preveč ali pa, da preveč zahtevajo od njih. Ali Volarci dobro vemo, v kakih gmotnih razmerah da živč naši kaplani in nam je tudi žal, da jim ne moremo pomagati. Pokojni zlatomaš-nik je imenoval Volarje vedno: »Zlato Volarje". Znano mu je bilo namreč, kako smo vedno cenili naše duhovnike in cenili jih bodemo še za naprej, naj bo pa to »Sočinemu" dopispiku prav ali ne. Kar se pa tiče č. g. Tomšiča, ne moremo drugega reči, nego da mu bodemo vedno hvaležni za trud, katerega ima z nami. Bog mu bodi plačnik. Kar se pa tiče »Sočinih" napadov, za te naj se č. g. Tomšič pa nič ne zmeni in cel6 veselijo naj ga, kajti prepričan naj bo in tega prepričanja smo tudi mi, da je najboljše spričevalo zanj. ako ga »Soča" napada; kajti znano je vsem, da »Soča" le to napada, kar je dobrega in plemenitega, hvali pa to, česar se moramo ogibati.
V	imenu vseh Volarcev in v imenu Kat, Iz.Dr.: Jakob Šturm, št. 17, podpredsednik, Josip Tisov i č, št. 49, tajnik, Ivan Skočir, št. 25, knjižničar, Andrej Leban, preglednik računov, Jožef C et e r t i Č, član.
t Podbrdo. Dne 12. septembra je prišel v naše »Kat. slov. izob. društvo" predsednik »Slovenske kršč. socialne zveze" iz Gorice, g. dr. Brecelj. Predaval je o raznih slučajih nezgod: Kako pomagati v prvi pomoči. Poslušalci so s
pazljivostjo sledili g. predavatelju nad pet četrt ure. Za jako lepo predavanje izreka g. doktorju najprisrčnejšo zahvalo	o	d b o r.
l	Podmclec. - Ali spimo spanje lenih, da se ne sliši ničesar več o nas?
— Ne. nismo spali, pač pa molčali, da potem lahko kaj več povemo. V tem tihem času smo imeli v našem izobraž. društvu dvojno predavanje: prvič nam je predaval dijak-osmošolec o ..naših gora listu", pesniku Sim. (i rego rčiču; drugič pa urednik »Mentorja", vseučiliščnik preč. g. Anton Breznik, o h r a n i, ki j o v ž i v a m o in n j e n i h sest a v i n a h. Oba predavatelja so naši ukaželjni društveniki poslušali z zanimanjem. Dne 8. septembra smo pa imeli veselico z lepim, resnim in šaljivim vsporedom. Pevske točke: „0 p o m i n k veselju", »Triglav" in »Oj z Bogom, ti planinski svet!" so sc prav lepo izvajale pod vodstvom domačega organista, kar bodi pevovodju, pevcem in pevkam v izpodbudo za pri-hodnjost. — Silvin Sardenkov prizor iz dekliškega življenja: »Samostanska lilij a", ste izvrstno predstavljali igralki novinki, Leniča in Ivanka. Pri svojem prvem nastopu ste marsikomu privabili solze v oči, tako ste igrali naravno in z občutkom. — V igri: »Francosko-Pruska vojska" so mladeniči in dekleta dobro zadeli svoje vloge, dasi je igra precej težka zaradi navskrižnili pogovorov, ko nastopijo vse osebe hkratu.
— Da smo se pa tudi nasmejali do solz, zato je poskrbel znani naš domači komik (šaljivec), Tomaž Seljak, ki je nastopil kot »palček" in kot kmet z ma-relo, ki išče svoj kontrafč. — Pri šaljivem srečkanju sta imela zlasti dva srečolovca dober lov; eden je vjel medveda z bobnom, drugi pa volička
— za privesek k žepni uri.
tNesreča na delu. 44-letni delavec Josip Rob je pri gradnji nove ceste pri Sy. Luciji razstreljaval kamenje. Pri tem delu poskakoval je s skale na skalo. Pri tem pa je nesrečno padel tako, da se *je poškodoval na glavi, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico.
Iz cerkljanskega okraja.
c Iz Zakojce. — (Koga naj volimo?) Kmetje in delavci! Deželno-zborske volitve so pred durmi in vprašati se nam je, komu naj oddamo svoj glas, komu naj damo vse zaupanje, ki naj nas bo zastopal v prihodnji dobi. Tu ravno je za marsikoga težka odločitev. Toda mi kmetje in delavci se pač ne bomo pomišljali niti trenutka, ampak bomo volili kandidate, kolikor mogoče iz svojega stanu, namreč kmete Slovenske ljudske stranke. In ravno naša Slov. ljudska stranka ima dva kmeta med kandidati v splošni kuriji. To naj nas tembolj navduši za volitev. Misel, da bomo volili svoje može, naj nas kot neizprosna sila žene na volišče. Nihče ne bo imel nepotrebnega izgovora, ker bo nedelja, češ, nimam časa ali kaj takega. Ampak vsi do zadnjega na volišče, to naj bo naše geslo dne 26. septembra. In videli bodete: Slov. ljudska stranka bo stopala iz boja, kot velika nezmagana sila katoliških načel.— v —
c Z Bukovega. — (Mladina in liberalci.) Žalostno dejstvo je pri nas, da se je toliko mladine z Bukovega in tudi iz Zakojce vdeležilo veselice oz. slavnosti »Sokolov" v Cerknem, kjer je bila glavna točka ples. In kdo je bil agitator za to veselico (brez sv. maše)? Liberalni krčmarji v prvi vrsti in oni ljudje ki največ upijejo o pohujšanju od strani »klerikalcev". Tem ljudem povemo: roko proč oj mladine. Tam, kjer se vse vrši v znamenju pro-tikrščanstva in končuje z brezumnim rajanjem, tam seveda ni pohujšanja, zakaj, tam je naprednjaštvo. In še celo
dekleta, posebno iz Zakojce se je videlo na tej slavnosti. Čakala so plesalce ali bolje rečeno fante-ženine. Izostala seveda tudi bukovška dekleta niso. Saj so vendar govorili, da bo plešišče merilo na vsako stran 50 in. Torej prostora dovolj. In radovedne »srbopetke" so šle na ples, če so kaj plesale ne vemo. vendar dovolj, šle so. In to so šle v družbo onih, katerim ni več mari cerkev ne služba božja. Radovedni smo, kaj porečejo temu oni pobožni liberalci z Bukovega, kaleri imajo toliko govoriti o brezhožnosti klerikalcev.
(Klerikalni divjaki.) Svoje-časno je pisala »Soča" lažnjivo notico o »klerikalnih divjakih". Mi smo liberalnega dopisnika trikrat pozvali, da naj navede imena onih mož, katere je dopisnik v »Soči" orisal pod »klerikalnimi divjaki". Tega seveda dop. ni storil. Sedaj so volitve pred durmi. Zato vam kličemo ponovno: »Na dan z imeni. Zakaj, prepričani smo, da bodo to laž rabili kot agitacijsko sredstvo. Torej, z imeni na dan, ali vas imenujemo še naprej nesramne lažnike in obrekovalce".
(Agrarno-libcralni kandi-d a t i). Svoječasno je bil na Bukovem tudi g. Mrmolja iz Vrtojbe. Govoril je grozno za kmete in kmetje — bukovci so mu tudi ploskali. Sedaj pa so postavili »kmetje" agrarci oziroma liberalci »kmetje" kandidate. Namreč »kmeta" — advokata dr. Frankota, »kmeta"
—	uradnika Streklja in »kmeta" — kotlarja Križniča. Bukovski kmet, zdaj le voli »kmeta" po Mrmoljevem nasvetu. Je-li taka stranka »kmečka" ?
(Liberalni agitatorji). Liberalnim agitatorjem pokažite vrata. Oni vam hočejo vsiliti kandidate, za katere ne morete glasovati, ker temu se pro-tivi vaš stanovski ponos. Torej energično v boj proti nasilstvu. R...v.
c Izjava. Na govorice naših cerkljanskih liberalcev, ki jih trosijo že več mesecev sem po celi Tolminski in celo po Gorici zanje »veselo" vest, kakor so jo bili razbobnali v svet že o priliki zadnjih volitev, da bodo kandidata Kosmača v slučaju njegove izvolitve vrgli skozi deželnozborske vrata zaradi nereda občinskih računov, izjavlja podpisana pregledna komisija, da so računi vsestransko temeljito pregledani ter najdeni v polnem redu. Ob enem se je konšta-tiralo, da gre občinsko gospodarstvo izdatno na bolje.
V	Cerknem, dne 9. septembra 1909: Vinko Buda, Ivan Mlakar, Peter Podobnik, Ivan Obid, Franc Gantar.
c V Davči bo cerkveni shod 1. nedeljo oktobra.
ČuJ, govori, storil Kjer vidiš, krščanski volilec, da nasprotniki agitirajo za agrarno-liberalno stranko, tam agitiraj ti za Slovensko Ljudsko Stranko in dokazuj, da agrarni liberalci so razdiralci in hinavci I Tudi ako ti niso kandidatje osebno znani in prav po volji, se moraš ukloniti strankini disciplini, sicer bo žel nasprotnik, kar pa se ne sme zgoditi. Liberalec nima priti več do veljave v deieli! Ta parola naj se razširi po celi goriški I
Iz kobariškega okraja.
kd Krn. (Poslano.) Antonu Lavrenčiču naznanjam, da nimam povoda odstopiti od pogodbe, ki je bila sklenjena glede dela. Ako so vas nabrusili zaradi nekega pisma, mene nič ne briga, tudi ne bom za vas pričal. Ker pa pravite, da sem vas izdal nekemu gospodu zaradi tajnih pogodb, vam ponudim 200 K, ako mi to dokažete. Jaz ne delam nikomur krivice. Ako 'sem jo komu naredil, naj mi to naznani, nakar jo popravim. Mislim pa, da ne.delani krivke
General Stossol veletržec s čajom in hišni posestnik. Nekdanji poveljnik portarturske posadke general Stflssel, se je po carjevem pomiloščenju stalno naselil v Moskvi, kjer deluje kot tihi konipanjon neke tržne firme s čajem, katero je on rešil pred konkurzom. Kakor sc čuje iz drugih poročil je on tudi kupil v Petrogradu desetnadstropno hišo.
Tatvina na berollnski pošti. Iz enega poštnega voza je bilo ukradenih več vrednostnih pošiljatev, med njimi jedna neke banke v vrednosti 150.000 mark. O tatu nimajo sledu.
Kokoši z nagobčnikom lahko vsakdo vidi nekje pri Vidmu v Italiji. Bliža se namreč trgatev in zato je dal občinski predstojnik napraviti kokošim — nagobčnike.
Serum proti koleri je baje iznašel v Pasteurjevem zavodu v Parizu italijanski baktcrijoiog dr. Salambini.
Za kratek čas.
Učitelj: „Kaj loči solze in smeh?“ Učenec: „Nos".
Pred sodiščem. — Sodnik za-tožencu: „Ali se res nič ne sramujete, da imate vedno opraviti s sodniki ?" — Zatoženec: „Česa naj sc pač sramujem? Sodniki so vendar pošteni in ugledni ljudje?"
Ušesno olje
višjega štabnega zdravnika in fizika dr. 6. Schmledta odstrani kmalu in popolnoma časno gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčapje ln gluhoto
Cena steklenice K 4 z navodilom vred.
Dobiva se v lekarni O. GRISTOFOLETI-Ja v GORICI.
nikomur, ako priporočujem katoliške liste, katoliške kandidate za dež. zbor. Tako delo si štejem jaz v svojo dolžnost.
Jakob Gregorčič
Kaj so agrarni liberalci naredili za ljudstvo? Slovensko goriško ljudstvo I Pri tem vprašanju ustavi se in vprašaj se. kaj so doslej oni naredili v blagor našega ljudstva! Poglej v mesto, na deželo, poglej povsod I Nikjer ne najdeš naprave v naprednih rokah, ki bi kaj koristila ljudstvu. Je ni! Brezdelje, lenoba, pijančevanje in psovanje jih diči. Če je v mestu kaka naprava občekoristna, je v naših rokah. Poglejmo v Gorici I Liberalci vzdržujejo in ustanavljajo hotele in krčme, ki žrejo slovenski denar. Vzlic temu jih imenujejo narodna podjetja, ki deloma niti slovenskih, deloma niti samoslovenskih napisov ne nosijo. Uže mnogo tisočakov slovenskega denarja so ti nenarodni piruhi požrli. Nadalje vidimo par liberalnih denar nih zavodov, kateri se po gotovih liberalnih mogotcih do skrajnosti izrabljajo. Od teh nima naš narod nobene koristi. Potem vidimo, da so agrarni liberalci ustanovili ..Kmečko banko", ki pa posojuje denar kmetom dražje kot naša „Centralna posojilnica". Med tem pa vidimo delo naših mož in voditeljev v mestu, ki glasno priča in govori o nesebični požrtvovalnosti rodoljubov, ki vse žrtvujejo, da se slovenstvo vo mestu krepi. TDedtem ko liberalci vodij hotele in oštarije, kjer se kroka in pono čuje, zidajo naši možje šolska poslopja, trdnjave goriškega slovenstva. Cri krasna šolska poslopja v mestu glasno govore, v kateri stranki se dobe rodoljubi, čnako je na deželi. Medtem ko ustanavljajo naši rodoljubi gospodarska društva, posojilnice in izobraževalna društva, ustanavljajo liberalni agrarci krokarska in ponočnjaška društva. Zo je resnica! prugega ne rečemo kakor: Ljudstvo poglej in sodil
Krojaška zadruga
GORICA
P. U.
Povodom pričete jesenske in zimske sezone dovoljujem si Vašemu blagorodju udano naznaniti, da so nam došle že vse zadnje novosti
modnega blaga
kakor volne, llanele, forštaj-ne in razno drugo blago. Dovoljujem si. Vas radi tega prositi, da nas počastite z Vašim eenj. obiskom in si ogledate vse novosti, ali pa blagovolite naročiti vzorce kateregakoli blaga, koje Vam pošljem radovoljno Iranko na dom, da se prepričate o naši krasni in najmodernejši izberi.
Nadejajese blagohotnega vpoštevanja te prošnje, bi-lježim odličnim spoštovanjem
Teodor Hribar.
Iz korminskega okraja.
Zapadna Brda. K nam kolonom so prišli obdržavat shod minulo nedeljo tisti ljudje, ki so rekli, da kolon^kou vprašanje pustijo ..klerikalcem", naj ga oni rešijo. Ko so videli, da so koloni skoro kompaktno na strani ..Slovenske Ljudske Stranke", so se tega ustrašili in so z nedeljskim shodom hoteli vreči med nas bakljo razdora. Shod se je vršil v gostilni g. Klavora. Prvi je nastopil znani liberalec Mrmolja ter govoril nekaj o trgovini s črešnjami in o trgovini s sadjem, katero bi tako zapackal, kakor jo je s krompirjem. Neki Reja je tudi govoril. Poznalo pa se mu je, da živi z glavo v Žaklju. Trdil je, da naša stranka ni še nič dobrega storila za kmeta. Nato je govoril kolon I. Sfiligoj ki je ostro pobijal Rejo. Priporočal je, naj se koloni držijo svetov, ki so jih slišali na kolonskem shodu 22. avgusta. Slišali so pojasnila o robotah, o kupovanju zemljišč itd. Ko je to izgovoril, so napadli govornika kolonski oskrbnik, neki župan in neki podžupan ter kričali, da kar ima, mu je dal njegov gospodar, kar je seveda kolon Sfiligoj odločno zavrnil ter rekel, da kar si je prihranil, je to sad njegovega truda. Na tem shodu sc je pokazalo, kaj imamo koloni pričakovati od teh agrarnih »prijateljev" kolonov! Hrbet obrnimo koloni kot en mož tem kolonskim far-barjem. V boj pojdimo za Slov. Ljudsko Stranko, našo prijateljico. Kolon.
Gospodarske vesti.
Sadna razstava pri Sv. Luciji obeta biti ne le lepa, ampak tudi poučna in zanimiva na vse strani. Želeti bi bilo, da se je prav obilno udeleže tudi posestniki iz kanalskega okraja, ki se morejo ponašati z marsikatere vrste krasnim sadjem. Za razstavljalce s Kanalskega poslal je odbor 100 košev, da v njih naložijo sadje za odpošiljatev; k Sv. Luciji, g. M. Zegu v Kanalu, do katerega naj se blagovolijo posestniki v tej zadevi obrniti; tu dobijo koše zastonj.
Vinska letina. — Čim bolj se približuje nova letina, tembolj se dviga cena staremu vinu. Pri vsej velikanski produkciji lanskega leta se je poprodalo posebno belega vina skoraj vse, ter so zelo redki oni, ki ga imajo še kak hektoliter, ali zato ga tudi visoko drže. Nasprotno je črnega viria posebno v spodnji Istriji (Poreški okolici) še dovolj, ali tudi temu je cena izdatno poskočila.
Nova letina kaže do sedaj lepo. Zadnje tedne, ko je nastopilo toli ostro vreme, bilo se je bati, da bode trpelo grozdje, ki bi vsled mraza neenako dozorevalo, kar bi seveda mnogo škodovalo kvaliteti. Ali vreme se je popravilo in sodeč po grozdjih in drugih okoliščinah, utegnemo dobiti letos boljšo kvaliteto kot lani. Kvantitativno pa morda niti polovice lanskega ne dosežemo.
V Buzeščini je dobiti še nekaj belega vina ter se je tozadevno obrniti na „ Potrošno - obrtno - gospodarsko društvo" v Buzetu.
Nova slovenska trgovina!
Podpisani priporoča svojo veliko moderno zaloge pravih švicarskih žepnih, stenskih, salonskih in bu-dilnih ur, pravih gramofonov, dalje verižic, prstanov, uhanov, priveskov itd. v zlatu in srebru vse po jako zmernih cenah.
Popravila Izvršujejo se točno In ceno.
Vsaka ura se Jamči eno leto. —
Aleksander Ambrožič,
urar In trgovec
v Gorici, Tekal išče Jos. Verdija 26.
ggnffgg agnrge agt
irvdka j. & i MM, Gorica
v hiši sl. ..Centralne posojilnice'*
priporoča prečastiti duhovščini in vsemu sL občinstvu svojo novo narodno trgovino z vsakovrstnim, vedno svežim Špecerijskim, koloiiljaluiin blagom in delikatesami: zaloga moke in deželnih pridelkov. ....
Trgovina na drobno in na debelo!
Postrežba točna in strogo solidna!
NAINI7IP ! Z8*0#3 najbolj^e kiselice rcRJRlLJL I JOŽEFOV YHELEC“
■ - . .. - ceneje kakor povsod drugod {  um
Kdor enkrat kupi ostane gotovo i nadalje naš cenj. odjemalec. — Z odličnim spoštovanjem
A. & F. Anderwald. ■'553 »SGs: 52X33 5S
Drobtinice.
Ruski tolovaj Orlov. Iz Curiha so brzojavili v Reko, da je morilec bančnega odbornika Miloša in vlomilec v reško „Pučko banko", Orlov, katerega so prijeli v Curihu že na potu v Reko. Pri odhodu je hotel stražnikom uteči, potem sc pa usmrtiti, kar se srečilo. Iz najnovejših poročil se posnema, da se obdolžuje Orlov-a šestih roparskih umorov.
Nemški vohuni na Francoskem se
zopet pojavljajo. Dočim so aretirali na Francoskem od leta 1888 do leta 1906 torej v 18 letih le 71 vohunov, so jih v zadnjih 18 mescih prijeli 48.
Lotorijske številke.
11. septembru.
Trst................ 84	10	19	16	85
VIKTOR TOFFOLI
= (SORICA =
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-
  ugodnejših krajev________________
Jedilno olje po 96 v. liter
Jedilno Tino	K 104	Marsiglia . .	. K 1-28
istrsko „	„ 1-20	liombay . . .	. „ 120
Corffi „	„ 120	Bari . . . .	. 1-40
Puglie	„ 128	l.ucca . . , .	. „ 160
Josih vinski		najliiiejšu . .	. „ 2—
		Milo in luči.	
Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbnižtvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro IG in via Se-minario 10.
podpirajte slov. šolstvo
Rojaki!
~ v Gorici! ZZ
AJLr * 3 %
Lekarna
Mfilillir Girici
PraT« Id ndlne iel. kapljice
■ mamko sv. Antona Pado-vanakega.
Zcimrilub moč teh kaplji? |p n*-prpkf»nln*H —Te [&	l kipijute uredi;O
■ } redno prebav-
''z :	dvakrat nt dan
|	p0 !ftI(r,0 tii&co
lv*r»' -..4 .......k«) p,J ij8 O kr ep/
»torft, da ttftnt p h*<*ikem čaam umotica trn ii-, rotteo iti*o»t imrtvofct). Te kap. .!	tudi	mor 4, da človek raf* ff
^	Cena steklenici 60 vin
■ -. -tv 4W.	.	.fr	£
Priloga »Primorskemu iisto" št. 37. z dWl6. septembra 1909.
Odlikovana mizarska
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva iz lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela,
spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Letnik
1910
našo „Družinske pratike*,
je ravnokar izJei in se dobiva skoro po vseli trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v »Katoliški liukvarni<, prodajalni »Katol. tisk. druStva«, dalje v trgovinah Ant. Krisppr, Vaso Petričič in Ivan Korenčan; v Trstu: prodajalna »Kat. tiak druStva* v Celju: Zvezna trgovina.
Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in lic dajte si vsiljevati drugih pratik 1
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih Čevljev za odraste in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila iu Metoda.
Oznanilo.
Podpisani najuljiidncjc priporoča sl. občinstvu, posebno Bricem svojo
prodajalno jestvin,
v kateri se nahaja raznovrstno boljše In oeneje blago kot v mestu. Blago dobiva naravnost iz tovaren. Zraven tega priporoča tudi svojo
gostilno,
v kateri toči izvrstno briško vino. Kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. Vse po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem ndani
ROŽIČ MIHA,
trgovec jestvin in gostilničar Oslavje št. 141.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. itv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Hajcenejt* knpovali&če nirnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in Šivalne stroje.
Potrebščine
la krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni renči mašne knjižice.
Hiina obuvala za vsa letne (ase.
Posebnost: temena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Objava.
Varuštvo podpisanega zavoda jo sklenilo v svoji seji od 10. septembra 1909 izboljšati merilo za eskompt zastavnih pisem ob ugotovitvi posojil od tačasnoga me rila 92°|0 njihove imenske vrednosti na ono od 93°|0.
V Gorici, 11. septembra 1909.
Ravnateljstvo
Deželnega hipotečnega zavoda.
C| & Slovenska manufakturna trgovina
jFrut Hlinil
- Raštelj 16 —
GORICA.
GORICA
priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega oblačilnega blaga po najzmernejših cenah. ■ =
Postrežba točna in solidna!
r
k
JVfa^nauilo.
„Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4‘,°i0 (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5V!o (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
1
IVAN SCHINDLER,
Dunaj lll.|i., Erdbergstrasse 12.
pošilja že veliko let dobro znane Stroje vsake vrste za poljedelstvo.
Mline za sadje in grozdje, stiskalnico za sadje in grozdje Škropilnice, poljska orodja, stiskalnici* za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnico za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje repe, mline z:i golanje, k itle za kuhanje klaje, lesalkc za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi, svinčene cevi.
0(1 setliij po zopet /blatno znižan Hi cenah!
Ravno lako vse priprave za kletarstvo: medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroj za točenje piva, Skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodovke in penečih vin, mline za diSavo, kavo itd. stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, »teberske tehtnice, namizne tehnice, decimalne tehnice; železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrsto za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje pleskaije itd,
Vse a večletnim jamstvom!
Fo najDipdntjl plan panojih, tudi aa obrata!
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno,
prekupci in agentje za/cljeni. =
Dopisuje se tudi v slovenskem je;iku.
Piše naj se naravnost
IvffiB Sekindler,
Dunaj 1II\i Erdbergstrasse Št- 12.
4
ji
i
K. Draščik |
♦ : ♦ ♦
J Odlikovana pekarija ^ in Hlailčlčarna $/>
♦
♦
♦
♦
♦
:
♦
♦
v Gorici na Kornu
(v lastni hlil)
IzvrSuJe naročila vgakovrHtnega peciva, torte, kolače za blrmanoe in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča ne n1. občinstvu. Cene Jako nizke.
POZOR!
Edini specijalisf - optik
{< Primožič
Gorica na Kornu št. 13,
priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh števikah. (Bergkristal), leče itd. vse le po zdravniških predpisih.
Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribolazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko.
Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah, — Cena blagu konkurenčna.
Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča
J. Primožič, optik.
Novedošlo blago za
NASTOPNO SEZONO
se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
dkTi
:	-1VfJ.
m
m
« §
za vsaki stan.
Delavnico cerkvenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban
Borica, Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovičim svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reci.
Blago ie razpošilja Mo.
flHfl LIKAR
naslednico G. Likar
V GORICI -- Semeniška ulica štev. 10.
Velika z a 1 o u- a
pisarniških in šolskih potrebščin.
Raznovrsten papir in papirnati izdelk
Knjige : molitvene, šolske, vpisovalne itd.
Svete podobe. Tiskovine za duhovnije in županije.
Tiskanje zasebnih tiskovin: računov, napisov itd.
Pergamentna papir zo zauianje masla.
Svilen papir in peresa za umetne cvetlice
Svetilke in okraski za veselice. Velika izbera razgednic.
Albumi za razglednice, poezije in slike (fotografije.)
Preskrbuje se vezanje knjig ceno dobro in lepo.
D »br» postrežba, »ne po nilki cen'.
Rojaki! kupujte narodni holeh ..Šolskega Doma".
I
i
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
= delavnico. =
Izvršujem točno in pošteno po na-novejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim
z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster
ulica sv. Antona 12, GORICA.
Rojakil
Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega Doma-,,
er
m
•\Q
f Goriška zveza i
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga i omejeno zavezo
pesreduje* pri nainpn kmetUskih potrebščin in pri prodni ^ ^ s/x^ kmetijskih pridelkov. ^ •'v*
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32-
Kgll-ov lak
najboljši lak za tla mehkega lesa. —
Keil-ova bela prevlaka (glazura) za umi-valne mize 90 vin.
Keil-ova pasta za črevljc po 30 v.
Kcil-ov lak za zlatenje okvirje 40 v. Keil-ovo leSčilo za pode 90 v.
Keil-av lak za klobuke v različnih barvali
ima vedno v zalogi tvrdka:
Konjedic & Zaj ec, Gorica.
Postojna: Anton Ditrich.
Reka: mirodilnica F. J e c h el. Ljubljana: Leskovič & Meden.
Alali Lošinj: 0. P. 13 ti d n a.
Pulj: A u g us to Z u I i a n i.
Rovinj: Giuseppe De Vescovi. Šebenik: Fausto Inchiostri. Tolmin: Lud. Kacafura.
e«8!*9 e cwie*» O evgvs
Svoji k svojim!
Staroznana narodna tvrdka:
Anton iv. Pečenko
GORICA, ulica J os. Verdi 26,
postreže pošteno in točno s pristnimi bti liml in črnimi vini iz la&tnih in drugil priznanih vinogradov; poten s pylzenj Bkim pivom „prazdroj“ iz sloveče češk »Meščanske pivovarne", in izbornim proti vlnsk m pivom iz pivovarne knez Schvvarzenberga v Protivinu na Češken, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristn:m tropinovcem I. vrstn, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriSka postaja.
Cene zmerne.
Prosiva nahtevati listke!
J
o
-d
ca
bi)
0]
a
o
a
o
M
M
O
d
N
k
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC i ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
EllO krono nagrade izplačava vsškemu, kdor dokaže s po trdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
JL
►ti
o
M
O
9
O
ff
O
p
o
p
&
•3
p
p-
i
Prosiva zahtevati listkel
POZOR! Denar si prihranite, ako kupite pri meni! rUZUK!
*****
*******
Šivalni stroji so čudovito dobri in po ceni!
rgfttcisow0Co^
D
(iRRECISOMOf.
M -3 N ■a
•	rv
■rH *rH
'E5 85
•g >CJ
• r-t • rH
3 H
^ ,2
ifi
S $
Si roji rti šivilje „CEXTBAL IIO «111 V, šivajo naprej in nazaj	130
3< 150
® Z!
• rH *
s i
Pn c3 ». H
d m
ti
Q <D
"5 *
S &
U ^
CD <D
-a
o
i fcH WB> -
/4lt\
Za krojače veliki in močni
O ti
bivalni stroji »SINUKR11 xa domačo finejši
„JIINKEB	posebno	dobri
finejši
Ir. r
rabo
<
Jakob Šuligoj
urar In j Vsak stroj se garantira od 5 do 10 let. V slučaju,
zlatar.
da stroj ne ugaja, ga zamenjam ali nazaj vzamem.
GORICA, Gosposka ulica št. 25.